Skip to main content

Full text of "Carniola : izvestja Muzejskega drustva za Kranjsko = Mitteilungen des Museal-Vereines für Krain = comptes-rendus de l'Association du Musée de Carniole : nova vrsta"

See other formats 


m-m 


ŠTUDIJSKA  KNJIŽNICA 
V  POSTOJNI 


// 


^/ 


•^ 


7.  / 


>^: 


H 


W 


k 


«. 


m 


M 


^•: 


r      »■  ' 


v\»    ^' 


^''M't 


CARNIOLTT 


IZVESTJA  MITTEILUNGEN 

Muzejskega  društva  za  Kranjsko  des  Museal-Vereiues  für  Krain 

COMPTES-RENDUS 
de  r  Association  du  Musce  de  Carniole 


Uredniki:  Redakteure: 

Dr.  Jos.  Gruden,    Dr.  Jos.  Maiituaiii,    Dr.  Ov.  Sajovic, 

Redacteurs 


Nova  vrsta    —   Neue  Folj(e 
LETNIK  VI. 
Nouvelle  Sčric 


V  LJUP>I.JANI   1915 

IZIMJA  IN  ZAI  AOA  MDZHJSKO  r)RUSTVO  ZA  KWANjSKf) 


TI»K  |.  BLAHNIKA  NAHLKDNIKUV 


i^J^ 


I/  ^M 


INDEX. 


^' 


<'r^ 


Zgodovinski 
del. 

Razprave. 

Gruden  dr.  Josip, 
Šola  pri  sv.  Nikolaju  in 
ljubljansko  nižje  šol- 
stvo po  reformacijski 
dobi 

Bergdirektion  Idria, 
Die    III.   Okkupation 
Idrias  durch  die  Fran- 
zosen 1809.  II.  Teil. 

Steska  Viktor,  <» 
Lanib'-rjih. 

Zois  Baron  Michel- 
angelo, Neue  Funde 
von  Hömemiünzen  in 
Krain. 

Mantuanidr.  Josip. 
Narodopisne  študije. 
(I.  Ostanek  prazgodo- 
vinske tkalske  tehnike 
na  Kranjskem). 


Historischer 
Teil. 

Abbandlungen. 

-,  Die  Schule  bei  St 
Nikolaus  und  das  Lai- 
bacher Volksschul- 
wesen nach  der  Re- 
formation. 


— ,  Über  die  Freiherren 
von  Lamberg. 


— .  Volkskundliche  Stu- 
dien. (I.  Ein  Überrest 
der     prähistorischen 

Webetechnik  in  Krain) 


Histoire. 


Dissertations. 

— ,  L'  ecole  cathedrale 
de  s.  Nicolas  et  1"  In- 
struction publique 
primaire  ä  Ljubljana 
apres  la  reforme. 

— ,  La  nie  occupation 
d'  Idria  par  les  Fran- 
(,-ais  en  1809.  II.  partie. 

— ,  Sur  des  barons  de 
Lamberg. 

— ,  Quelques  nouvelles 
trouvailles  des  mon- 
naies  romaines  en 
Carniole. 

Etudes  sur  des  traditi- 
ons  populaires  (I.  Un 
residu  de  la  tisseran- 
derie  prehistorique 
en  Carniole,  au  regard 
de  la  technique. ) 


Pag. 


162 
81 

89 


149 


Slovstvo. 

Gruden  dr.  Josip, 
/  na  .^lovensk••I.';l 

(  IV.    dcl.  (K.^ 

dr.  Kr.) 

Kovačič  prof.  Fran, 
Dominikan.-^ki  -amostan 
v  Ituju.  [Gruden  dr. 
.Iu8.) 

— ,  Nadžupnija  sv. 
Kriia  pri  Roga.^ki  Sla- 
tini. \(i  r  iid»'n  dr.  .los  J 

Steska  Viktor,    oh 

lriol')l<*lni('i    .ientjjikut»- 
'.ve  v  l.j 
.  a  n  i    <l(      .   ,     j 
StroJ  Alojzij.   Dve- 


-  .    ^Kr/r^'-^a.    j.M  a  n- 
'    I  .1  fi  I    ilr     .f  'I  H.  I 

MittcilunKendesk. 
k.  Archivrates. {Man- 

t  II  n  n  I   'Ir     1  >.  <  | 
Murko  dr.  Mathias, 


itii;«    jliebevec   dr, 
Jo»| 


Literalurbericbt. 

-,  Die  Geschichte  der 
Slowenen.  IV.  Teil. 


-.    Das    Dominikaner- 
kloster in  Pettau. 


.  Oberpfarre  H.Kreuz 
bei  Koitsch  -  Sauer- 
brunn. 

Dreihundertjahr- 
feier  der  Sl.  .lakobs- 
Kirche  in  Utibach. 

-,  Der  zweihundertHte 
Tod»*sta(»  •'■-  '  Ae- 
niwhcn  l'i  I'. 

Johanni-si  von  Hei- 
ligeiikrtMiK. 


Chronicque    des   Livres. 

— ,  L'  histoire  du  peu- 
pleslovöne.  IV. partie. 


— ,  Histoire  du  couvcnt 
desdominicainsä  l'tuj 
(Styrie). 

— ,  Histoire   de   la  pa- 

roisse  sup<^rieure  de 
ste.  ("roix  a  Hogaska 
.Slatina  (.Styrie). 

—  I^  f<'^tc  du  troisi^mo 
cenleiwiaire  de  ICglise 

paroissiah-  de  s.  .lac- 
(|uus  a  Ljubljana. 

—  Le  deux  ccntirmc 
atii  <lf  la  MKirt 
du  1  iii  (l»!.Svcli 
Križ,  prčrheur  hIo- 
včne. 

— ,  Kapportj*  du  conMoil 
imp  roy.deHnrchivcM. 

—  Helfltion  d"  luie  loiir- 
nöi*  pour  (''tudier  1' 
('•Int  acini-l  dn  1'  cpo- 

\t/'i'  \>tl\  iH- 

iiir    cl  K». 

fln  UM 


")(> 


5<5 


f)? 


.')/ 


l.!ß 


Gruden  dr.  Josip, 

Sliirine  /.eleznih  in  sa- 
laiskiliSlüvenüv.[Man- 
t  II  a  II  i  dr.  .1  os.] 

Dvorsky  dr.  V,  Stu- 
die tcu  geografu  slovan- 
skych  sidel.  (I.  Trenta.) 
[Ferd    Seidl] 

Dr.  Janko  Šlebin- 
ger,  bibliografija  1915. 

Zapiski. 

Kotnik  Fr.-  Singer 

Št.,  Iz  Rohrmeistrovih 
zapiskov. 

Barle  Janko,  Bra- 
tovščina sv.  Barbore  v 
Brdovcu. 

Tušar  Ivan,  Major 
du  Montetov  oklic  leta 
1809. 

Mantuani  dr.  Josip, 
Pozaliljen  rojak  (slikar 
K.  Schütz) 

Steska  Viktor,  Sv. 
Hieroniin  in  najstarejše 
drevo  na  Kranjskem. 

Bučar  dr.  Fr.,  Ivan 
Ungnad  ijiigoslavenska 
tiskara  u  Tiibingenu. 

ZoisB  M.,EinGold- 
medaillon  des  Kaisers 
Domitian. 

Življenjepisi. 

Sajovic  dr.  Gv.,  Glo- 
wacki  .Julij. 
Mantuani  -  Sajovic, 

Dobovšek  Franc. 

Mantuani  dr.  Josip, 

Phil.  dr.  Ana  Schitfrer. 

Prirodopisni 
del. 

Razprave. 

Ponebšek  dr.  Jan- 
ko, Na.^e  ujede. 
Paulin  Alphons, 

Über  einige  für  Krain 
neue  oder  seltene  Pflan- 
zen lind  die  Formati- 
onen   ihrer   Standorte. 

Zapisl(i. 

Sajovic     dr.     Gv., 

Podor  skalovja  v  Ko- 
krski  dolini  |)ri  Kranju. 


Altertümer  der  Ki- 
snburger  i 
Slowenen. 


senburger  und  Zalaer 


— ,  Studien  zur  Geo- 
graphie der  slawi- 
schen Ansiedlungen. 
(1.  Die  Trenta.) 

— ,  Bibliographie  für 
1915. 

Notizen. 

— ,  Aus  Rohrmeisters 
Notizbuche. 

—  Bruderschaft  der  hl. 
Barbara  in  Brdovac. 

— ,  Des  Majors  du  Mon- 

tet  Aufruf  im  Jahre 

1809. 
— ,     Ein     vergessener 

Landsmann  (Maler  K. 

Schütz). 
— ,  St.  Hieronymus  und 

der  älteste  Baum  in 

Krain. 
— ,  Ivan  Ungnad  und  die 

südslawische    Buch- 
drtickerei  in  Tübingen. 


Biographien. 

— ,  Bryologe  Julius  GIo- 

wacki. 
— ,  t  Franz  Dobovšek, 

Preparator    u.    Lepi- 

dopterolog. 
— ,   t    Phil    Dr.    Anna 

Schiffrer. 

Naturhisto- 
rischer Teil. 

Abhandlungen 

— ,  Unsere  Raubvögel. 


-,  Anticpiites  des  Slo- 
venes  habitants  dans 
r  Hongrie  de  l'ouesl 

-,  Etudes  pour  la  ge- 
ographie  des  etablis- 
sements  slaves.  (1.  La 
Trenta.  Comte  de  Go- 
rice). 

-,  Bibliographie  de  1' 
an  1915. 

Melanges. 

-,  Abrege  tire  du  carnet 

appartenant  autrefois 

a  Mr.  Rohrmeister. 
-,  Extraits  du  livre  de 

la    confrerie   de   ste. 

Barbe,  ä  Brdovac. 
-,   Appel    fait   par  le 

major  du  Montet  en 

1809. 
-,  Un  compatriote  ou- 

blie    (le  peintre  Ch. 

Schütz). 
-,  Le  s.  Jeröme  et  I' 

arbre   le   plus  vieux 

de  la  Carniole. 
-,  Le  baron  d' Ungnad 

et  r  imprimerie    des 

Slaves    meridionaux 

ä  Tübingen. 
-,  Un  medaillon  d'  or 

de    r  empereur    Do- 

mitien. 


Notizen. 

-,  Über  einen  Preissturz 
im  Kankertale  bei 
Krain  bürg. 


Biographie. 

-,  Mr.  Jules  Glowacki, 
bryologue. 

-,  Mr.  Fran<;ois  Do- 
bovšek, preparateur 
et    lepidopterologue. 

-,  Mlle.  la  dr.  en  let- 
tres   Anne  Schiffrer. 

L'  histoire 
naturelle. 

Dissertations. 

-,  Nos  oisseaux  de 
proie.  31,100 

-,  Quelques  plantes 
nouvelles  ou  rares  en 
Carniole  et  la  for- 
mation  des  endroits, 
ou  Jes  on  trouve. 

Melanges. 

-,  Sur  un  eboulement 
du  rocher  dansla  val- 
lee  de  la  Kokra  pres 
de  Kranj. 


Hag. 
210 

212 
67,  218 

71 

72 

74 

140 

145 

231 
236 

225 

241 
244 


172 


117,  186 


236 


Slovstvo. 


Liieraturbericht. 


Chronique  des  Livres. 


Pag. 


Kossmat    Fr.,    Die 

adriatisrhe  Umrandung 
in  der  alpinen  Falten- 
region   [Seidl  Ferd.] 

Seid!  Ferd.,  Geo- 
loški izprehodi  po  Go- 
riškem. fVe>enjak  Iv] 

Ginzberger  dr.  A., 

Der  Schutz  der  Pflan- 
zenwelt in  Niederöster- 
reich. [Paulin  Alph.) 

Regen  Dr.  J..  Über 
die  Anlockung  des 
Weibchens  von  Grjilus 
campestris  durch  tele- 
phonisch übertragene 
Stridulationslaute  des 
Männchens.  [Zarnik] 

— ,  Haben  die  Anten- 
nen für  die  alternie- 
rende Stridulation  von 
Thamnotrizon  apterus 
Fab.  j'eine  Bedeutung? 
[Zarnik    dr.   Boris) 

— .  Untersuchungen 
Q]  -      ■   ■       .n 

\ij.         _  :is 

L.  r/  unter  Anvendung 
der    p' '  '   /-riphišchen 

Ret.'  •-•thode. 

[Zarnik    dr.    Boris.] 

— ,  Untersuchungen 
Ober  die  Stridulation 
und  das  Gehör  von 
Thamnotrizon  apterus 
Fab.  J.  [Zarnik  dr  B  J 

Hydrographisches 
Zentraibureau,  .Nie- 
d«  "UndWa-'^er- 

Ht.  ■ -     ■      „'O- 

bl.  ,; 

ferd.  Seidl,  Die  in 
Kram  u.  (iv>rz-(fradiHca 
19I2'13  beob.  Beben. 
(Saj  o  vif  I)r.  G  v.) 

c,tov?^  dr  r,v  ,|»ri- 
r  ki     V 

l<-'  Ji    na.Aih 


-,  Geologische  Streif- 
züge im  Görzerland 


-,    NaturhiHtoriHchc 
AufHÜtzc  in  drn  .lah- 
1  iinnerer 
II. 


-  L"  entourage  adria- 
tique  de  la  region 
alpine  des  plis  geo- 
logiques. 

-  Excursions  geologi- 
ques  dans  les  pays 
de  Gorice. 

-,  Comment  faut  -  il 
garder  les  plantes  de 
la  Basse- Autriche. 

-  Sur  r  amorce  de  la 
femelle  du  Gryllus 
campestris  par  les 
sons  de  la  stridula- 
lation  du  nulle  trans- 
mis  par  le  telephone. 

-,  Les  anlennes  de 
Thamnotrizon  apte- 
rus ont-elles  une  por- 
tee  pour  la  stridula- 
tion alternante? 

,  Recherches  sur  la 
stridulation  de  Gryl- 
lus campestris  L.  j  ä 
r  aide  de  la  metliode 
photographiqno  pour 
r  enre<:istiement. 

,  E.xamen  de  la  stri- 
dulation et  de  l'ouie 
de  Thamnotrizon,  ap- 
terus Fab.   /. 

-,  Gbservations  d'om- 
bromčtre  et  dt;  lliaii- 
ttnir  de  l'eau  dans  le 
bassin  de  la  Save. 

-,  I^.s  secou.sse.'^  sis- 
mi(|ueH  ot)Herv»''s  en 
Cariiiole  et  (lorice- 
(iradisf  a. 

,  Dihsi-rtalion.s    d'  lii- 
Hloirr  naturelle,  piib- 
IJfM'.H    daii>*  !• 
iiireM  de  iiii*<  ' 


58 


64 


65 


12/ 


127 


127 


127,  vis 


21(1 


i:il 


Društveni 
vestnik. 


Vereins- 
mitteilun^en. 


Chron  que  de 
la  Socicitc.'. 


r>ruAlv.r>dborzAl.  iMITi 
l)r  rn  udom. 

i>ru*iv<-ni    obrni    tlnir. 


Vor.-AuiutrhuMi  f  IHH. 
An  die  Vor.-  Milull<Mli>r 
(J.  , 


BuroaiidehiHfM-.p.  MM  t 
A  nfH»  .S«»fl«'"!lHlre»» 

I.'  '  ■ 


7H 
70 


Osebne  vesli. 

Sotriidnikom  Carniole. 

Novi  udje. 

Uinrli  udje. 

Predavanje  dr.  H.  Zar- 
nika  „O  bojih  v  ži- 
valstvu." [F.  Seidl.] 

Zbirka  za  Valvazorjevo 
ploščo. 

Častni  diplomi. 

Dijaška  knjižica. 


Personaliiachrichten. 

An  die  Mitarbeiter. 
Neue  Mitglieder. 
Verstorbene  Mitglieder. 
Dr.  R.  Zarnik's  Vortrag 

„Über  die  Kämpfe  in 

der  Tierwelt. 

Sammlung  für  eine  Ge- 
däohtnistafel  Valva- 
sors 

Ehrendiplomen. 

Lesehalle  f.  d.  Mittel- 
schuljugend. 


Notices  respectives  nos 

societaires. 
A  nos  collaborateurs. 
Les  nouv.  Societaires.  \  80, 
Nos  Societaires  defunts.  / 
Confer.   du    Mr.  le   dr. 

H.  Zamik  sur  la  con- 

currence  vitale  parmi 

les  animaux. 

Contribution  en  faveur 
des  tablettes  pour  Mr. 
Valvasor. 

Deux  diplönies  d'  hon- 
neur. 

Cablnet  delecture. 


Pag. 

241 
245 
148, 
246 


147 

80 
148 
246 


Podobe 

Tab.  1—3.  Sedem  po- 
dob k  razpravi :  Naše 
ujede. 

Deset  portretov  lastni- 
kov otensteinske  gra- 
ščine iz  rodu  Lam- 
bergov. 

Tri  prapreti:  Dryopteris 
cristata.  Dr.  uligino- 
sa;  Dr.  spinulosa. 

Starodavna  tisa  v  Stra- 
nah  pod  Nanosom. 

Hrdce  in  rak. 

Tkalka  pri  delu. 

Srednjeveška  dama  pri 
„brdcu"  na  stojalu. 

Tkalki  ob  statvah  in  z 
brdcem  v  roki. 

Hriolog  Julij  Gtowacki. 

Shem.  prerez  Kokrske 
debri  v  Pečeh  pri 
Kranju. 

Kokrska  deber  v  Pe- 
čeh pri  Kranju. 

L.  1881  porušeno  ska- 
lovje v  Lajhu  p.  Kra- 
nju. 

L.  191Ö  porušeno  ska- 
lovje v  Pečeh  pri 
Kranju. 

Franc  Dobovšek. 


Bilder. 

Taf  1—3.  Sieben  Bilder 
zur  Abhandlung:  Un- 
sere Raubvögel. 

Zehn  Porträte  v.  Eigen- 
tümmern  d. Schlosses 
Otenstein  aus  d.  Fa- 
milie der  Lamberge. 

Drei  Farne:  Dryopteris 
cristata,  D.  uliginosa, 
D    spinulosa. 

Die  uralte  Eibe  in  Strane 
unter  dem  Nanos. 

Webegitter  u.  Schütze. 

Weberin  bei  der  Arbeit. 


Mittelalterliche  Dame 
am  Webegitter  mit 
Ständer. 

Eine  Weberin  am  Webe- 
stuhl, die  andere  ein 
Webegitter    haltend. 

Der  Hryologe  Julius 
Gtowacki. 

Schemat.  Durchschnitt 
der  Kanker.schlucht 
„V  Pečeh"  bei  Krain- 
burg. 

Die  Kankerschlucht  „v 
Pečeh"  b.  Krainburg. 

Der  Felssturz  vom  J. 
1881  „V  Lajhu"  b. 
Krainburg. 

Der  Felssturz  „V  Pečeh" 
b.  Krainburg  vom  J. 
101.5. 

Franz  Dobovšek. 


Illustrations. 

Sept  illustrations  pour 
la  dissertation :  Nos 
oisseaux  de  pvoie. 

Dix  portraits  des  pro- 
prietaires  du  chäteau 
Otenstein  de  la  fa- 
mille  de  Lamberg. 

Trois  fougeres:  Dryop- 
teris cristata,  d.  uli- 
ginosa, d.  spinulo:sa. 

L'il'  fort  ancien  ä  Strane 
sous  le  mont  Nanos. 

Le  peigne  et  la  navette. 

La    tisserande  ä   1'  ou- 

vrage. 
Dame  du  moyen-age  au 

peigne  sur  un  piede- 

stal. 
Tisserande    au    metier, 

l'autre  avec  le  peigne. 

Mr.  Jules  Gtowacki,  bry- 
ologue. 

Profil  du  ravin  de  la 
Kokra  pres  de  Kranj 
appele  „v  Pečeh". 

Le  ravin  de  la  Kokra 
„V  Pečeh"  prös  de 
Kranj. 

L'eboulement  du  rocher 
de  l'cndroit„v  Lajhu" 
pvbs  de  Kranj  de  1' 
an   1881. 

L'  eboulement  de  1'  en- 
droit  „V  Pečeh"  pres 
de  Kranj  de  1' an  191.'"). 

Mr.  Franyois  Dobovšek. 


00 

83 

123 

146 
153 

154 

156 

159 
226 

238 
237 

239 

240 
242 


■v 

Sola  pri  sv.  Nikolaju 

in  ljubljansko  nižje  šolstvo  po  reformacijski  dobi. 

Kulturno-zgodovinska  študija.    Po  nrhivalnili  virih  si)isal 
dr.  .lošin  GRUDEN. 

Šolstvo  je  bilo  do  velike  reforme  pod  Marijo  Terezijo  tesno 
zvezano  s  cerkvijo  in  njenim  delovanjem.  Zelo  stare  so  cerkvene 
določbe,  ki  ukazujejo,  naj  ima  vsak  župnik  klerika,  ki  vodi  petje  v 
cerkvi  in  oskrbuje  .solo.  Take  določbe  so  izšle  pri  nas  že  za  Karola 
Velikejja  in  se  pozneje  ponavljajo  skozi  ves  srednji  vek.  Zalo  naha- 
jamo pri  starih  žu[)nijah.  ki  so  bile  druj^im  malice,  navadno  kako 
sled.  ki  nam  kaže.  da  je  bil  tamkaj  šolski  zavod,  enako  pri  samo- 
stanih in  onih  redovih.  ki  so  imeli  verski  pouk  Ijndslva  za  svoj 
namen  n.  pr.  dominikani  in  nemški  viteški  red.  Kcdko  pa  se  najde 
o  teh  šolah  kaj  več  podatkov,  kakor  le  podpis  učitelja  na  kaki  listini 
8  pri[Kmibo  da  je  bil  pevovodja  in  učitelj  („scholaslicus  et  succentor", 
clericus  et  scolarum  rector",  „ludirector**.  „praeceptor".  «schiitl- 
maister)**'. 

.Na  Kranjskem  je  bil  iioUno  najznam»Miit«jši  zavod  le  vrste 
starotlavna  šola  sv.  Nikolaja. 

Njeno  predniro  moramo  iskati  pri  stari  župnijski  cerkvi  sv.  l'rtr;i 
na  ljut)ljanskem  polju,  ki  je  bila  menda  enako  (iospej  S\cti  na 
Korf)škem  najstarejša  <  erkev  v  deželi.  Tu  se  tjinenja  I.  IJOl  „seliola- 
slicus  NieolauH**,  a  šola  je  (gotovo  nastala  že  takrat,  ko  so  se  pri 
nas  uredile  stalne  župnije. 

Na  prostranem  ozemlju  Hent[)elerske  župnije,  ki  je  obsegalo  vse 
pov(Klje  Ljutdjaniee  z  njenimi  ()ritoki  vred,  pa  se  je  kmalu  pojavila 
urejena,  avtonomna  občina,  mesto  Ljuliljana,  ki  je  poslala  sre- 
diAče  VJMrga  dušt-vnej^a  življenja.  Zato  j«?  naravno,  «la  je  dobila  tudi 
Hvojo  cerkev  z  boj^oslužjem  in  —  80I0. 

'  sr«Hlnj<>ve4«kp  <w>l<',  kolikor  jih  jn  doMinJ  v  Niovcn<«kili  dc^.oliili  /.  liMliiiiiitii 
izphf'«nih,  «M>  nailH«  v  moji  knjigi :  Orkvom«  niKincrt*  mniJ  SlovtMirl  v  I.%  mIoIcIjii 
in  ii*ljinovil«»v  ljiihljnn«k«?  •^tnUif,   nlr    UIH  n\. 

I 


o  cerkvi  sv.  Nikolaja  poroča  stara  tradicija,  da  so  jo  dali 
sezidati  ljubljanski  brodarji  in  ribiči  že  v  6.  stoletju  2.  Da  je  v  tej 
legendi  precej  velika  kronološka  zmota,  je  vsakomu  jasno.  Češčenje 
sv.  Nikolaja  se  je  sicer  na  zapadu  pričelo  zelo  zgodaj  (6  stol.)  pa 
je  doseglo  svoj  višek  šele  v  11.  stoletju,  ko  so  prenesli  svetnikovo 
truplo  iz  Male  Azije  v  italijansko  mesto  Bari.  Tedaj  se  prilično  po- 
javijo tudi  prvi  začetki  naselbine  pod  utrjenim  gradom  koroških 
Španhajmov,  kjer  so  bili  prvi  stanovalci  vojvodski  ministeriali,  vojaki, 
stražniki,  uradniki,  ki  se  je  pa  tekom  13.  stoletja  z  obrtjo  in  trgo- 
vino dvignila  v  mestno  občino  z  lastnim  sodnikom,  mestnim  svetom 
in  urejeno  samoupravo. 

Prvotna  cerkev  sv.  Nikolaja  se  imenuje  sicer  le  „kapela",  ker 
je  bila  podružnica  sv.  Petra,  a  bila  je  dokaj  prostorna  romanska 
zgradba  s  tremi  ladijami.  V  cerkvi  se  je  tudi  redno  opravljala  božja 
služba,  ker  se  je  pri  njej  stalno  naselil  kapelan,  ki  je  poleg  šentpe- 
terske  duhovščine  imel  razna  cerkvena  opravila. 

Prva  sled  šenklavške  šole  se  nam  pojavi  iz  zgodovinske  tmine 
1.  1418.  Pa  takrat  ni  bila  morda  na  novo  ustanovljena,  ampak  po  dolgih 
letih  zopet  obnovljena  „ker  je  vsled  vnemarnosti  in  nerednosti  prejšnjih 
župnikov  ter  meščanov  prenehala".  V  torek  po  cvetni  nedelji  omenjenega 
leta  je  dal  nadvojvoda  Ernst  na  prošnjo  župnika  Jurija  Haugenreuterja 
in  mestnega  sveta  ljubljanskega  dovoljenje,  da  se  ta  šola  zopet 
obnovil  Že  tedaj  je  imela  namen,  ki  ji  je  ostal  skozi  vsa  stoletja 
njenega  obstanka,  da  služi  izobrazbi  pevskega  naraščaja  pri  sv. 
Nikolaju  in  h  krati  za  učilnico  ljubljanskim  meščanom  (haben  wir 
angesehen  ihr  gerecht  begeren  und  auch  den  gemainen  nuz  unserer 
benanten  stadt  und  sonderlich  dass  der  gottsdienst  derselben  Kirchen 
mit  Singen  und  lesen  in  Sanct  Niklaskirchen  daselbs  desto  löblicher, 
andechtiger  und  fleissiger  gehalten  und  vollbracht  werde). 

Prva  šenklavška  šola  je  morala  prenehati  že  precej  časa  pred 
obnovitvijo  1.  1418.,  ker  je  bilo  treba  nove  prošnje  na  deželnega 
kneza  in  novega  dovoljenja,  da  se  je  smela  zopet  otvoriti.  Kot  vzroke 
navaja  vojvodsko  pismo  vnemarnost  župnikov  in  meščanov  ter  neke 
„nerednosti".  Ako  pa  listamo  v  letopisu  našega  mesta  par  desetletij 
nazaj,  zadenemo  tudi  na  vnanji  vzrok,  ki  je  moral  vsaj  za  nekaj 
časa  prekiniti  božjo  službo  pri  sv.  Nikolaju  in  šolski  pouk.  Bil  je 
to  veliki  požar,  ki  je  izbruhnil  1.  1386.  dne  27.  junija  popoldne  „ob 
času  večernic"    (zur  Vesperzeit),   kakor   nam   poroča    z  vso   mogočo 

2  Thalnitscher,   Historia  ecclesiae  cathedralis,  str.  10. 

'  Listina  natisnjena  v  Diplomatarium  Carniolicum  (Mittheilungen  des  hist. 
Vereines   für  Kriiin  1855),  str.  1.-3. 


* 


natančnostjo  naš  domači  kronist  Valvasor^.  Tedaj  je  postala  žrtev 
divjega  elementa  šenklavška  cerkev  z  vsemi  poslopji  v  okolici,  med 
katerimi  sta  bili  najznamenitejši  frančiškanski  samostan  s  cerkvijo 
in  meščanski  špital  s  kapelico  svete  Elizabete.  Takrat  je  morala 
pogoreti  tudi  šola  in  vsaj  toliko  časa.  dokler  ni  bilo  zgrajeno  novo 
poslopje,  o  rednem  pouku  ni  bilo  govora.  Lahko  bi  se  bilo  to  že 
zgodilo  morda  prihodnje  leto,  toda  v  resnici  je  pouk  počival  več 
kot  tri  desetletja.  Menda  so  to  tiste  nerednosti.  ki  jih  omenja  pismo 
vojvoda  Ernsta  in  «vnemarnosf*,  ki  jo  graja. 

Cerkev  sv.  Nikolaja  so  takrat  na  novo  pozidali  v  prehodnjem 
romansko-gotskem  slogu  in  ji  dali  tisto  obliko,  katero  je  naš  Gregor 
Dolničar  z  vsemi  poznejšimi  dodatki  vred  natančno  popisal,  preden 
je  ob  zidavi  nove  stolnice  1.  1700  zapadla  ruševinam\ 

Ljubljana  je  l)ila  takrat  važno  trgovsko  mesto,  še  važnejše, 
nego  Gradec  ali  Trst,  ki  se  vsled  premoči  sosednjih  Benečanov,  kar 
ni  mogel  osvoboditi  tesnih  spon.  v  katere  so  ga  vklepali  silnejši 
in  podjetnejši  tekmeci.  Ljubljančani  so  bili  posredovalci  med 
Benetkami  in  severnimi  deželami.  V  Benetke  so  izvažali  deželne 
pridelke,  pred  vsem  železo  in  železno  orodje,  platno,  kožuhovino, 
domače  sukno.  L.  1408.  so  si  izprosili  od  beneškega  dožela,  Tomaža 
Mocenigo  dovoljenja,  da  smejo  svoje  blago  hraniti  in  na  prodaj 
izpostavljati  v  skladišču  nemških  trgovcev  (fondaco  dei  Tedeschi). 
Benetke  pa  so  bile  tedaj  važno  izhodišče  za  ves  promet  z  orienlom. 
kjer  seje  tudi  zbiralo  na  trgu  najfinejše  orientalsko  blago.  Transilno 
kupčijo  z  r)rientalskimi  pridelki,  so  za  avstrijske  (l»*žel«'  imeli  v 
rokah  Ljubljančani,  kakor  pričajo  razni  privilegiji,  ki  jim  dovoljujejo 
trgovino  «z  beneškim  blagom"  na  Štajersko,  Avstrijsko,  Dunaj  in 
druga  severna  mesta\ 

S  prometom  in  trgovskimi  stiki  pa  se  je  vedno  bolj  širila 
izobrazt)<i.  in  se  tudi  za  Ljubljano  vedno  bolj  čutila  potreba,  da  v 
splošno  korist  po  zgledu  drugih  rnest,  dobi  svojo  šolo.  Sicer  se 
omenja  v  Ljul)ljani  že  izza  konea  13.  stoletja  neka  šola  nemških 
križarjev,  ki  je  bila  pa  menda  le  osnovana  za  ljudski  verski  [)()uk. 
Mesto  je  hotelo  imeti  svojo  šolo  in  jo  s  pomočjo  ..vojvodov«-«/.! 
Bvetovalca"  Jurija  Haugenreuterja  tudi  doseglo. 

Ni  dvoma,  da  moramo  staro  š»'uklavško  šolo  šteti  nn-d  „l;itinske 
Hole",  kjer  H(>  Hf  (lijaki  učili  predmetov  trivija  in  kvadrivija.  se 
UHpoKot)ili    za    prestop    na    vseučilišče,    duhr)vski    kandidati    pa  dobili 

*   \al..i-'.r,    F;hr<!  <I«-h   H«t/.    hr.iiri,  XI.   krijiK*).  h  t  r.  688. 
'  Hi«(t(jri;i  *:rrU'%uu:  «iithcdriiliH,  tilr.  10  «\. 
*  Kliin,    l)i|»lonuilariiim,  wir.  20  nI. 

r 


pod  vodstvom  duhovnikov  potrebni  strokovni  pouk^.  V  tej  obliki  se 
je  ohranila  šola  do  16.  stoletja.  Iz  dolge  dobe  prvih  sto  let  njenega 
obstoja  vemo  le  to,  da  se  je  s  povišanjem  šenklavške  cerkve  v 
stolnico,  moral  dvigniti  tudi  ugled  in  vpliv  šenklavške  šole,  zlasti 
vsled  povečanega  števila  duhovnikov,  ki  so  iz  nje  izšli.  Tudi  bogo- 
služje je  bilo  sijajnejše  in  neki  vnanji  izraz  nove  dobe,  ki  je  napočila 
šenklavški  pevski  šoli,  nam  je  poročilo,  da  je  dal  škof  Sigismund 
Lamberg  v  stolnici  napraviti  orgije. 

Vsled  velikih  turških  napadov  je  v  začetku  16.  veka  naše  šol- 
stvo zelo  trpelo.  Zmanjkalo  je  cerkvenih  beneficijev,  ustanov  in 
denarja.  Škof  Ravbar  toži,  da  je  v  osmih  letih  posvetil  le  16  duhov- 
nikov, pa  še  o  teh  ni  mogoče  reči,  so  H  izšli  iz  domače  šole,  ali  pa 
so  bili  tujci.  Leta  1534.  šenklavška  šola  niti  svojih  lastnih  prostorov 
ni  imela,  ker  je  takrat  ljubljanski  mestni  svet  prosil  škofa  Frančiška 
Kacijanarja,  naj  začasno  odstopi  kako  sobo  v  škofijski  palači  šen- 
klavškemu  učitelju,  da  bo  mogel  imeti  pouk^.  Ko  je  pod  cesarjem 
Ferdinandom  I.  škof  Tekstor  pričel  odločno  akcijo  v  prospeh  šolstva 
(1551)  so  bile  že  moderne  protestantske  šole,  ki  so  zagospodovale 
tudi  v  Ljubljani  in  se  ohranile  do  konca  stoletja. 

Učilnica  pri  sv.  Nikolaju  v  tem  času  ni  prenehala.  Vzdržala  se 
je  menda  vsaj  kot  pevska  šola,  ker  čitamo  tu  in  tam  ime  kakega 
šenklavškega  učitelja  ali  pa  se  šola  mimogrede  omenja,  tako  1.  1575, 
ko  prosi  šenklavški  „šomašter"  z  drugimi  nemškimi  učitelji  od  magi- 
strata dovoljenja,  da  bi  smeli  o  sv.  Treh  kraljih  popevati  po  hišah 
kolednice^.  Škof  Tavčar  je  izkušal  staro  šolo  obnoviti  v  nekdanjem 
obsegu,  ker  je  želel,  da  bi  služila  izobrazbi  duhovskega  naraščaja 
in  se  učenci  v  njej  pripravljali  za  graške  jezuitske  šole.  L.  1589. 
poroča  papežu:  „Pri  svoji  cerkvi  vzdržujem  razun  že  omenjenih 
štirih  vikarjev  dva  kapelana,  kakor  tudi  enega  učitelja  in  6  gojencev 
ali  dijakov,  ki  opravljajo  vsi  poleg  svojih  študij  za  šolo  in  glasbo, 
tudi  razne  posle  pri  stolnici".  Šenklavška  šola  je  služila  torej  začet- 
nemu pouku,  kakor  tudi  višji  izobrazbi,  vendar  v  tej  obnovljeni 
obliki  ni  dolgo  trajala.  Nova  doba  se  pričenja  z  njo  po  zmagi  katoli- 
čanstva  nad  luteranstvom. 

Precej  razširjeno  je  mnenje,  da  po  končani  protireformaciji  na 
Kranjskem  splošno  ni  bilo  nič  preskrbljeno  za  nižje  ali  ljudske  šole 
in  da  so  na  tem  polju  šele  terezijanske   reforme  prinesle  novo  živ- 

'  Več  o  tem  v  moji  knjigi:  Cerkvene  razmere  med  Slovenci  v  XV.  stoletju, 
str.  110. 

**  Kapiteljski  arhiv,  fasc.  38,  št.  1. 

'  Mittheil,  des  Musealvereines  189.3,  str.  126. 


Ijenje^'^.  Vendar  temu  ni  tako.  Dasiravno  o  kakem  splošnem  ljudskem 
pouku  v  17.  veku  ne  moremo  govorici,  vendar  ni  manjkalo  uciliše, 
kjer  so  si  lahko  otroci  pridobili  potrebnega  znanja  v  Čitanju,  pisanju  in 
računanju.  Izven  Ljubljane  so  taka  učilišča  izkazana  za  Kranj,  Skofjo 
Loko.  Kamnik.  Idrijo.  Novo  mesto.  Te  šole  so  se  v  nasprotju  z  latin- 
skimi ali  srednjimi  šolami  navadno  imenovale  ..nemške  šole",  pozneje 
tudi  trivialne  šole,  ker  so  se  na  njih  poučevali  predmeti  ..trivija"* 
(prvi  pojmi  gramatike,  retorike  in  dialektike).  Istemu  namenu  je 
imela  poslej  služiti  tudi  šola  pri  sv,  Nikolaju. 

Ko  so  ustanovili  v  Ljubljani  1.  1597.  jezuiti  svoje  latinske  šole, 
so  spoznali  takoj,  da  jim  bo  težko  dobiti  sposobnih  učencev,  ako  ne 
poskrbe  tudi  za  začetne  šole.  K  letu  1597.  poroča  jezuitski  letopis 
(Historia  annua):  „Otvorili  smo  dva  najnižja  razreda,  pa  izključili 
tiste  učence,  ki  še  niso  znali  citati.  Zaradi  nesposobnosti  učencev, 
so  se  obravnavala  v  obeh  razredih  «Principia  grammaticae  Ennna- 
nuelis".  Flden  izmed  učiteljev  je  imel  namreč  take.  ki  so  nekoliko 
boljše  čitali.  drugi  pa  učence,  ki  so  s  težavo  zlogovali  (balbutientes)''. 
Od  šole  sv.  Nikolaja  ni  bilo  mnogo  pričakovati.  Ko  se  je  mestni 
svet  zopet  pokatoličanil.  se  je  sicer  spomnil  svojih  nekdanjih 
obveznosti  nasproti  šenklavski  šoli  in  dal  nakupiti  nekaj  šolske 
oprave,  toda  hipoma  se  zanemarjena  šola  ni  dala  dvigniti.  Tedanji 
učitelj  in  duhovnik  Ivan  Plehan  je  imel  le  malo  učencev".  Zalo 
so  jezuiti  sami  vzeli  stvar  v  roke.  Leta  llidl.  je  sam  avstrijski 
provincial  ("arillo  v  ()ismu  z  i\ne  23.  oktobra  priporočal  generalu 
Aquaviva  otvoritev  začetne  šole  v  Ljubljani.  V  njem  poudarja 
sledeče:  Vsa  mladina  v  Ljul)ljani  je  protestantska,  zato  bi  bilo  tudi 
za  stariše  in  druge  rodt)inske  člane  velikega  pomena,  ako  bi  se 
zgrwlaj  poučevala  v  veronaiiku.  Taka  začelrui  šola  bi  bila  tudi  pri- 
pravno semenišče  za  gimnazijske  razrede.  Ker  so  vse  jjrotestantske 
šole   rnipravljene.  ni   v  mestu    nobene   šole  za  otroke,  razun  one  pri 

''*  l*ri  OiiH  jo  bil  povzročitelj  tega  mnenja  /.lasli  Diniit/.,  ki  v  Hvoji  knji^^i  v(>r-kral 

I  i»o|K»lno  pomanjkanj«-  ljudskih  Aol  v  17    in    prvi    |)<)l()vic'i   1H.  vt*ka.    Tako 

.*,  Hir    1W)  o  priliki    ko   omenja    iiMljinovitcv    iiršulinske   ftole:    ,l)or  .Sliflcr 

l.i>,<>b   v.    SrhellenbiirK    halte    für    «liaie    menHi-henbiUlrnde    AnHialI  die    ernte 

Volkiutrhiile    «eil  der  Keforinalion     ~    die   (iflrton  drr  KOrHten  von  AiierHperi;  iin<t 

'  fi   um  2HXMJ  (iiilijcti  t;i'kaiifl"   in  /.ojii'l  «Iriiyi^j 

1  .  •.,      ,.;.  il  (der   K-'  ••■■■•  ^' irui   TJHTeNia)  fdr  ilir  utomhü 

M<-hruihl  der  i-  war  die  Wj'  "nt;  der  audi  in   Krain  mit 

rinziger   Aiiauahmo   den    Hergori««    IdriJi,   hcII    den    KIOrni<*n    der  (ie^i-nrefornintion 

proli  U  V   riani'k :    .Noli/zi-n 

<■    ■ ^ -••    iltÜI      Kt-llMMI        iMilheil.      lll'H      MUMtMll 

1) 
•'  MlttheiL  I.  r. 


6 

Sv.  Nikolaju,  ki  se  pa  tako  slabo  upravlja,  da  uiiiia  ulkakega  ugleda 
in  stariši  svoje  otroke  raje  v  nobeno  šolo  ne  pošiljajo.  Sprejem  otrok 
v  našo  šolo  cenijo  starši  visoko,  kakor  so  doslej  tudi  zelo  zamerili, 
ako  smo  jih  zavrnili.  V  Ljubljani  se  torej  šola  za  abecedarje  po- 
sebno v  tem  času  restavracije  sme  prav  tako  malo  odreči,  kakor  v 
Gradcu,  na  Dunaju  ali  kje  drugej.  Ako  primanjkuje  zmožnih  ljudi, 
bodo  ljubljanski  jezuiti  najeli  na  svoje  stroške  kakega  vnanjega 
mladega  učitelja,  ki  bode  pod  njihovim  nadzorstvom  vodil  šolo^^. 

Kakor  je  provincial  nasvetoval,  tako  se  je  tudi  zgodilo.  Svetni 
učitelj  je  zdaj  vodil  najnižji  razred,  takozvano  „classis  infima"  (ele- 
mentaris  ali  parva).  Leta  1608.  se  je  ta  elementarna  šola  še  izpo- 
polnila, ker  je  škof  Hren  na  prošnjo  nekega  patra  za  njo  najel  dva 
učitelja,  in  za  pouk  deklic  še  posebej  eno  učiteljico,  katero  tudi 
pozneje  redno  nahajamo  v  Ljubljani^^.  Sola  za  abecedarje  je  bila 
menda  nastanjena  v  jezuitskem  kolegiju,  o  dekliški  šoli  pa  vemo 
le  toliko,  da  je  bila  na  „Starem  trgu". 

Med  tem  ko  so  si  uredili  jezuiti  svojo  šolo  kot  pripravljalnico 
za  gimnazijo,  je  tudi  šenklavška  šola  še  naprej  poslovala  in  imela 
včasih  celo  po  dva  učitelja.  Vsaj  tako  moramo  sklepati,  ako  čitamo, 
da  je  1.  1610.  prosil  Jeremija  Peinauer,  succentor  ecclesiae  Sti.  Nicolai, 
mestni  magistrat  za  podporo,  češ  da  dobi  svojo  plačo  še  le  o  pri- 
hodnjem sv.  Juriju,  „postranskega  zaslužka  pa  poleti  ni,  ker  prihaja 
ta  čas  le  malo  otrok  v  šolo".  Kmalu  potem  (1612  in  1613)  se  ime- 
nuje voditelj  (ludirector)  na  šenklavški  šoli  Lenart  Marius,  artium 
et  philosophiae  baccalaureus.  Iz  poznejših  kompetenčnih  prošenj  pa 
povzamemo,  da  je   bil  „succentor"  navadno   podučitelj    in   organist. 

Pod  Marijevim  vodstvom  se  zopet  jasno  pokaže  razmerje 
šenklavške  šole  do  mestnega  magistrata,  ki  je  oskrboval  šolske 
potrebščine,  dajal  učitelju  del  plače,  ob  posebnih  priložnostih  pa  še 
vrh  tega  razne  nagrade  za  cerkvena  opravila.  Tako  je  1.  1612. 
Marius  prosil  magistrat,  naj  mu  nakaže  honorar  „za  opravilo,  ki  ga 
je  imel  v  cerkvi  v  čast  mestnega  sodnika"  češ  da  je  pevcem  obljubil 
nagrado  in  so  ti  že  izpraznili  nekaj  četrtink  vina  na  ta  račun.  Menda 
je  misliti  tu  na  zahvalno  pobožnost,  s  katero  se  je  navadno  zaklju- 
čila volitev  mestnega  sodnika.  —  Naslednje  leto  nahajamo  Marija 
zopet  med  prosilci  za  podporo,  češ  da  je  izgubil  do  20  gold.  dohodkov, 
ker  so  prestavili  cesarski  špital,  z  drugimi  24  goldinarji,  ki  mu  jih 
je  še  ostalo,  pa  se  ne  more  z  ženo  vred  preživljati  in  poleg  tega 
še   plačevati    kantorja.    Tudi    mu    mnogo   darov   (regalia)  odvzamejo 


"  Duhr,  Geschichte  der  Jesuiten  in  den  Ländern  deutscher  Zunge,  II/l,  str.  346. 
"  Duhr  o.  c,  II./2.,  str.  25. 


razni  učenci,  ki  sami  napravljajo  pevske  zbore  za  figuralno  petje.  — 
Na  drugi  strani  nahajamo  podatke,  da  so  tudi  škofje  skrbeli  za 
vzdrževanje  učitelja  in  pevcev.  Tretji  vir  dohodkov  je  bila  šolnina, 
ki  so  jo  navadno  otroci  plačevali  vsake  kvatre  (20 — 30  kr.)  Vendar 
vsi  ti  viri  niso  mogli  zadovoljiti  učiteljev,  ki  zopet  in  zopet  tožijo  o 
slabih  dohodkih  in  prosijo  podpore. 

Poleg  teh  javnih  in  rednih  šol,  ki  jih  je  vzdrževalo  škofijstvo, 
oziroma  mesto  in  jezuitski  red.  pa  takrat  ni  manjkalo  v  Ljubljani  še 
drugih,  zasebnih  osnovnih  šol.  Tako  je  1.  1609.  prosil  Ludovik 
Mordax  Škofa  Hrena,  da  bi  smel  v  Ljubljani  otvoriti  nemško  šolo 
(eine  teutsche  Schreib-  und  Rechenschuel).  Mordax  je  bil  preje  pro- 
testantski učitelj  a  se  je  povrnil  h  katoličanstvu  in  se  izkazal  pred 
škofom  z  izpovednim  listkom.  Njegova  prošnja  je  bila  uslišana  in 
poslej  se  omenja  njegovo  ime  v  raznih  listinah  tja  do  1.  I(i20".  Kmalu 
potem  je  vložil  enako  prošnjo  za  otvoritev  šole  Jurij  Faigler,  toda 
škof  jo  je  zavrnil,  češ  da  je  v  Ljubljani  dovolj  nemških  šol  in  da 
učitelji  drug  drugemu  odjedajo  ljubi  kruhek  (und  einer  dem  Andern 
das  liebe  Brot  vom  Maul  abschneiden  würde).  Ko  je  1.  1612.  šel 
Mordax  za  nekaj  časa  v  Trst,  da  otvori  tam  nemško  in  latinsko 
šolo,  je  F'aigler  ponovil  svojo  prošnjo,  vendar  ne  vemo  s  kakšnim 
uspehom.  Ob  lakih  razmerah  radi  verjamemo  letopiscu  jezuitskega 
kolegija,  ki  beleži  k  letu  1613  v  Ljubljani  šest  osnovnih  šol  za  dečke 
In  deklice. 

Trajno  vendar  ni  šlo,  da  bi  .škofijstvo  in  jeznilski  red  vzdrže- 
vala vsak  po  eno  .šolo.  Zato  sta  se  mesca  avgusta  1.  1621  na  prošnjo 
.škofa  Hrena  oba  zavoda  združila  ;ili  bolje  rečeno  jezuitska  začetna 
.šola,  ki  je  tedaj  štela  70  učencev,  se  je  preselila  k  sv.  Nikoiajn. 
kjer  je  na.stala  .sedaj  pripravnica  za  latinsko  gimnazijo  in  ii  krali 
izfibraževalisČre  za  domači  pevski  naraščaj.  V  naslednjih  (h-sfticljih  se 
imenuj<*jo  šenklavški  voditelji:  \^al<Milin  Pistorins  (MJiti.ir?  IbiJT  do 
1644),  Halthasar  Cinuirf-r  « 165.3 -1663),  .Ian»'Z  Kis<h<r  (1663-167f>),  .bnic/. 
Jurij  Hint«Tj,inger  (1679— 16JM)  in  (Jrrgor  Wiltan  (1694—?).  Hkrati 
8o  delovali  na  tej  šoli  tudi  podnčitrlji  (Untcrmaisb-r,  sn(r«ntor), 
ker  čitamo,  da  j«-  Janez  FisrluT  nčil  na  šmklavški  šoli  50  let.  a  bil 
le  kakih  15  let  pravi  vo<litclj,  t-nako  je  bil  llinb-rsingrr  niijprcj 
14  let  in  Gregor  VVilfan  1 1  l»;t  podučit<'lj.  priMlen  j«'  (lol)il  mest 
vcxlitelja''. 

Kmalu  potfin,  ko  je  preminula  jc/uitHka  Ijiidskii  šola,  čnjcmo  v 
Ljubljani  n*-  o  neki  mentni  šoli,  ki  je  bila  tuiHtanjcna  v  mrščiuiskrm 

■•  Kii|Hl<-ljnkl  arhiv,  tmnc.  M. 

**  Kupiii-Ainki  arhiv,  fajH-. :«)  in  t>7. 


8 

spitalu,  kjer  je  magistrat  priredil  nekaj  prostorov  za  šolsko  porabo 
in  jiii  oddajal  vsako  leto  „nemškim  učiteljem"  v  najem.  Leta  1634.  je 
bil  učitelj  v  špitalski  šoli  Janez  Commissarius,  ki  je  prosil  magistrat 
naj  mu  pregleda  najemščino,  češ,  da  nui  skoraj  polovico  otrok  ostane 
dolžnih  šolnino,  ki  bi  jo  morali  plačevati  vsake  kvatre  in  se  jezi 
nad  nespametnimi  stariši,  ki  hočejo  da  bi  jih  učitelj  v  polovici  leta  že 
vse  potrebno  naučil,  ko  je  vendar  zaradi  njih  nestalnega  spomina 
nemogoče,  jim  vliti  nauk  v  tako  kratkem  času.  Toda  mestni  očetje 
so  Conmiissarjevo  prošnjo  zelo  nemilostno  sprejeli  in  mu  sicer 
enkrat  za  vselej  še  dovolili  10  gld.  popusta  pa  hkrati  tudi  naznanili, 
ako  se  mu  hišna  najemščina  zdi  previsoka,  naj  si  pa  drugod  poišče 
stanovanje^*. 

V  naslednjih  letih  se  stalno  omenjajo  tri  ljubljanske  šole :  pri 
Sv.  Nikolaju,  v  špitalu  in  na  Starem  trgu,  kjer  je  redno  poučevala 
po  ena  učiteljica.  Vendar  poslednja  ni  bila  odmenjena  le  za  deklice, 
ampak  za  otroke  obojnega  spola  v  prvem  šolskem  letu,  med  tem,  ko 
so  starejši    učenci  in  učenke   pohajali    šenklavško  ali  špitalsko   šolo. 

Veliko  preglavice  so  napravljali  rednim,  od  gosposke  potrjenim 
učiteljem  šušmarski  konkurenti,  ki  so  prihajali  v  obilnem  številu  v 
Ljubljano  in  tu  otvarjali  svoje  zasebne  ali  zakotne  šole  (Winkel- 
schulen). Značilna  je  v  tem  oziru  neka  pritožba  na  škofijstvo  brez 
datuma,  ki  je  bila  pa  soditi  po  podpisanih  osebah  vložena  okoli  1.  1650. 
in  ima  sledečo  vsebino: 

Do  sedanjega  časa  je  bila  navada,  da  so  se  učitelji,  preden  so 
bili  sprejeti  od  svetne  oblasti  v  službo,  predvsem  obrnili  na  ljub- 
ljanskega škofa,  da  jih  je  potrdil  in  so  le  tri  učne  moči,  dva  moška 
in  ena  ženska  za  male  otroke,  smele  imeti  svojo  šolo,  kar  so  s  pri- 
sego potrdili  tudi  podpisani  šolski  voditelji.  Ta  navada  pa  je  zdaj 
žal  popolnoma  izginila  in  po  vseh  kotih  se  „šomaštri"  (schulmaister) 
lotevajo  stvari,  ki  je  ne  razumejo.  Med  temi  je  tudi  neki  Miha  Wap- 
finger, ljubljanski  meščan  in  krznar,  ki  se  je  drznil  otvoriti  šolo,  ne 
da  bi  bil  zato  sposoben,  ker  se  peča  le  s  krznarstvom  in  prepušča 
vodstvo  šole  popolnoma  svoji  ženi,  ki  ni  vešča  čitanja  in  pisanja  ter 
vedno  le  s  šibo  v  roki  s  pomočjo  nekaterih  otrok,  ki  sami  dosti  ne 
znajo,  opravlja  pouk.  Tudi  se  je  drznil  (Wapfinger)  ob  Novem  letu 
v  imenu  učiteljstva  poslati  nekaterim  gospodom  nove  koledarje,  ki 
potem  od  podpisancev  niso  hoteli  nobenih  sprejeti,  daslravno  ti 
uče  in  strahujejo  njih  mladino.  Na  ta  način  se  jim  jemljejo  navadni 
novoletni  darovi  pa  tudi  odjeda  košček  kruha,  ko  vendar  sami  ne 
znajo  nobene  druge  obrti,  njih  tekmec  pa  bi  lahko  živel  od  svojega 

"  Mittheil,  des  Musealvereines  1893,  str.  129. 


n 

krznarstva.  Pri  takih  .inštruktorjih"  se  tudi  ljuba  inhidina  vedno  bolj 
kvari.  Zato  naj  škof  odpravi  take  šušmarje.  ki  se  vrivajo,  in  kakršen 
je  tudi  pritepenec  v  Nemški  ulici,  ki  naj  bi  bil  ostal  pri  mladini  na 
Koroškem,  ako  je  hotel  biti  učitelj,  sicer  podpisani  ne  bodo  mogli 
niti  sami  vzdržati  šol.  niti  si  preskrbeti  dobrih  poduciteljev.  Mihaelu 
Wapfingerju  pa  naj  se  ukaže,  da  ostane  pri  svojem  rokodelstvu. 
Podpisani  so:  Johannes  Commisarius  Bürger  und  teutscher  Schuel- 
halter  im  Spital.  Balthasar  Gummrer.  Burger  und  deutscher  Schuel- 
halter  neben  dem  Bistumb;  Elisabet  Hassin  Wittib,  theutsche  Schul- 
meisterin zu  Laibach  auf  dem  Alten  Markt J^ 

Prošnja  ni  dosti  pomagala,  ker  se  v  naslednjih  letih  poleg  imeno- 
vanih rednih  učiteljev  še  vedno  omenjajo  drugi  „nemški**  učitelji: 
Janez  Fider,  Gregor  Smole.  Janez  Cividator  in  Janez  Mravlje.  Poslednji 
je  bil  učitelj  v  komendi  nemškega  viteškega  reda;  vendar  se  ne  da 
dokazati,  če  je  bila  tamkaj  stalna  šola.  Zoper  Smoleta  so  se  1.  1()53. 
Commisarius,  Gummrer  in  Fider  iznova  pritožili,  češ,  „da  je  le  na- 
vaden oštir"  in  vrhutega  še  njim  sovražen ^\  —  Gorenja  spomenica 
omenja  tudi  neke  navade,  ki  se  je  med  ljubljanskimi  učitelji  precej 
dolgo  ohranila.  Ob  Novem  letu  so  pošiljali  staršem  svojih  učencev 
koledarje  in  za  to  dobivali  neki  dar  (regal).  Menda  je  ta  navada  Še 
ostala  Iz  tistih  časov,  ko  so  se  v  šolah  poučevali  predmete  kvadrivija, 
med  katere  je  spadala  tudi  astronomija,  in  je  l)ila  glavna  dolžnost 
učitelja  v  tem  oziru,  da  sestavi  cerkveni  koledar  z  vsemi  prt  in;iU- 
Ijivimi  in  nepremakljivimi  pra/.niki,  luninimi  i/.premeni  in  tlniiziuii 
sličnimi  časovnimi  določ[)atni. 

f^oleg  Imenovanih  zakotnih  šol  pa  nahajanu»  v  Ljubljani  v  onctii 
času  tu(ii  še  drugačne  učilnice,  takozvane  jezikovne  šole  (Spradi- 
S<hulen),  kjer  so  učitelji  za  malo  odškodnino  poučevali  ra/.nc  jezik«*, 
ki  Hi)  se  zdeli  Ljubljančanom  potrebni.  Tako  je  !.  lf;:{(;  mki  Primož 
Feljclan  Honig,  ki  je  bil  vešč  peterih  jezikov,  [)rosil  magistrat,  da 
sme  otvoriti  šolo.  Fa  mu  je  odgovoril,  «da  noče  ovirati  koristi  pro- 
silčreve,  temveč  ga  sprejeti  za  učitelja,  dokler  se  hode  lepo  ve<lel  in 
kolikor  časa  br)de  sam  hotel,  verular  s  p«)gojem,  da  se  prej««  obrne  na 
skrifa  kot  ordiiiarija  za  pismeno  dovoljenje''.  Poslednje  nava<la  izvira 
brez  dvoma  izza  časa  prolireforma<ije,  ko  se  je  moral  zaradi  iiuiogih 
protestantskih  učiteljev  škof  prepričati  o  pravov«*rnosti  firosileev,  ki 
M)  bili  dolžni  pred  njim  se  izkazali  /  izpovednimi  listki  in  priseči 
na  katoliško  veroizfK>ved.  Jezikovne  šoie  se  poslij    omenjajo    tja  do 

''  Kii|Hl<*lj«iki  nrliiv,  tam-.  '(H. 

■  Millhiril.  (liM  MuMjnlviTuin«?«.  IMCt,  itir.  IHI. 

•*  Millh«-il    I.  C. 


10 

časov  Marije  Terezije.  Ziiar-iliio  je  za  tedanje  jezikovne  razmere  v 
Ljubljani,  da  so  deželni  stanovi  1.  1675.  prošnjo  nekega  učitelja,  ki 
je  hotel  poučevati  nemščino  in  italijanščino,  odklonili  z  motivacijo, 
da  se  v  Ljubljani  že  vsakdo  doma  nauči  treh  jezikov:  slovensko, 
nemško  in  italijansko -°. 

Senklavška  šola  je  proti  koncu  17.  veka  vsled  nezmožnosti 
učiteljev  precej  propadala.  Omenil  sem  že,  da  je  nad  50  let  Janez 
Fischer  vodil  petje  v  stolnici  in  poučeval  v  šoli.  Odkar  je  postal 
voditelj  (Schulmeister)  je  imel  sicer  pomočnika  Janeza  Jurija  Hinter- 
singerja,  toda  njemu  samemu  je  starost  in  bolehavost  preprečila 
skoraj  vsako  delovanje.  Po  smrti  (1679)  mu  je  Hintersinger  postal 
naslednik.  V  tem  času  nam  ohranjene  listine  nudijo  zanimiv  vpogled 
v  notranji  sestav  in  učni  red  šenklavške  šole^\ 

Ze  oseba  tega  šenklavškega  „šomaštra"  je  zanimiva.  V  prošnji 
za  službo  poudarja  Hintersinger,  da  je  pred  14  leti  prišel  z  ženo  in 
peterimi  malimi  otroci  k  stolnici  v  službo,  da  je  zaradi  vednega 
bolehanja  voditelja  Fischerja  kor  in  šolo  moral  sam  opravljati  in 
obljublja,  da  bode  enako  pridnost  in  vnemo  kazal  tudi  v  bodoče.  Tu 
se  Hintersinger  sam  označuje  za  oženjenega  moža  in  očeta  peterih 
otrok.  Vendar  ga  listine  1.  1681.  in  tudi  ob  smrti  1.  1694.  imenujejo 
duhovnika.  Moral  je  torej  kmalu  po  nastopu  ravnateljske  službe 
prejeti  mašniško  posvečenje.  Prestop  iz  učiteljskega  v  duhovski  stan 
se  je  splošno  večkrat  dogajal,  ker  sta  bili  šola  in  cerkev  tesno 
zvezani  in  so  imeli  učiteljski  posel  za  neko  pripravo  na  duhovski 
poklic;  posebej  še  o  učiteljih  pri  stolnici  večkrat  čitamo,  da  so  prejeli 
duhovniško  posvečenje.  Tako  je  1.  1617.  šenklavški  šolski  voditelj 
Martin  Caprarius  (Kozak?)  povabil  mestni  svet  k  svoji  primiciji. 
Hintersinger  je  moral  biti  vsaj  že  udovec,  ko  je  postal  ravnatelj  in  še 
vendar  ostane  čudno,  da  mu  precej  številna  rodbina  ni  bila  ovira 
za  sprejem  mašniškega  reda. 

Skofijstvo  ga  je  sprejelo  eno  leto  za  poskušnjo  (!).  Pri  tej  priliki 
je  podpisal  Hintersinger  reverz,  v  katerem  obljubuje,  da  bode  svojo 
službo  vestno  opravljal  in  posebej  poudarja  sledeče  točke:  1.  Se 
zavezuje,  da  hoče  vzdrževati  štiri  pevce,  enega  altista,  enega  teno- 
rista in  dva  „diskantista"  (sopranista).  2.  Božjo  službo  hoče  po  stari 
navadi  osebno  z  imenovanimi  štirimi  pevci  poveličevati.  3,  Mladino 
bode  poučeval  v  čitanju,  pisanju,  računanju  in  petju,  cerkev  oskr- 
boval s  potrebnimi  ministranti  in  skrbel  za  red  pri  pogrebih  in 
procesijah.    4.    V   slučaju,    da    odide    iz    službe,    bode    vestno    vrnil 

2"  Letopis  Matice  Slovenske  1877,  str.  274. 

-'  Za  naslednje  kapiteljski  arhiv,  fasc.  38.  in  97. 


11 

prejete  knjige  in  glasbene  kompozicije.  Ako  bi  vsega  tega  ne  izpolnil, 
ima  škof  pravico  ga  odstaviti  od  službe,  pa  tudi  sam  si  pridržuje 
pravico  tekom  enega  leta  se  službi  odpo\  edati,  ako  bi  se  mu  drugej 
sreča  obetala  («alles  bei  Verbindung  des  allgemeinen  Landschaden- 
pundts  in  Krain"). 

Oglejmo  si  zdaj  učni  red,  ki  ga  je  moral  novi  šolski  voditelj 
s  svojim  podpisom  potrditi  in  po  katerem  se  je  vršil  pouk  v  sen- 
klavški  šoli.  Ta  važna  listina,  ki  jo  podajem  dobesedno  v  prilogi, 
nam  razkriva  velik  del  tedanjega  učnega  načina  in  učnih  ciljev. 

Učni  red  šenklavške  šole  nam  je  ohranjen  v  treh  izvodih,  ki 
izvirajo  iz  različnih  let.  Najstarejša  recenzija  (imenujmo  jo  A)  nosi 
datum  16.  avgusta  1679  in  podpis  šolskega  voditelja  Hintersingerja. 
Druga  (recens.  B)  je  brez  datuma,  pa  očividno  za  par  desetletij 
mlajša.  Odlikuje  jo  lepa  in  razločna  jezuitska  pisava,  kakršno  naha- 
jamo v  začetku  18.  stoletja  v  jezuitskem  letopisu  (Historia  aniuuj) 
ljubljanskega  kolegija  in  dnevniku  prefektov  (Diarium  praefecturae). 
V  primeri  s  pr\o  ima  nekatera  dopolnila,  oziroma  poostritve  posa- 
meznih predpisov.  Tudi  je  učni  red  natančnejše  izdelan  in  sega  bolj 
v  posameznosti,  kar  vse  priča,  da  je  nastal  nekaj  desetletij  za  prvim. 
Tretji  izvod  (C)  je  dobesedni  prepis  druge  recenzije,  pa  ima  znake, 
ki  ga  stavijo  v  tretje,  četrto  ali  peto  desetletje  18.  veka^-.  Na  robu  je 
neka  mlajša  roka  dostavila  opazke,  ki  nam  kažejo,  koliko  .so  se 
takrat  posam»*zne  točke  učnega  reda  izvrševale.  —  Vse  tri  recenzije 
skupaj  nam  ja.sno  pričajo,  da  je  šenklavška  šola  poslovala  Ija  čez 
sreclo  18.  veka  in  nas  skoraj  vodijo  v  dobo  ljudske  šole,  ki  se  je 
pričela  z  reformami  cesarice  Marije  Terezije.  Pa  tudi  razlike  med 
njimi  so  značilne. 

O  nameiuj  šole,  pravi  učni  red,  da  ima  bili  .neko  semenišče 
za  figuralno  in  koralno  petje"  in  za  osnovne  nauke  (nidirm  iita)  v 
čjtanju.  pisanju  in  tudi  v  latinščini.  —  Kaz<leljeiia  je  bila  v  dva 
razreda,  ki  sta  imela  vsak  po  enega  učitelja.  1'rvi  razred  so 
obiskovali  abeeedarji,  ki  .so  se  vadili  v  poznavanju  črk,  zlogovanju, 
čitanju  in  tudi  že  pričeli  pisati.  Pri  tej  priliki  opozarja  naše  navodilo 
učitelja,  naj  pazi,  da  bodo  (otroci  delali  eii.iko  velike  črke.  \'  (Ini^iin 
razredu  mo  h«  učenci  vadili  v  čitanju.  pisanju  in  se  tudi  /e  učili 
OHnovnih  naukov  latirinke  Hlovnice.  Za  učno  knjigo  jim  je  pri  iiin 
služilo  delo  Kmaruiela:  Principia  granunaticjie'^'.    Čudno  je,  da  o  ra- 

**  "  ki  I)r.  Mili  me  jn  opozoril,  dn  krnlico  (iin,  rum  <*ti-.)  popol- 

ri''""  ■    ""  .   do  koiK-Ji  i7.pi)Uiiitf,  «'rk««  m<?d  Ht-hoj  vo/Jinr,  kur    /.niirl 

h  vo  I  H,   v«'ka 

"  i'<Hl  Iftm  nanlovom  omniijii  knjigo  llinloriii  niiniiit  CollüKil  S^m*.  .Ii^nii,  Nlr.  2, 
7  (rokopin  v  diri.  mtiwju)    .NaA  u/'ni  riMi  navajn  vnohino  kniiu'^ 


I 


12 

cunanjii  v  navodilu  nI  besedice,  dasiravno  ne  moremo  misliti,  da 
bi  se  bilo  [)0|)olnoma  prezrlo,  ker  je  navajajo  dru^a  poročila.  —  V 
obeh  razredih  se  omenjajo  pri  pouku  razne  skupine  (pevcev  in  ne- 
pevcev,  bolj  in  manj  napredujočih  učencev)  iz  česar  bi  se  dalo 
sklepati,  da  so  bili  v  enem  razredu  skupaj  učenci  raznih  stopenj 
in  da  je  pouk  na  šenklavški  šoli  trajal  vsaj  tri  do  štiri  leta. 

Posebno  skrb  so  v  šenklavški  šoli  obračali  na  petje,  ker  je 
imela  vzgajati  pevce  za  domači  cerkveni  kor.  Pouk  je  trajal  dopoldne 
in  popoldne  po  eno  uro.  Vendar  se  učenci,  ki  niso  imeli  posluha 
niso  udeleževali  pevskih  vaj,  ampak  se  med  tem  bavili  s  čitanjem 
ali  pisanjem.  —  Pri  pouku  petja  je  seveda  morala  priti  do  veljave 
tudi  slovenščina,  ker  so  se  slovenske  pesmi  v  šenklavški  cerkvi 
pogosto  prepevale.  „Historia  annua"  poroča  k  letu  1599.  o  jezuitskih 
dijakih  —  ki  so  tedaj  še  izključno  prihajali  iz  šenklavške  šole  — 
da  so  o  Božiču  prepevali   latinske,  slovenske  in  nemške  pesmi. 

O  pouku  nemščine  učni  red  ne  daje  podrobnejših  navodil.  Da 
se  pri  sv.  Nikolaju  ni  zanemarjal,  nam  priča  že  ime  „nemška  šola". 
Vendar  se  menda  ni  višje  vzpel,  kakor  do  čitanja  in  pisanja.  Nemška 
slovnica  se  gotovo  ni  poučevala,  ker  je  niti  na  jezuitskih  srednjih 
šolah  niso  učili^'*.  —  Kar  nas  pa  zlasti  zanima  je  to,  da  omenja 
naša  i  n  š  t  r  u  k  c  i  j  a  tudi  vaje  v  pisanju  ljudskega  jezika. 
Popoldne  po  večeru icah,  od  V24.  do  4.  ure  je  moral  učitelj  z  učenci 
napraviti  kratko  „concertatio",  to  je  tekmovanje  v  lepem  ali  hitrem 
pisanju,  gladkem  čitanju,  petju,  kakršno  je  še  posebej  zaukazano  v 
večjem  obsegu  ob  sklepu  tedna  in  leta,  ko  je  bilo  združeno  z  darili 
za  marljive  učence.  Potem  pa  ukazuje  učni  red,  naj  učitelj  one  pol 
ure  tudi  še  narekuje  tvarino  za  pisanje  v  ljudskem  jeziku  in  sicer 
v  kratkih,  lahko  umljivih  stavkih,  ki  naj  ne  obsegajo  dosti  več,  kakor 
štiri  besede.  Na  tem  mestu  „sermo  vulgi"  po  vsej  priliki  ne 
pomenja  drugega,  kakor  slovenski  jezik.  Že  Trubar  govori 
na  raznih  krajih  o  slovenščini  kot  jeziku  „preprostega  ljudstva".  Škof 
Scarliclii  pravi  I.  1631.  v  poročilu  na  papeža  o  Ljubljani:  „Vulgus 
carniolico  idiomate  utitur,  quod  est  sclavonico  affine,  tribunalia  vero 
germanico,  plerique  et  civilioris  conditionis  homines  ut  plurimum 
italico".  (Preprosto  ljudstvo  govori  kranjsko  narečje,  kije  sorodno  slo- 
vanskemu, oblasti  rabijo  nemški  jezik,  izobraženi  ljudje  pa  večinoma 
italijanski).  Slično  piše  tudi  Valvasor,  da  je  nemščina  v  navadi  pri 
plemstvu  in  izobražencih,  dahingegen  die  andre,  nehmlich    die  win- 

-■•  Frim.  Diihr,  (Jes(!li.  der  Jesuiten  in  den  Ländern  deutscher  Zunge,  II. /1., 
Str.  506.  sl. 

^'  Kapiteljski  arhiv,  fasc.  57,  st.  50. 


18 


I 


Untn  Ti  '':'f  »"'''■''  ''■'"  ''"■  "«■■f^""gen  „„d  andrer  .e,„ei„er 
Lippen  betheni-«.  I„  zopet  na  drugem  mestu-  Die  rechte  ^uT 

teut=ch.  aucti  krainerisch  imd  italienisch^'.  "-»emein 

V  drugih  sodobnih  virih  se  imenuje  slovenšena:  lin-ma  venn 
cula.    hn.ua     vulgaris.     idio„,a    carniolicum.    idio.na    slaWc.m      el 
sehuon,cu„,  ete.    -  Iz   navedenih   mest  lahko  spoznan.o      "    V,  1. 

T  Z  zzr  rr''"  """'"■"■  ""^ '"  ""'"'■  -  -»J 

^^:x94r-^n^^:--,r--^^^^^ 

njajo  za  druge  dopoldanske  in  popoldanske  „re    Sestav  eiV?.,- 

:::;:  tr-'k^ir  ""■*■  "^■"^^■■■""  '-•  -rr,u:i"r; 

tT1-u  J"   P""'^-!*"   """    "nenuje    Joculio   cermnn,-,- 

r.Kl,  b,  bdo  v  tem  slučaju  posebno  navodilo,  kaj    je  še  ?r"ba  nolt. 
tekmovanja  popoldne  ,lelati.  odve,-.  ker  so  se  nemške  ni  '       " 

vršile  tudi  Ob  drugih    urah.  pač  pa   in,a  ^a™.       ';    /     r:  ;:'.: 
pomenja     vulg,  sermo"   slovenščino.    Učni   red    je  s   ten    r  vn  d 
,nemske    šole'    pri    sv.   Nikolaju    posebej    opo/oril     d Vd  " 

lU'Pnp*»  veni   nr^\    r.i:  »     .    .  •>  I  .1      »'J"'/-iMII.      (1,1      \a(l        SVOK« 

uLente  vsaj  pol  al    en  f-etrt  uro  n:\  <liii   t,,,\;  ,      •  .  ' 

je  ta  v  Ljubljani  .Iju.lski  jellk'  '  """'  ^'-"■-""-  ^"• 

Pred  slovenskim  pisanjem  so  morale  seveda  l,ili  viie  v  «l„„ 
»kern   ctanjn.    Da  so  .šenklavški    učenci   tudi  si  ,ve,    ko  čit  d       u"" 

»lovensk       Mai    ka.l^       ^^'    •"'.""    "■"''"'"  '"'   ''■-'"""k"  v  r.d.i 
»inensk,    ..Mal,    katekizem    kamz,,ev-.    kar    hoče.n    skoraj   dokazati 

.„»  „       .T     ."  '"'  '"''  '"'""'"■•"  '"•'"•■"  "-••■•I"  "■l"..rjeni  ,Ke  uri' 
ena  v  petek,   druga  v  nedeljo.    (),|    dn,g„d   še   zvemo     I     i       ,i 
nauk   nava,lno   po,,oldne  od    I.  d,,  ■>    „„.     (H,       Vi  ' 

•"■■"•;'i ; ■-■'■'■ "'- - li'.'. pa i^,.r;,š;v:rdu in  ' .e,'.kvi";':,";;:'; 

na  otroke  tudi  kraU-k  nai/ovor  n  .,   -•  '"  ' 

—  '  >!',  jm   i/.|)r.is('\;iii   Iti   n;i|iii;ir- 

"  WK-.,.^    j,,,^..  ,j,.     „^.„^^,,^„,^  ^^^^^   ^,|^  ^^^  ,^^ 
^  n,  Hir,  IH4 

"  Z«  ienklnvkk,-  p-vr,.  »r,  bile  vaje  v  püuivi  -I  - •  ... 

"•P'  •<»•  P«»",».  kJ  «,  .e  fhile  v  , , 

•  ''•-^""•»«••'  '««»r  Jr,„||.,„.  ii.l.,  «ir.  .147  '  "   '" 


14 

Ijivejše  obdarovali  s  podobicami  ali  driio^imi  slienimi  darilci.  Dobro 
je  služil  pri  tem  slovenski  katekizem  s  podobami,  katerega  so  dali 
natisniti  v  Augsburgu. 

Katekizem,  ki  ga  pisatelj  tu  omenja,  je  v  slovenski  slovstveni 
zgodovini  znan  pod  imenom  Mikcev  katekizem,  ker  ga  je  stolni 
dekan  dr.  Mihael  Mikec  dal  natisniti  na  svoje  stroške  in  je  izšel 
prav  tisto  leto,  ko  se  je  vpeljala  v  Ljubljani  nova  metoda  kateheze. 
Prevajatelj  tega  malega  Kanizijevega  katekizma  je  skoraj  gotovo 
p.  Janez  Candik,  znani  pisatelj  „Evangeljev  in  Listov",  ki  je  poslo- 
venil par  let  pozneje  (1618)  tudi  večji  „Catehismus  Petra  Canisia" 
in  v  letih  1613 — 1620  imel  kateheze  pri  sv.  Jakobu.  —  Lahko  je 
dokazati,  da  se  metoda  ljubljanskih  jezuitov  ni  skoraj  nič  izpreme- 
nila  tja  do  časov  šolske  reforme  pod  Marijo  Terezijo  in  postala  celo 
merodajna  za  druge  cerkve.  Za  Kranj  je  tako  nedeljsko  izpraševanje 
izpričano  v  letu  1649.,  ko  je  šolski  voditelj  Jurij  Krt  ob  nedeljah 
popoldne  ob  eni  uri  vodil  šolsko  mladino  v  župno  cerkev,  kjer  je 
duhovnik  mladino  učil  in  izpraševal  krščanski  nauk  ter  pridnim 
učencem  dajal  „munuscula"  (darilca)^°.  Pod  škofom  Kiinburgom  se 
je  1.  1702.  vpeljal  isti  način  kateheze,  ki  je  bil  že  v  navadi  pri 
jezuitih  in  v  stolnici  od  1.  1615.,  oziroma  1620.,  tudi  v  cerkvi  sv.  Petra 
in  v  štirih  Ljubljani  najbližjih  cerkvah^^  In  prav  neposredno  pred 
vpeljavo  nove  šole  (1761)  čitamo  v  nekem  poročilu  ljubljanskega 
magistrata,  da  sta  v  Ljubljani  dve  nemški  šoli  (menda  šenklavška 
in  špitalska).  Krščanski  nauk  se  poučuje  navadno  ob  petkih  ali  sobotah 
popoldne  po  Kanizijevem  katekizmu  za  otroke,  in  sicer  pozneje  v 
nemškem  v  začetku  pa  v  slovenskem  jeziku  (nach  dem  Kindlehrbiichel 
von  Canisio  sowohl  in  deutscher  auch  im  Anfag  in  der  Landsprach). 
Otroke  vodita  ob  nedeljah  en  učitelj  k  jezuitom,  drugi  v  stolnico, 
kjer  ima  duhovnik  kratek  nagovor  (exhortation),  potem  jih  izprašu- 
jejo  in  obdarujejo  z  malimi  darovi^^. 

Po  mojem  mnenju  je  služil  slovenski  katekizem  v  šenklavški 
šoli  tudi  za  čitanko.  Znano  je,  da  je  že  Trubar  pred  svoj  prvi  kate- 
kizem postavil  abecednik,  po  katerem  bi  se  mogli  „ti  mladi  inu 
preprosti  Slovenci  lahku  v  kratkim  času  brati  nauuzhiti".  Trubarjev 
abecedarij  obsega  nemško  in  latinsko  abecedo,  samoglasnike,  po  dva 
samoglasnika  vkup  (au,  eu,  ou),  zloge  z  enim  in  dvema  soglasnikoma 
(bad,    bed,   bid,    bod,    bud)    in    besede    po    abecednem   redu    (Abel, 

^"  Izvestja  Muz.  društva  XIII,  str.  45. 

3'  Dolničarjeva  ljubljanska  kronika  k  letu  1702.  (Izv.  Muz.  društva  XT,  str.  93.) 
'^  Mestni   arhiv,  ta.sc.  73.    Besedi    „im   Anfang"    sta   bili   pozneje    na   koncu 
strani  dostavljeni. 


15 

Abraham.  Andrei).  Ne  vemo,  je  li  imel  slovenski  ,,Mali  katekizem" 
tudi  za  uvod  abecednik  ali  ne.  ker  se  nam  noben  izvod  te  knjiu^e  ni 
ohranil.  Poroča  se  nam  pač.  da  je  imela  ta  knjižica  nek  drug  važen 
pripomoček,  namreč  ilustracije,  ki  so  nazorno  predstavljale  posamezne 
nauke;  abecednik  se  nič  ne  omenja.  Znano  pa  je.  da  je  1.  1762.  v 
Celovcu  tiskani  Kanizijev  katekizem  imel  na  štirih  straneh  kratko 
«vižo  brat  se  učiti"  in  da  je  tudi  Paglovec  1.  1745.  svojemu  „Tomažu 
Kempenzarju"  pridejal  .Tablo  teh  puhstabov".  Za  senklavsko  solo 
posebej  tak  abecednik  morda  ni  bil  potreben,  ker  so  otroci  itak  že 
zaradi  petja  morali  takoj  v  začetku  poznati  latinske  črke  in  se  vaditi 
v  latinskem  čitanju. 

O  drugih  podrobnostih  pouka  naš  učni  red  ničesar  ne  omenja. 
Izmed  šolskih  knjig  je  navedena  le  latinska  slovnica  Emmanuelova, 
ki  se  je  pozneje  rabila  tudi  v  nižjih  razredih  jezuitskih  šol'\  O  nem- 
ških učnih  knjigah  ne  zvemo  ničesar.  Razun  nemškega  Kanizijevega 
katekizma,  ki  je  otrokom  drugega  razreda  služil  za  veronauk  in 
morda  tudi  za  čitanko,  tudi  tu  menda  ni  bilo  posebno  dobro  pre- 
skrbljeno. Pač  pa  še  zvemo  nekatere  druge  posameznosti,  ki  niso 
brez  kulturnf>-zgodovinske  vrednosti. 

Pouk  je  trajal  z  nekaterimi  presledki  liopoidnt^  od  7.  do  10.  ure, 
popoldne  od  ene  do  štirih.  \'  sredo  je  bil  prost  dan,  ko  so  se  šolarji 
udeleževali  le  maše  in  večernic,  pozimi  pa  je  bilo  prosto  le  p()|)oldne. 
Morda  so  tedaj  odpadle  kake  jutranje  učne  ure.  Koncem  leta  se  je 
vršil  izpit,  ,da  se  ugotovi  napredek  posameznih  učencev".  Tisti 
učenci,  ki  so  izpit  prestali,  so  smeli  potem  obiskovali  latinske  šole 
pri  jezuitih,  posebno  marljivi  so  dobili  premije.  Seveda  se  je  vse 
to  grxlilo  s  primerno  slovesnostjo.  V  izpričevalih  je  imel  biti  zlasti 
(potishimum)  red  iz  nravnosti  in  nemščine. 

Učni  red  pr>udarja  tudi  potrebo  krščanske  vzgoje.  \'  l;i  ii.imcM 
naj  hrxiijo  pridno  k  maši  in  pridigam.  Dva  prepisa  (H.  iit  C.)  imata 
pri  tej  tfjčki  dostavek  „ad  quod  iuvabit  assignare  capitulum".  kar 
(K)menja,  naj  jih  učitelj  pred  mašo  zbere  v  šoli,  da  more  nadzirati 
udeležbo.  K  verskim  vajam  je  spadala  tudi  mesečna  izpoved.  Po- 
znejši do««tavki  ukazujejo  učitelju  ruij  pri  tem  rabi  i/pov<'dne  listke, 
da  ugotovi,  če  izvršujejo  učenci  to  HoiHko  zapoved.  Dopoldanski  in 
po[K)ldanHki  (K)iik  ne  je  ^ačel  in  končal  z  molitvijo  in  v  IK.  veku 
H  petjem  cerkvenih  himen,  katerim  je  sledila  kratka  molitvica.  Pre«! 
jutranjim    fKiukom    ho   peli    hiuuio:    „(.'hriNte    «pii    lux    en,    et    ilieN" 

••T«  knjig«  j«  bil«  pf*  V4*J  priliki  približno  Hli<'»i<  v^rldn«».  kul.uf  t.iko/.vniia 
»An  Oofuili*,  ki  m:  riiiviij.i  po^oHiit  kol  liilinitkii  lu'nii  m  nnHln  li  («iliili. 


16 

(„Kriste,  ki  si  nam  luč  in  dan").  Ta  stara  cerkvena  pesem,  ki 
so  jo  nekateri  pomotno  pripisovali  svetemu  Ambrožu,  se  je  nekdaj 
rabila  v  cerkvenem  oficiju  za  sklepno  ali  povečerno  molitev  (com- 
pletorium).  Trubar  jo  je  prevel  v  slovenščino,  toda  po  nemškem 
prevodu,  in  jo  vstavil  v  svojo  pesmarico  pod  naslovom :  Com- 
pleta.  Vezherna  molitou  ^1  Besedilo  prve  kitice  je  zelo  primerno 
za  jutranjo  molitev  in  slove  v  Trubarjevem  prevodu  tako:  „Criste, 
kir  boš  imenovan  —  prava  luč,  zarja,  beli  dan  —  s  svitlobo  si 
v  temi  obdan  —  sveti  nam  v  ta  tvoj  svetli  stan".  V  18.  stoletju 
je  na  njeno  mesto  stopila  pesem:  „Jam  lucis  orto  sidere",  ki  je  še 
vedno  vsak  dan  v  rabi  pri  cerkvenem  oficiju.  Dopoldanski  pouk  se 
je  završil  s  pevanjem :  „Da  pacem  Domine".  Menda  je  to  antifona, 
ki  je  bila  do  zadnje  reforme  brevirja  v  rabi  pri  hvalnicah  in  večer- 
nicah  kot  commemoratio  de  pace  (molitev  za  mir)^^.  Popoldanski  pouk 
je  uvajala  znana  himna  „Veni  Sancte  Spiritus"  z  molitvico  v  čast 
svetemu  Duhu,  zaključil  pa  se  je  z  antifono  „Contere  Domine".  Od 
kje  je  ta  vzeta,  ne  morem  določiti,  zdi  se  mi  pa,  da  izraža  misel  o 
zmagi  nad  sovražniki.  Morda  je  v  obeh  sklepnih  molitvah  kak  ozir 
na  tedanje  pogoste  boje  s  Turki. 

Obširno  govori  učni  red  o  udeležbi  učencev  pri  veliki  maši 
(sunnnum  sacrum,  menda  po  nemškem  izrazu  Hochamt)  ob  devetih 
in  večernicah  ob  treh.  Vendar  ni  misliti,  da  bi  bili  vsi  učenci  vsak 
dan  pri  obeh  cerkvenih  opravilih.  Že  najstarejši  izvod  učnega  reda 
ima  omejitev  „nisi  hiemis  frigor  aliud  suaserit"  („ako  zaradi  mraza 
ne  kaže  drugače  ukreniti").  Poznejši  izvod  pa  ima  beležko,  da  gredo 
ob  devetih  pevci  v  cerkev,  drugi  učenci  ostanejo  v  šoli  in  gredo  k 
maši  le  ob  nedeljah  in  praznikih.  —  Pevci  so  morali  gotovo  biti 
pri  vseh  petih  mašah  in  večernicah.  In  teh  tedaj  ni  bilo  malo,  ker 
so  bili  prazniki  mnogo  številnejši,  kakor  sedaj.  Neko  nasprotje  se 
zdi  le  v  tem,  da  je  bil  glasom  reverza,  ki  sta  ga  morala  podati 
šolska  voditelja  Hintersinger  in  Wilfan,  šolski  voditelj  dolžan 
vzdrževati  le  štiri  pevce  in  z  njimi  poveličevati  vse  cerkvene  po- 
božnosti,  ki  se  „po  stari  navadi  opravljajo",  naš  učni  red  pa  govori 
sploh  o  petju  učencev.  Menda  so  bili  prvi  štirje  takozvani  „vodilni" 
pevci  v  šenklavškem  zboru. 

^*  Poročilo  rav.  dr.  Mantuanija.   Prim.  Cerkveni  Glasbenik  1908,  str.  84  in  98. 

^^  Antifona  se  glasi :  Da  par-em  Domine  in  diebus  nostris,  quia  non  est  alins, 
qui  pugnet  pro  nobis,  nisi  tu  Deus  noster.  —  Vers.  Fiat  pax  in  virtute  tua.  Respons. 
Et  abundantia  in  turribus  tuis.  —  Oratio:  Deus  a  quo  sancta  desideria,  recta  con- 
silia  et  iusta  sunt  opera,  da  servis  tuis  illam,  quam  mundus  dare  non  potest  pacem, 
ut  et  corda  nostra  mandatis  tuis  dedita,  et  hostium  sublata  formidine,  tempora 
sint  tua  proteftione  traruiiiilla.  Per  Dominum   .  .  .  Amen. 


17 

Pri  tem  izvemo  še  nekaj  drugih  zanimivih  podrobnosti.  Pevci 
so  se  morah  zbrati  na  sredi  pevskega  kora  pred  visokim  pultom 
pevovodje.  Not  niso  imeli  v  roki,  ampak  na  strmem  pultu  je  ležal 
velik  folijant,  kjer  so  bile  pisane  ali  tiskane  velike  note  in  besedilo 
k  cerkvenim  napevom.  Iz  tega  tolijanta  so  čitali  vsi  pevci,  pevovodja 
pa  jim  je  z  malo  palico  (virgula)  kazal,  kateri  napevi  pridejo  na 
vrsto  ^^. 

Ako  zdaj  še  v  celoti  pregledamo  poslovnik  šenklavške  šole, 
moramo  reči,  da  nam  razun  o  pouku  latinščine  in  petja,  ne  daje 
posebno  točnih  odgovorov.  Niti  o  nemščini  ne  zvemo  natančnejše, 
kako  se  je  poučevala,  nov  dokaz,  kako  se  je  spričo  latinščine  oma- 
lovaževal ves  drugi  pouk  celo  na  šolah,  ki  so  se  imenovale  „nemške". 
Jasno  pa  se  opaža  pri  našem  učnem  redu  jezuitski  vpliv.  Učni  čas, 
dnevno,  tedensko  in  letno  tekmovanje,  mesečna  izpoved,  način  ka- 
teheze,  vse  to  je  povzeto  po  načrtih  jezuitskih  šoP".  Lastne  so  šen- 
klavški  šoli  le  točke  o  gojitvi  petja,  ki  se  sicer  na  jezuitskih  učiliščih 
splošno  ni  mnogo  gojilo,  in  pa  določba  o  vajah  v  pisavi  , ljudskega 
jezika".  Na  tej  podlagi  pa  moremo  s  precejšno  gotovostjo  določiti 
čas,  ob  katerem  je  bil  sestavljen  naš  učni  načrt.  Sama  ob  sebi  se 
nam  vsiljuje  misel,  da  se  je  to  zgodilo  tedaj,  ko  se  je  ljudska  šola 
od  jezuitov  preselila  k  sv.  Nikolaju  in  je  tu  nastala  pripravnica  za 
njihove  latin.ske  šole  (1621).  Ce  še  upoštevamo,  da  nam  poznejši 
prepisi  te  listine  in  razne  beležke,  dokazujejo  tudi  njega  veljavo  v 
18.  veku,  smemo  reči,  da  je  pač  veljal,  do  velike  terezijanske  reforme, 
ki  je  staro  šenklavško  šolo  in  z  njo  vred  tudi  njen  poslovnik  po- 
rnfdla  s  pozorišča.  Nam  pa  ostane  stari  učni  načrt  vendar  važna 
kulturna  priča  za  dobo,  ki  nam  je  bila  doslej  zlasti  glede  na  šolstvo 
malo  znana. 

Po   letu  1H79.  se    poročila    o  šcnklavški    šoli    počasi    izgubljajo. 

Ko  je  umrl  šolski  voditelj  Hintersinger  (H)93),  so  nastopili  /a 
službo  pri  slolniri  trije  kandidati.  Prvi  je  bil  domači  podučitelj 
(»uccentor)  Gregor  Wilfan.  ki  poudarja  v  svoji  lalirjsko  pisarji  prošnji. 
da  hIužI  škofijstvu  že  11  let  pridno  in  vestno  ter  obljublja,  da  hoče 
ponkrbeti  za  boljše  pevce,  kakor  so  bili  dosh-j  na  š«Miklavškem  koru. 
Drugi  kandidat  je  bil  sin  bivšega  šenklavšk«*ga  učitelja  .laiie/.a 
FijM-herja,  Janez  Nikolaj  Kiseher,  tedaj  organist  v  St.  Vidu  pri  Vipavi. 
V  Hlab<j  pinani  nemški  prošnji  se  sklicuje  na  zasluge  svojega  očeta. 


••  To  Rieirto  mi  je  hlaijovoljno  rnzioiii  kohji.  raviuilnlj  rlr.  Miinliinni.  V  Trii- 
(tarjevem  Zborniku  nam  prcfluljivlja  «lika  ,Mii»lr«"  injvovrnljo  /  .virKnIo"  v  roki 
(atr.  243). 

"  l*rim.  o  »i-m  fMihr:  Gii^rh   rlrr  .FnuiilliMi.  II   |i»» ,  »ilr.  if/l»  »I   In  II.  2.,  »Ir.  IT».  nI. 

2 


18 

pravi  o  sebi,  da  je  že  10  let  organist  v  St.  Vidu  in  da  hoče  skrbeti 
tudi  za  šolo.  Tretji  kompetent  je  bil  Matija  Oražen,  učitelj  kamniški 
(ludireetor  Lythopolitanus).  Njegova  prošnja  se  odlikuje  po  lepi,  gladki 
latinščini  in  tudi  sicer  razodeva  največ  izobrazbe.  V  njej  poudarja, 
da  je  zmožen  koralnega  in  figuralnega  petja,  s  katerim  hoče  biti 
škofu  vedno  na  službo.  Glede  šole  obeta,  da  bode  zastavil  ves 
svoj  trud  za  izobrazbo  mladine  v  potrebnih  znanostih,  kakor  tudi  v 
petju  (tam  in  litterarum  instructione  quam  et  cantus  exercitio). 
Skrbeti  hoče  tudi,  da  se  bodo  na  šenklavškem  koru  proizvajale  lepe 
simfonične  skladbe  in  nove  kompozicije  (praesertim  symphoniis  pul- 
chris  novisque  musicae  partibus  vigilans),  kar  mu  bode  tem  lažje, 
ker  s  pomočjo  svojih  znancev  lahko  dobi  muzikalije  z  Dunaja,  iz 
Solnograda  in  tudi  iz  Benetk.  —  Dasiravno  je  Oražen  največ  obetal, 
je  službo  voditelja  vendar  dobil  Wilfan,  ker  nam  je  ohranjen  reverz 
z  dne  17.  januarja  1694.,  ki  ga  je  podpisal  ob  nastopu  službe^^. 

Poslej  prenehajo  poročila  o  daljni  usodi  šenklavške  šole.  Le 
prepisi  učnega  reda  in  na  njem  beležke  anonimnih  njenih  voditeljev 
pričajo,  da  je  še  dalje  poslovala.  Hkrati  se  poizgube  tudi  vesti  o 
drugih  ljubljanskih  šolah. 

Neposredno  iz  časa  pred  veliko  terezijansko  šolsko  reformo, 
se  nam  je  ohranilo  poročilo  mestnega  magistrata  o  ljubljanskih 
šolah  (koncept  vloge  na  dunajsko  vlado  z  dne  20.  jan.  1761.),  čegar 
vsebino  sem  deloma  že  omenil.  V  izpopolnitev  naj  navedem  še  sle- 
deče podatke:  V  Ljubljani  sta  dve  nemški  šoli,  kjer  se  poučujejo 
dečki  in  deklice  v  čitanju,  pisanju  in  računanju  skozi  ves  teden, 
razun  praznikov. 

Ako  med  tednom  ni  praznika  se  jim  dovoli  v  sredo  ali  četrtek 
prosto  popoldne  za  oddih.  Krščanski  nauk  se  poučuje  v  petek  ali 
soboto  popoldne  po  Kanizijevem  katekizmu  za  otroke,  izprva  v 
„deželnem"  pozneje  pa  v  nemškem  jeziku.  Učitelja  nastavlja  in  od- 
stavlja  mestni  magistrat.  Sposobna  sta  toliko,  da  moreta  otroke 
poučevati  v  čitanju,  pisanju,  računanju,  in  jim  podati  tudi  osnovne 
nauke  za  prvi  latinski  razred  (auch  die  Elemente  pro  parva  schule 
zu  geben)^**.  Njuna  postranska  plača  (die  Bezahlung  ad  accidentiam) 
je  V  tem,  da  jima  starši  od  vsakega  otroka  dajo  po  34  krajcarjev 
na  vsake  kvatre.  Eden  ima  40  dečkov  in  11  deklic,  drugi  30  dečkov 

^  Wilfanov  reverz  se  le  v  tem  razlikuje  od  reverza  njegovega  prednika,  da 
se  je  ta  zavezal  vzdrževati  kot  stalne  pevce  enega  basista,  enega  altista  in  dva 
diskantista  (sopranista),  med  tem  ko  navaja  Hintersinger  enega  altista,  enega  te- 
norista in  dva  diskantista. 

^'  Parva,  infiina  ali  elementaris  se  je  imenoval  prvi  razred  jezuitskih  latin- 
skih šol. 


19 

in  4  deklice.  Javnih  jezikovnih  šol  ni  v  Ljubljani  nobenih,  pač  pa 
je  tu  en  učitelj  za  italijanščino  in  drugi  za  francoščino,  ki  na  zahtevo 
proti  plači  poučujeta  ta  dva  jezika.  Ob  nedeljah  vodijo  šolsko  mla- 
dino v  cerkev  k  izpraševanju,  en  učitelj  k  jezuitom,  drugi  v  stolnico. 
Samostana  sv.  Klare  in  sv.  Uršule  sprejemata  deklice  v  pouk  in  hrano^°. 
Soli,  ki  ju  omenja  poročilo  mestnega  magistrata,  sta  bili  pač 
šenklavška  in  špitalska.  Ako  bi  se  komu  čudno  zdelo,  da  je  imel 
pri  nastavljanju  šenklavških  učiteljev  odločilno  besedo  mestni  svet, 
je  treba  upoštevati,  da  je  tudi  nosil  del  stroškov  za  učiteljevo  plačo, 
šolsko  opravo  itd.  Učiteljica,  ki  je  nekdaj  imela  svojo  šolo  na  Starem 
trgu,  je  postala  odveč,  ko  so  došle  v  Ljubljano  uršulinke  (1702). 

Pa  skoraj  je  odzvonilo  tudi  tema  dvema  učilnicama.  Blaž  Kumerdej 
je  1.  1775.  v  Ljubljani  uredil  novo  šolo  s  štirimi  razredi  po  saganski 
učni  metodi.  Kmalu  potem  je  vlada  prepovedala  vse  šole,  ki  niso 
hotele  sprejeti  novega  učnega  načina  ali  pa  postale  nepotrebne.  In 
takrat  je  po  štiristoletnem  obstanku  preminula  tudi  šola  sv.  Nikolaja. 


Priloga. 

Učni  red  za  šolo  sv.  Nikolaja  iz  i.  1679.^' 

Regiilae  pro  ludire<tore  ad  Sanctum    NMcolaiini. 

.Ante  meridiem  divisio  temporis  haec  erit.  Primo. 
Hora  septima  matutina  initium  dabit  oratio  ^^,  quam  ipse  ludirector  et  prae- 
ceptor,  ac  disoipuli  omnes  aperto  capite,  devote,  distincte,  modeste,  non  hiulce 
recitabunt  praemuniti  signo  sanfte  ('rii(;is  clare  pronunciando:  In  nomine  Patris 
-f-  et  filii  -r  ^^  spiritus  sancti  -•  Amen.  Qiiod  im  omnibiis  aliis  initiis  aut  intlioa- 
tionibufl  pie  convenit  observare,  sicut  nec  in  fine  debet  ommitti  illnd:  i^enedicat 
nos  omnip^jtens  Deus  Pater  -j-  et  Filius  -\-  et  Spiritus  Sanctus  -f  Amen. 

Secundo. 

Quia  huic  M-holae  gradu.s  est,  ut  sit  veluti  quoddam  .seminarium  musicae, 
qua  n^uratae,  qua  rhoralis,  ar  propterca  ut  aii<|uali.s  rudimentorum  cognilio  hal)e- 
atur,  dat)it  igitur  operam  praereptor,  ut  a  neplimana  ad  ortavam  tioram  discipidis 
in  dufw  ordineM  dislribulis  (ubi  opu«  erit)  e,a.H  lectioruis  jiraflegal,  (|uae  i-apliim 
eorum  non  exr«dant.  In  primo  online  at)eredariiH  non  desit,  iil  a|)te  litteras  colli- 
({ant  et  »yllabatim  efferant,  tum  animonc  legant  totani  dictionem,  et  hI  (pii  (»x  bis 
ad  Hf-riptionem  faeicndam  apii  fuerini,  iinivcrHim  attendat,  ut  iie(|uales  rluirarlrres 
efTorment.  —  Alleri  ordini  tamquam  doetiori  Kmatiuelis  d«;  inriexiotiilius  nomiiium, 
roniuentionibuM    vcrt)orurn,   ac    riidimenlorum  lil)riim    explirabit.     Interen   vero    ubi 

'     "•    '  M  arliiv,   f.iM-.  T.i. 

*'•  i'w/.;i>  jÄi  recenziji  nla  označeni  h  črkama  H.  in  C. 

*'  B.  ima  tukaj  initium  dabit  rantun:  ChriHle,  qui  lux  en,  el  dien  ete.  eni 
VflTiiculi  H  coikeln  ndiungcndi.  —  C.  initium  dabit  enntUH:  .lam  lucin  orto  Hidere 
elr.    Na  nAm  je  tMde^^ka :  »ervalur. 

2* 


20 

praeceptor  eos,  qui  in  ordine  primo  constituti  sunt  instruet,  ludirector  illos,  qui 
ad  musioani  apti  et  idonei  reperti  fuerint,  in  cantu  figurali  exercebit,  eritque 
dicto  tempore  serium  cantus  exercitium  atque  instructio  ""^ 

Tertio  ^\ 

Signo  campanarum  audito  omnes  modeste  Ecclesiam  adibunt  (nisi  hiemis 
rigor  aliud  suaserit)  ubi  summo  sacro  devote  cum  rosariis  intersint,  coUocati  solum 
in  medio  ad  pulpiluni,  quod  servari  debet  et  in  vesperis '".  Praeceptor  virgula 
notas  monstret  et  ad  Gloria  Patri  .  .  .  nomina  Jesus  et  Mariae,  ut  genua  inflec- 
tantur  ex  veteri  et  sancta  consuetudine  Signum  dare  non  omittat,  quoties  in  ecclesia 
aliquid  decantatur.  Finito  sacro  schola  revisatur,  ibique  residuum  temporis  in 
scriptione  nova  impendatur  et  antiqua  corrigatur.  Audita  hora  decima  finem 
oratio  ^''  imponet,  qua  finita  scholares  dimittentur,  et  monebuntur,  ut  sint  memores 
modestiae  in  plateis  servandae. 

Postmeridiem.   Primo. 

Prima  hora  pomeridiana  schola  ab  oratione  incipiet  ^^  et  usque  ad  secundam 
excercitium  cantus  continuabitur,  ii  vero,  quibus  concinendi  ars  non  arridet,  aliis 
pro  commoditate  temporis  occupentur.  Secunda  hora  ad  tertiam  dupplici  ordini 
discipulorum  proponet  dupplices  ut  supra  lectiones. 

Tertia  vesperas  peraget^^  iis  finitis  reditur  ad  scholam  et  residuum  temporis 
insumendum  in  concertatione;  dictandum  praeterea  argumentum  scribendi  vulgi 
sermone  ad  verbum  perspicuum,  nee  fere  verbis  quaternis  longius.  Quarta  audita  "*' 
oratio  claudet  studiorum  officinam. 

Secundo. 

Aestate  die  recreationis,  quae  erit  ordinarie  die  Mercurii  summo  sacro  et 
vesperis  intererunt  discipuli.  Hieme  vero  pomeridiano  tempore  dumtaxat  vacabunt, 
ad  vesperas  tarnen  venire  tenebuntur  5°. 


"  V  rec.  B.  in  C.  manjka  zadnji  stavek:  Interea  vero  ...  C.  ima  na  robu 
beležko :  servatur. 

^*  B.  in  C.  imata  za  naslovom  „tertio"  najprej  sledeče:  Ab  octava  ad  nonam 
serium  sit  exercitium  et  instructio  cantus  figurati,  quo  tempore  cum  non  omnes 
ad  cantum  cogi  possint,  nec  apti  sint  omnes,  exerceri  poterunt  in  scriptione,  qui 
in  secundo  ordine  fuerint,  qui  vero  in  primo,  lectioni  dabunt  operam. 

*^  C.  ima  tu  na  robu  beležko:  Cantores  tunc  vadunt  ad  Ecclesiam,  alii  in 
schola  manent,  nec  ad  missam  vadunt,  nisi  in  festis  et  dominicis  diebus. 

"  B.  in  C.  ...  finem  cantus  imponet :  Da  pacem  Domine  .  .  .  versiculi  et 
coUecta  subiicitur  ,  .  . 

■"  B.  in  C:  Prima  hora  pomeridiana  cantum  „Veni  Sancte  Spiritus"  .  .  . 
versiculum  et  collectam  ad  initium  excipiat  ...  C.  ima  na  robu  beležko:  Audiunt 
lectiones,  et  scripta  corriguntur  et  cantatur  ista  hora. 

*^  C.  ima  na  robu  beležko:  Cantores  vadunt  ad  templum  hora  tertia  et  post 
vesperas  dimissis  aliis  cantus  discitur. 

*'  B.  in  C:  Quarta  audita  cantus:  „Contere  Domine",  versiculi  et  coUecta 
claudent  studiorum  officinam. 

'"  C.  na  robu :  servatur  .  .  in  dostavek  „dies  conductuum"  (dnevi  pogrebov). 


21 


Tertio. 


Demutn  praeceptor  sollicite  advigilabit,  ut  discipuli  una  cum  litteris  mores 
etiam  christianis  dignos  addiscaat,  ideo  missae  et  concioni  sedulo  intersint^'.  — 
Catechisrai  die  Veneris  et  Dominica,  quod  omnes  memoriae  commedabunt  et  confes- 
siones,  ut  a  nemine  omittantur  singuli?  mensibus  efficiet'-.  —  Quotanis  fiet  examen, 
ut  constet  de  profectu  singulorum  et  digni  ad  scholam  Patrum  Societatis  Jesu 
etiam  diligentiae  praemio  largiter  exhibito  possint  proraoveri". 

Ultimo. 

Habeant  etiam  discipuli  Signum  morum  et  locutionis  germanicae  linguae 
potissimum  ^*. 

Item  sabato  totius  hebdomadae,  aut  eo  impedito  ob  alicuius  festi  celebra- 
tionem  die  veneris  lectiones  recitentur,  quo  die  convenit  fieri  concertationes,  ut 
diligentiores  praemiis  affecti  aliis  Stimulus  sint  ad  sedulam  operam  navandam 
studiis.   Concertatio  etiam  fieri  poterit  in  canlu. 

Omnia  ad  maiorem  Dei  gloriam,  magnae  Matris 
et  s.  Nicolai  honorem. 


Die  dritte  Okkupation  Idrias  durch  die 
Franzosen  im  Jahre  1809. 

Von  der  k.  k.  Bergdirektion  Idria. 

II. 

Nach  der  Übernahme  des  Werkes  .seitens  der  französischen  Hegie- 
rung  verliessen  die  früheren  österreichischen  Beamten  dasselbe  nach 
und  nach.  Ausgewandert  sind:  Berj^rat  Leopold  von  Passetzky,  Ober- 
berg\erwaiter  .losef  Sybold,  Waldmeister  Anton  Leithner,  Buchhalter 
Kranz  Kdler  von  Hubert.  Sekretär  Kranz  Salfund,  Inspektor  Valentin  von 
Krampelfeld,  Zengschaffer  Kreiherr  von  Seenuss,  Probierer  Krnsl  Knhuber, 
Kabriksverwalter  Alois  Sybold,  Hüttenmeister  Kranz  Wernbertjer,  Kabrik.s- 
werkmeister  Anton  Kossek,  Markscheider  Anton  Kullnigg,  Schichtenmeisfer 
.losef  Scherovitz,  Kontrollor  Peter  Kautschitsch,  Körster  Valentin  von 
Krampelfeld,  Mark-wcheidsadjunkt  .losef  Vorauer,  Protokollisl  Kranz  Kdler 
von   Krifsch,  Rei-hnungsoffizial   Kranz   Burger,  Ingrossisl   Alois  (Ireipl. 

Im  ganzen  sind  .'{0  l-amilien  mit  1ir>  KöpfjMi  davongezogen  und 
waren  die»  au»»er  4  Kamilien   lauter  Beamte  und  Angeslelllu  des  Werkes. 

"  R.  in  C. :  Ad  quod  iuvahil  anH'mnnre  capilulutii. 

"  B.  in  ('.  ft«  doMtavuk  :  iulM>bil  luilem  e<»M  habrrn  Hiium  in  «rhedula  dcH- 
rriptiim  nomcn,  r(mnomen,  ut  «pii  eniii  nef^lexiHMenl,  prnereplor  inti;lligal.  <'  im.i 
na  robu  in'M.kn:  non  Hcnatur. 

*'  C.  ima  \H'.\c.>.ko :  fil  exnmrn  npud  fintruN  .leHuliaN. 

**  C.  im«  biiU;'/.ko:  nun  Hcrvalur. 


22 

Von  diesen  wurde  Fabriksverwalter  Alois  Sybold  mit  Zustimmung 
des  Dauchy  krankheitshalber  ab  1.  Dezember  1809  entlassen.  Das  Ent- 
lassungsgesuch des  Oberamtsrates  und  Buchhalters  Franz  Edlen  von 
Hubert  knüpfte  Dauchy  an  die  entsprechende  Rechnungslegung.  Werks- 
physiker Nanger  wurde  pensioniert. 

An  deren  Stelle  traten  die  französischen  Beamten  :  Paysee,  Direktor; 
Andry,  Administrator;  Hollanetre,  Waldmeister;  Dessart,  Magazin-Inspektor; 
Juliac,  Magazineur;  Rosenberg,  Sekretär;  Valentin,  Buchhalter;  Emanuel 
Friedl,  Kassier;  Gallo,  Privatsekretär  beim  Administrator;  Ardien,  Arzt; 
Chavy,  Schmiedverrechner. 

Ausser  dem  Herrschaftsoberbeamten  Karl  Ritter  von  Gariboldi, 
verblieben  in  französischen  Diensten  Unterbergverwalter  Anton  von  Kram- 
pelfeld, Zeugschaffer  Kagnus,  Werkarzt  Dr.  Kajetan  Layer,  Chyrurg 
Reiche!,  Kassakontrollor  Kaspar  Wolf  und  das  Personale  der  Schulen 
und  der  Werksapotheke. 

Nun  gieng  die  französische  Regierung  an  die  Organisation  des 
Werkes  in  Idria.  Mit  1.  Jänner  1810  trat  ein  neuer  Arbeiter-Lohnstatus 
in  Kraft,  welchem  Dauchy  am  26.  Jänner  1810.  die  Sanktion  erteilte. 
Gleichzeitig  trat  ein  neuer  Fuhrlohntarif  in  Wirksamkeit. 

Wie  bekannt  hatte  die  Werksleitung  in  Oberlaibach  ein  eigenes 
Magazin,  in  welches  die  per  Schiff  von  Laibach  angekommenen  Materialien 
und  namentlich  Getreide  übernommen  und  per  Achse  über  Veharse 
nach  Idria  spediert  wurden.  Ebenso  gelangten  von  diesem  Magazine  die 
Idrianer  Produkte  mittelst  Schiff  nach  Laibach  zum  Versandt. 

Für  die  Schiffsleute,  Auf-  und  Ablader  wurden  ebenfalls  mit  1. 
Jänner  1810  neue  günstigere  Löhne  festgesetzt. 

Mit  1.  Februar  1810.  hat  die  französische  Werks-Administration  die 
üblich  gewesene  Lohneinteilung  der  Monate  per  4  und  5  Wochen  abge- 
schafft und  die  Schichtenberechnung,  dann  Ausbezahlung  der  Arbeiter 
nach  den  vollen  12  Monaten  und  nach  diesem  Systeme  auch  die  Getreide- 
beteilung  nach  12  Monaten  angeordnet. 

Da  aber  nach  dem  bestandenen  österreichischen  Normale  die  Ge- 
treidebeteilung  in  einem  Monate  per  5  Wochen  reichlicher  bemessen  war 
als  in  einem  Monate  per  4  Wochen,  so  hat  die  französische  Administration, 
als  sie  die  gleichförmige  Getreidebeteilung  nach  den  vollen  12  Monaten 
einführte  die  Ausgleichung  dahin  zu  treffen  gesucht,  dass  das  Plus  einer 
5  wöchentlichen  gegen  eine  4  wöchentliche  Getreidebemessung  soviel 
als  möglich  ausgeglichen  werde. 

Es  erhielten  demnach  unter  der  französischen  Regierung  einige 
Kategorien  etvas  höhere,  andere  Kategorien  wieder  niedrigere  Ausmasse, 
während    Hirse    und  Haide  nicht  mehr  zur  Ausgabe  gelangte. 

Das  Pensionsausmass  in  Bargeld  für  die  Arbeiter,  Witwen  und 
Waisen  gelangte  auch  unter  der  französischen  Regierung  nach  den 
vorigen  österreichischen  Normalien  mit  der  einzigen  Abänderung  zur 
Anweisung,   dass    diese  Genüsse    nicht,    wie  es    früher  gewöhnlich    war, 


23 

nach  Tagen  und  Wochen,   sondern  nach  Monaten    berechnet  und   verab- 
reicht wurden. 

Bezüghch  der  Pensionen  trat  jedoch  das  französische  Normale  vom 
12.  Februar  1806.  welches  in  lUyrien  allgemein  üblich  war,  in  Kraft.  Dieses 
Normale  enthielt  auszugsweise  nachstehende  Bestimmungen : 

Zivilangestellte,  welche  vor  vollendetem  15.  Dienstjahre  aus  dem 
Dienste  der  Nation  scheiden,  erhalten  eine  einmalige  Gratifikation  nach 
vollendetem  15,  Dienstjahre  erhalten  sie  für  je  5  Jahre  ein  Zehntel  der 
Besoldung  als  jährliehe  Pension. 

Angestellte,  welche  nach  vollbrachten  50  Dienstjahren  freiwillig 
aus  dem  Dienste  scheiden,  erhalten  als  Pension  "  im  der  Besoldung  und 
wenn  sie  wegen  physischen  Unvermögen  austreten,  die  ganze  Besoldung. 
Witwen  und  Waisen  bis  20  Jahren,  welche  nachweisen,  dass  sie  mittellos 
sind,  erhalten  eine  einmalige  Unterstützung  und  eine  Lebenspension  je 
nach  der  Anzahl  der  Dienstjahre  des  verstorbenen  Gatten.  Die  Unter- 
stützung und  Pension  sind  gleich  zwei  Dritteln  der  Gratifikation  oder 
Pension,  welche  dem  Verstorbenen  gebühren  würde.  Witwen  ohne  Kinder 
und  Doppelwaisen  werden  gleichmässig  behandelt. 

Der  öffentliche  Schatz  trägt  für  die  Pensionen  jährlich  800.000  Lire 
bei.  Ausser  dieser  Summe  ist  ein  jährlicher  Beitrag  von  100.000  Lire 
für  die  ausserordentlichen  Pensionen  angewiesen.  Der  Abzug  zum  Pen- 
sionsfond  ist  mit  2  "  0  bestimmt. 

Die  im  Pensionsstande  bereits  befindlichen  Zivilbeamten  und  Mi- 
litärs, Priester,  Witwen  und  Waisen,  dann  die  bei  der  aufgehobenen 
Regierung  und  bei  den  Kreisämtern  angestellt  gewesenen  Beamten, 
welche  das  Recht  hatten,  einen  Anspruch  auf  Pensionen  zu  machen, 
wurden  angewiesen,  vor  dem  lö.  Oktober  1810.  ihre  Urkumlen  in  dem 
Liquidationsbureau  der  Generalintendanz  in  Laibach  vorzulegen. 

Bezüglich  der  Taglöhner  im  Allgemeinen  lies  der  Intendant  von 
Ifinerkraiti  am  1.  .April  1811.  „um  die  überspannten  und  unbilligen  Preise 
der  Taglohnsarbeiten  zu  massigen",  dass  vom  General-Polizei  Komtnis- 
Hariate  von  Krain  aufgestellte,  für  ganz  Krain  giltige  Lohnnormalc.  auch 
der  Ilerrwhaft  Idria  zugehen.  Dieses  Normale  bestinnnle  für  Maurer  im 
.Sommer  bei  12  Arl>citHstunden  34,  im  Winter  bei  11  .Xrbeilsslunden 
30  kr.  Taglohn.  Für  ihre  Gehilfen  sind  die  Löhne  mit  24  respektive 
20  kr.   festgesetzt. 

Von  den  französisrhen  Dienstinsfruktionen  Ix'iin  Werke  sind  nur 
jene  bezQglirh  der  Quecksilberhülte  und  Zinnoberfabrik  erhallen  ge- 
blieh4;n,  welche  den  Dienst  der  Aufseher,  Wächter  und  .\rbeit<M-  bis  ins 
Kinzeliie  regeln  und  von  der  stranunen  Ordtuing,  welche  die  französische 
WerkHiejtnng  aufrccht/urrhallcn   bemüht   war,  Zeugniss  geben. 

lUii  der  Sitzung  de«  Admiiiisiralionsrates  am  1  März  IHM  wurden 
den  .SitzungHuiiigliedern  Pläl/e  angewieHen.  (iariboldi  erhielt  den  /.weilen 
Platz  rechts  vom  Prusidcnten.  Diese  Ordnung  muMHte  für  alle  um  Samstag 
jeder  Worhe  slaltfindenden    Sitzungen   fcsigehallen   wenlen    und  i\rr  für 


24 

einen  Beamten  bestimmte  Platz  durfte  im  Falle  seiner  Abwesenheit 
durch   keinen  anderen  besetzt  werden. 

Wie  bekannt,  erhielt  unter  der  französischen  Regierung  auch  das 
Unterrichtswesen  eine  neue  Organisation. 

Die  Generaldirektion  des  Bergwerkes  entwarf  diesbezüglich  folgende 
zwei  Programme: 


'»* 


Von   dem   öffentlichen   Unterricht. 

Die  Schule  von  Idria  muss  wieder  auf  ihre  erste  Entstehung  und  bestehenden 
Gesetze  zurückgeführt  werden.  —  Sie  wird  für  die  Kinder  der  Beamten  und 
Werksarbeiter  unentgeltlich  Unterricht  geben. 

Derselbe  wird  dergestalt  eingeteilt,  dass  die  Kinder  französisch,  deutsch, 
italienisch,  die  Schreib-  und  Rechenkunst,  Geometrie,  die  Mechanik,  das  Zeichnen 
der  Maschinen,  die  Anfangsgründe  der  Chemie  und  die  Mineralogie  lernen. 

Eine  Frau  wird  den  Unterricht  der  Mädchen  in  Hinsicht  der  Näh-  und 
Stickerei  geben,  und  ein  Lehrer  jene  lesen  und  schreiben  lehren. 

Die  Administration  wird  die  Ausgabe  für  die  Schulbücher,  Papier,  Tinte  und 
Karten  für  die  Zeichenschule,  ferner  die  für  den  Unterricht  der  Mädchen  not- 
wendige Leinwand  besorgen. 

Der  Eingang  von  dem  Verkaufe  der  durch  die  Mädchen  verfertigten  Artikeln 
ist  zu  neuen  Beischaffungen,  und  endlich  das  ganze  Einkommen  zum  Unterhalt 
der  Schule  bestimmt. 

Die  Zahl  der  Professoren  für  die  Knaben  ist  auf  fünf,  und  für  Mädchen  auf 
einen  bestimmt. 

Die  Schule  von  Idria  ist  in  Hinkunft  für  die  fremden  Kinder,  die  eigentlich 
nie  hätten  zugelassen  werden  sollen,  nicht  mehr  unentgeltlich,  in  Fällen  aber,  wo 
Fremde  ihre  Kinder  zum  Grubenunterricht  und  Arbeit  bestimmen  sollten,  zahlen 
sie  für  jedes  Kind  eine  Auflage,  welche  durch  den  Administrationsrat  bestimmt, 
und  die  in  die  Schulkasse  abgeführt  wird. 

Die  Schulkasse  wird  dem  Verwalter  von  Idria  anvertraut,  welcher  der  Admi- 
nistration hierüber  Rechnung  legt,  er  wird  auch  über  den  Unterricht  und  die 
Befolgung  der  Verordnungen  wachen. 

Die  Professoren  der  Idi'ianer  Schule  beziehen  ihren  Gehalt  von  der  Werks- 
administration und  werden  gegen  besondere  Ausweise,  wie  alle  übrigen  Beamten 
bezahlt. 

Das   Programm    des   Idrianer   Gymnasiums   für   das  Jahr   1812 
veröffentlichte    folgende   Instruktion. 

„Die  Schulen  zu  Idria  haben  zwei  Sachen  zum  Gegenstande,  die  eine  ist 
den  Kindern  beider  Geschlechter  die  Anfangsgründe  der  Sprachen  und  des 
Rechnens,  welche  im  allgemeinen  Gebrauche  sind  beizubringen.  Die  zweite  ist 
eine  Vorbereitungsschule  für  Bergzöglinge  oder  Praktikanten  ein- 
zuführen, deren  Bestimmung  es  ist,  in  Berg-  oder  Hammerwerken  als  Direktores,  als 
Befehlshaber  irgend  eines  Amtes,  als  Hutmann,  Kratzenfüller,  oder  Befehlshaber 
in  Werkstätten,  zur  Beförderung  und  Obhut  der  Arbeiten  und  Maschinen,  zum 
Dienste  in  den  Kanzleien  der  Administration,  um  Gegenden  und  Karten  in  Riss  zu 
bringen,  und  zur  Abfassung  verschiedener  Arten  dem  Bergwerke  eigenen  Zeichnungen 
angestellt  zu  werden. 


25 

Die  Administration  gestattet  gleictifalls  jenen  Zöglingen  von  den  kaiser- 
lichen Bergwerken  in  Oberkärnten,  welche  durch  die  Regierung,  als  auch  jenen, 
welche  durch  die  Eigentümer  der  Hammerwerke  in  den  Illyrischen  Provinzen  vor- 
geschlagen und  vorgestellt  werden  in  diese  Vorbereitungsschule  den  Zutritt. 

Der  Unterricht  ist  für  Kinder  der  hiesigen  Beamten  und  Arbeiter  die  im 
Dienste  der  Administration  sind,  unentgeltlich,  und  man  verlangt  von  den  Aus- 
wärtigen, die  beigelassen  werden  daran  teilzunehmen,  nur  eine  gemässigte  Vergeltung. 

Alle  Schüler  sind  verbunden,  sich  selbst  mit  den  zu  ihrem  Unterrichte 
nötigen  Büchern  zu  versorgen,  oder  deren  Wert  der  Administration  abzustatten, 
die  sie  ihnen  verschaffet,  doch  ausgenommen  sind  jene  der  Bergleute  und  Beamten, 
deren  Eltern  wirklich  ausser  Stande  wären,  diese  Ausgabe  zu  leisten,  in  welcliem 
Falle  die  Administration  auf  ihre  eigenen  Unkosten  das  Nötige  besorgt. 

Das  F'ortrücken  geschieht  vermittelst  der  Examina  und  es  werden  unter 
die  Zahl  der  Praktikanten,  welche  bestimmt  sind,  in  dem  Bergwerke  Idria  ange- 
stellt zu  werden,  nur  die  Söhne  der  Bergleute  und  Beamten,  welche  in  Diensten 
der  hiesigen  Administration  sind,  aufgenommen. 

Der  Cours  enthält  3  Divisionen.  Die  erste  Division  hat  den  Unterricht  für 
Mädchen  zum  Gegen.stande.  Die  zweite  den  Unterricht  der  Knaben  von  7  bis  15  Jahren. 
Die  dritte  das  Studium  der  Zeichenkunst  und  Mathematik. 

Die  erste  Division  so  den  Unterricht  der  Mädchen  betrifft,  hat  das  deutsche 
und  krainerische  Lesen,  die  Schrift  und  die  deutsche  Sprachlehre,  sowie  auch  die 
Anfang.sgründe  der  Rechnung,  der  Religion,  das  Nähen,  Spinnen  und  andere  weibliche 
Beschäftigungen  zum  Gegenstande. 

Diese  Division  begreift  zwei  Klassen  in  sich,  jede  von  einem  Jahr,  wovon 
jede  wieder  in  2  .Abteilungen  eingeteilt  wird,  eine  für  das  Studium  der  Sprachen, 
die  andere  für  die  weiblichen  Arbeiten. 

Der  Unterricht  mu.ss  so  eingerichtet  werden,  das  die  Schülerinnen  am  Ende 
der  zweiten  Kla.sse  oder  des  zweiten  Jahres  die  regelmässigen  Zeitwörter  der 
deutschen  Sprache  und  die  vier  Re<-hnung.-!arlen  in  ganzen  Zahlen    erlernt    haben. 

K.S  wird  ihnen  auch  ein  Kurs  für  die  Anfang.sgründe  der  französischen 
Sprache  gegeben. 

Für  die  mehanischen  Arbeiten,  welche  auf  die  Wirtschaft  Bezug  haben,  sind 
besondere  l^hrerinnen  festgesetzt. 

2.  I)ivision.  Die  .Schulen,  welche  für  den  Unterricht  der  jungen  Knaben 
boilimmt  sind,  haben  das  .Studium  der  Sprachen  und  die  Anfangsgründe  der 
Arithmetik  zum  Gegenstande  und  sie  bestehen  aus  vier  Klassen  oder  .Jahren. 

1.  Klasse  oder  1.  Jahr.  .Man  nimmt  in  diese  Kla.sse  die  Knalien  von  7  bis 
10  Jahren  und  der  Unlerrirhl  b«'.Mhränkt  si«'h,  nachdem  man  ihnen  (li(i  K(>nntniK 
der  huchHlat)en,  das  dcui-sche  und  krainerische  I.«.sen,  die  Bildung  <ler  deutschen 
und  lateinisrhen  Kuchstalxrn  beigehraclit  hat. 

Jene  8«rhüler,  weiche  nicht  für  tüchtig  befunden  werden,  am  Ivido  des  ersten 
Jahn-M  in  die  zveilir  KiasM!  i)tiertret<;n  zu  können,  bleiben  tuicli  in  der  ersten  imd 
fanden  ihr  Studium  von  neuem  an  und  wenn  Mi«  am  Knde  des  zweiten  .lahres 
noch  fOr  unfähig  gehalten  werden  fortzurücken,  s<»  werden  sie  aus  der  Schule 
gartOM«n.  Die«»«  MasHtegcIn  crsircoken  »ich  gleidifalls  auch  »uf  alle  (»brigen  Klasnen. 

2.  KI;mM?  »Hier  '_'.  Jahr.    I.  .Man  fahret   in  dieser  Klanse  mit  dem  Unterrichte 
de«  deui.«4Then  und  kriiineriHchen  l^-Hfun  fort;    die  Schüler  vervnllkommen  sich   in 
der  Mrhrifl  b«ider  Sprachen   und   fangen  die  Anraii((sgrllnde  der    deutsi  lim   Sprjirh 
lehre  «n,  bia  mit  Inbegriff  der  HlirNZ4ritwOrtor. 


26 

2.  Sie  lernen  das  Anschreiben  der  Ziffern  und  den  Anfang  der  Numeration. 
.'?.  Klasse   oder  3.  Jahr.    1.  Man    faliret    in   dieser  Klasse    mit   der  deutschen 
Sprachlehre  fort,  bis  man  gänzlich  das  Studium  dieser  Sprache  vollendet. 

2.  Die  Schüler  fangen  das  französische  Buchstabieren  und  Lesen  an,  und 
lernen  die  Gramatik  dieser  Sprache  bis  mit  Inbegriff  der  Hilfszeitwörter. 

3.  Sie  lernen  die  4  Rechnungsarten  der  ganzen  Zahlen  und  werden  durch 
Beispiele  über  diese  Rechnungsarten  geübet. 

4.  Klasse  oder  4.  Jahr.  1.  Man  fahret  in  dieser  Klasse  mit  dem  Unterrichte 
in  der  französischen  Sprache  fort  und  so,  dass  bis  am  Ende  des  Schuljahres  ganz 
das  Studium  dieser  Gramatik  vollendet  sei. 

2.  Die  Schüler  lernen  die  4  Rechnungsarten  der  ganzen  und  gebrochenen 
Zahlen. 

3.  Jene,  welche  in  der  französischen  Sprache  die  meisten  Fortschritte  gemacht 
haben,  werden  einem  besonderen  Kurs  der  italienischen  Sprache  beiwohnen, 
dessen  Dauer  2  Jahre  sein  wird  und  welchem  ein  jeder  Schüler  das  Recht  hat 
beizuwohnen. 

Der  Unterrieht  der  Religion  findet  in  allen  Klassen  der  zwei  ersten  Divi- 
sionen statt  so  wie  es  von  jeher  der  Gebrauch  war,  und  in  Betreff  dieses  werden 
jene  Lehrstunden  beobachtet,  welche  in  der  zu  diesem  Programme  beigefügten 
Tabelle  verzeichnet  sind. 

Dieser  Kurs  kann  bei  Öffnung  der  Schulen  wegen  der  Unpässlichkeit  eines 
Professors  (Herrn  Delahson  nun  provisorisch  durch  Herrn  Piro,  Professor  der  ita- 
lienischen Sprache  ersetzt)  und  wegen  den  noch  wenigen  Fortschritten,  welche  die 
Schüler  in  der  französischen  Sprache  gemacht  haben,  noch  nicht  stattfinden. 

Der  Kurs  der  Mathematik  wird  in  3  Klassen  oder  Jahren  eingeteilt,  nämlich: 

1.  Klasse  oder  1.  Jahr.  Man  nimmt  in  diese  Klasse  die  Söhne  der  Beamten 
und  Arbeiter,  welche  sich  in  den  vorhergehenden  Studien  ausgezeichnet  haben, 
nachdem  sie  aber  mittelst  der  Examina  zugelassen  worden  sind. 

Der  Kurs  des  ersten  Jahres  hat  zum  Gegenstande  den  Unterricht  in  der 
Arithmetik,  Geometrie  und  Zeichenkunst :  (Es  folgen  Detailvorschriften  für  die 
drei  Fächer  in  der  1.  Klasse  ebenso  für  die  verschiedenen  Sektionen  der  2.  und 
3.  Klasse.) 

Als  Professoren  am  Gymnasium  in  Idria  sind  bekannt: 
Delahson,    Lagerbauer    für    Mathematik,    Piro    für    die  italienische, 
Lemaire  für  die  französische  Sprache. 

Picot  war  Katechet  der  ersten  und  zv^^eiten  Klasse  der  zweiten 
Division  und  der  Schüler  der  ersten  Division.  Im  Dezember  1811  wurde 
ihm  seitens  der  Werksdirektion  aufgetragen,  dass  er  alternativ  jeden 
Sonntag  die  Schüler  zu  versammeln,  selbe  in  die  Kirche  führen  und 
dort  die  Messe  zu  lesen  habe.  Die  Schüler  mussten  in  der  Kirche  in  An- 
wesenheit des  Stadtpfarrers  öffentlich  aus  der  Religion  geprüft  werden. 
Eine  Vernachlässsigung  seitens  der  Schüler  war  Picot  dem  Schuldirektor 
anzuzeigen  verpflichtet  und  vom  Schuldirektor  gelangte  die  Anzeige  an 
die  Werksadministration. 

In  der  ersten  und  zweiten  Division   waren  als  Lehrer  tätig: 
Anton  Gossler,  seit  1795  in  Idria  als  Lehrer  tätig,  wurde  im  Jahre 
1810  als  Lehrer  der  deutschen  Sprache  mit  400  fl.  Gehall  dekretiert. 


27 

Mateus  Baitz,  Lehrer  in  Idria  seit  1800,  wurde  im  gleichen  Jahre 
als  Mädchenlehrer  mit  300  fl.  Gehalt  ernannt. 

Anton  Zweck,  im  Schulfache  seit  1801,  wurde  gleichzeitig  als  Lehrer 
der  ersten  Klasse  mit  400  fl.  angestellt. 

Industriallehrerin  Theresia  Mrak  wurde  ebenfalls  im  Jahre  1810 
mit  150  fl.  Gehalt  neu  angestellt. 

Zum  Schuldiener  wurde  Michael  Lapaine  mit  "<  jährigem  Gehalte 
von  24  fl.  bestimmt.  Der  Zeichensaal  musste  tägUch,  die  übrigen  Loka- 
litäten wöchentlich  zweimal  gereinigt  werden. 

Solange  unter  der  österreichischen  Regierung  die  Einkünfte  zur 
Erhaltung  der  Schule  ergiebig  waren,  hat  stets  ein  Schuldirektor  bestanden. 
welcher  später  zugleich  die  Dienste  des  Katecheten  versehen  hat.  Nach- 
dem aber  unter  der  französischer  Administration,  welche  einen  eigenen 
Katechten  an.«tellte.  die  Einkünfte  für  den  Schulfond  sich  nicht  auf 
gleicher  Höhe  hielten,  musste  daran  gedacht  werden,  die  Auslagen 
soviel  als  möglich  zu  vermindern.  Dies  wurde  dadurch  erreicht,  dass 
man  mehrere  Professoren  samt  dem  eigenen  Katecheten  abgeschafft  und 
zum  Unterrichte  in  der  Religion  die  beiden  Pfarrkapläne  verwendet  und 
jedem  derselben  statt  einer  Besoldung  eine  Zulage  jährlicher  öO  fl.  aus 
der  Bruderlade  zugesichert  hat.  Auch  bestand  jederzeit  nel)st  dem  Schul- 
direktor noch  ein  eigener  von  dem  Oberamte  dekretierter  Beamter  als 
Oberaufseher  der  Idrianer  Schulen  dessen  Pflicht  es  war,  mit  Umgehung 
der  Lehrmethode,  nur  das  Ökonomische  zu  besorgen,  die  Lehrer  zu 
überwachen  und  dieselben  zu  ihrer  Pflicht  und  Schuldigkeit  anzuhalten.  In 
dieser  Fligenschaft  war  während  der  Franzosenherrschaft  von  Gariboldi 
angestellt. 

Die  französischen  Behörden  haben  in  eigenen  Volksschulen  der 
Lait>acher  und  Triester  Diözese  den  sogenannten  französischen  Katechismus, 
weicher  beim  4.  Gebote  Gottes  eine  unwürdig  schmeichelnde  Anwendung 
auf  Napoleon  enthielt,  ohne  Vorwissen  der  Ordinariate  eingedrängt.  In 
dieser  Hinsicht  erhielt  die  Bezirksherrschaff  nach  Abzug  der  Franzosen 
den  Auftrag,  solchen  Büchern  nachzuspüren  und  selbe  zur  Vertilgung 
an  da»  Kreisamt  einzu.senden. 

Dieser  KatechiKmuK  war  wirklich  auch  unter  <lie  Idrianer  Schüler 
ausgeteilt,  aber  auf  Anordnung  deH  Laibacher  Ordinariates  gleich  nach 
Abzug  der  FranzoKen  vom  Stadtpfarrer  von  liaulx-r  al)gen(>tnnM!n  worden. 
Die   Bücher   wurrlen   sfidanti   an   das   Krcisarnt    Adcjsltrrg    al)gi'st'ndct. 

In  Betreff  der  Primär- S<-hulen  erlies  der  Sul)delegue  in  A<leisl)crg 
Luyk»  am   12.  Jänner   \H\'.i  iiachMtehendeH 

('irkii  larc. 

«Herreo  Umirtml  Der  Offuntlifh«  IJnlerrirht  tiriiiKt  eine  ;illK«'mcin<'  Vorfei- 
neriing  de«  fidiileM  mit  nirU,  und  inl  r>ini-  der  cmlfii  ITlirlilcii,  di«;  hIcIi  i|i<-  Ili-ri<-n 
Mairm  aiiKeln((«>n  mmii  lAHH<;n  niÜHMon. 

lUsr  Mnnvl  an  K*''*'"  l.'?hr«-rri  iinri  an  wdlilliiilMMiftni  Kiiiwohiwrii,  iId-  im 
Stande  wiren,  dm  i'nUrrrlrlil  ihrer  Kindirr  /.ii  \uititU\vi\,  koniilini  wolii  ilii;  IJrHiicli«> 


28 

sein,  dass  bis  nun  nicht  in  jeder  Mairie  eine  Priniaire- Schule  errichtet  wurde; 
jedoch  ist  es  immer  unzulässig,  dass  eine  so  geringe  Zahl  Primairschulen  in  diesem 
Kreise  besiehe. 

Der  grosse  Zweck  dieser  Unterrichtsanstalten  erfordert ,  dass  jeder  Herr 
Maire  in  Betreff  dieser  Errichtung  sich  alle  mögliche  und  beharrliche  Mühe  gebe, 
sowohl  in  Ansehung  eines  geschickten  und  in  seinem  Wandel  untadelhaften 
Lehrers  als  auch  in  der  Heredung  der  Eltern,  damit  sie  ihre  Kinder  in  die  Schule 
schicken,  denselben  vorstellend,  dass  sie  sich  im  widrigen  Falle  aller  Rücksichten, 
die  man  gegen  sie  bei  verschiedenen  Umständen  haben  könnte,  ganz  begeben  würden. 

Aus  den  angeführten  Gründen  könnte  es  möglich  sein,  dass  nicht  in  jeder 
Mairie  eine  Schule  errichtet  werden  könnte;  wo  nun  ein  solcher  Fall  sein  sollte, 
ist  der  Herr  Maire  verpflichtet,  sich  mit  der  angrenzenden  Mairie  dieserwegen 
einzuverstehen,  damit  wenigstens  für  zwei  Mairien  eine  Primaire  -  Schule  eröffnet 
werden  möchte,  jedoch  muss  mir  zuvor  dieser  Umstand  beiderseits  berichtet  werden. 

Nacii  dem  Gesetze  ist  es  den  Gemeinden  erlaubt,  den  Zins  eines  Lokales 
für  die  Schule  und  die  Wohnung  des  Lehrers  in  das  Budget  einzutragen;  die 
Besoldung  der  Lehrer  aber  besteht  in  der  durch  das  Munizipal-Conseil  bestimmten 
Taxe,  welche  die  Eltern  der  Schüler  bezahlen ;  folglich  wird  der  Betrag  des  Zinses 
für  das  Lokale  und  Wohnung  in  das  Budget  gebracht  und  für  die  Besoldung  der 
Lehrer  wird  das  Munizipal-Conseil  die  Taxe  bestimmen,  die  jeder  wohlhabende 
Einwohner  für  jedes  Kind,  welches  er  in  die  Schule  zu  schicken  verpflichtet 
sein  wird,  zu  zahlen  haben  wird.  Da  aber  diese  Taxe  sehr  gering  ausfallen 
könnte,  indem  die  Armen  umsonst  die  Lehren  bekommen,  werden  sie  mir  einen 
Zuschuss,  so  gering  als  möglich,  aus  den  Mairie-Einkünften  vorschlagen,  für  dessen 
Bewilligung  ich  beim  Gouvernium  einkommen  werde,  damit  sie  ihn  in  das  Budget 
bringen  dürfen. 

Sie  werden  mir  den  gewählten  Lehrer  vorschlagen,  in  Ermangelung  dessen 
könnten  Sie  die  Herren  Pfarrer,  Kaplane  oder  Mairie-Secretaire  bereden,  dieses  für 
das  allgemeine  Wohl  wichtige  Geschäft  auf  sich  zu  nehmen. 

Zur  Beförderung  des  öffentlichen  Unterrichtes  habe  ich  mir  vorgenommen, 
eine  Secundär-Schule  in  Adelsberg  zu  errichten,  wo  besonders  der  Unterricht  in 
der  französischen  Sprache  und  die  weiteren  Lehren  der  Primaire- Schule  besorgt 
und  wohin  jede  Mairie  jährlich  zwei  Jünglinge  zum  unentgeltlichen  Unterrichte 
einzuschicken  befugt  sein  wird.  Aus  dieser  Secundär-Schule  werden  järlich  vier 
Jünglinge  zur  Benützung  der  für  diesen  Kreis  bestimmten  vier  Stiftungen  in  das 
Lyceum  nach  Laibach  geschickt,  wo  sie  unentgeltlich  unterrichtet  und  verpflegt 
werden,  um  die  Wohltaten  Sr.  Majestät,  die  immer  auf  die  Beförderung  der 
Erziehung  bedacht  sind,  zu  benützen. 

Ich  zweifle  nicht  meine  Herren  Maires,  dass  sie  mir  bei  dieser  Gelegenheit 
einen  neuen  Beweis  Ihres  Eifers  für  das  Wohl  Ihrer  untergeordneten  Gemeinden 
geben,  und  sich  über  alles  bemühen  werden,  meinen  Massregeln,  welche  auf  das 
künftige  Glück  Ihrer  und  Ihnen  untergebenen  Kinder  zielen,  ganz  zu  folgen;  und 
mir  über  die  Vollziehung  dieses  in  6  Tagen  den  Rapport  erstatten." 

Da  in  Idria  bereits  ein  Lyceum  bestand,  in  welchem  bei  300  Zöglinge 
unterrichtet  wurden  und  die  erforderlichen  Lokalitäten  sowie  die  Pro- 
fessoren von  der  Werksadministration  besorgt,  beziehungsweise  besoldet 
wurden,  die  ganze  Lehranstalt  von  dem  Orden  der  drei  goldenen  Vliesse 
abhängig  war  und  in  der  „besten  Ordnung"  sich  befand,  sprach  sich  der 


29 

Maire  für  die  Beibehaltung  der  bestandenen  Einrichtung  aus,  wornaeh 
die  Mairie  diesbezüghch  unbelastet  bleiben  sollte. 

Eine  weitere  Organisation  auf  diesem  Felde  unterblieb.  Die  Sub- 
delegation  in  Adelsberg  nuisste  hinfort  den  Ansprüchen  der  militärischen 
Operationen  ihr  Hauptaugenmerk  zuwenden. 

Im  März  1810.  wurde  die  Erinnerung  an  die  zweite  französische 
Okkupation  Idrias  durch  eine  Untersuchung  wachgerufen. 

Oberst  Dubue,  Eskadronchef  des  23.  Regiments  der  Jäger  zu  Pferde, 
welcher  am  23.  November  1805.  Idria  besetzt  hatte  und  inzwischen  aus 
der  Armee  ausgetreten  war,  ersuchte  in  diesem  Jahre  den  Kriegsminister 
zu  Paris  um   Reaktivierung. 

Dieser  Offizier  war  von  den  Generalen  Espagne  und  Merlin  an- 
geklagt, dass  er  die  Instruktionen,  die  er  bei  Gelegenheit  als  er  im 
Jahre  1805.  das  Idrianer  Thal  zu  besichtigen  beauftragt  war,  erhielt,  nicht 
befolgte,  und  Idria,  ohne  durch  seine  Instruktionen  dazu  bevollmächtigt 
gewesen  zu  sein,  betreten  und  selbe  bedrückt  habe. 

Zu  seiner  Entlastung  präsentierte  er  ein  Zeugnis  der  Ober-  und 
Unteroffiziere  jenes  Detachements,  mit  welchem  er  Idria  besetzt  hatte, 
dass,  als  das  Detachement  ober  Idria  zog,  der  Feind  retirierte  und 
dem  Detachement  348  Fassein  Quecksilber  und  120  Säcke  Weitzen 
Qberlies.  Er  fügte  auch  ein  Zeugniss  des  Magistrates  von  Idria  bei, 
vermöge  welchem  er  daselbst  nichts  anderes  verlangte,  als  was  zur  Sub- 
sistenz  .seiner  Truppe  erforderlich  war  und  dass  die  Bewohner  keine 
Klage  führten.  Bekanntlifh  erhielt  er  vom  Bergoberamte  die  geforderte 
Brandschatzung  von   1200  fl. 

Cber  die.sen  Gegenstand,  mit  dem  sich  Napoleon  selbst  beschäf- 
tijfte,  wurden  im  Monate  März  1810.  seitens  der  Herrschaft  Idria  Va-Uq- 
bungen  gepflogen,  insbesondere  wie  die  Aufführung  und  das  Benehmen 
dieses  Offiziers  während  der  fraglichen  Zeit  war,  ob  er  wirklich  die  Stadt 
Idria  betreten,  und  sich  des  von  den  Österreichern  zurückgelassenen 
Queck.siibers  und  des  (ietreides  bemächtigt  und  was  er  damit  gcm.ichf  hal)c. 

Da.s  Resultat  der  Erhebungen  fiel  jedoch  äusserst  spärlich  aus,  die 
damaligen  Werksbeamten  waren  nicht  mehr  in  Idria.  so  dass  ausser 
einigen  Bergarbeitern   Niemand  zum   Verhör   kam. 

Am  23.  Mai  1810.  übernahm  Zeugschaffer  Kagruis  vom  französischen 
KommisHar  Rosentierg  die  Verwaltung  der  zur  Admiiiisfratioii  Idii.i  gcliö- 
ri|;en  HerrHchaft  (iallenberg  nachdem  dem  l^osenhcrg  in  den  ersten  Tagen 
de«  Mai  alle  Herrschaft.Hgegeiistände  von  den  vorigen  österreichischen 
Beamten  übergctn-n   worden    waren. 

Die  MarktpreiHtalndlen  muMsten  vom  September  1H10.  der  Kreis- 
intendan/  nach  Ade!Mt>erg  zur  BeKiätigung  eingesendet  und  in  l-ianks, 
Kilogramm  und  Liter  lauten. 

Die  Marktprcintabelle  für  Idria  pro  September  IHK),  slejjt  (l.n.  iI.ihh 
in   dienern   Monate 

Weizenbrot  im  Gewichte  von  {<^<  dekagramm  M  Centime» 


30 

Weizenbrot  im  Gewichte  von  49  dekagrannn  17  Centimes 
1    Liter    steiris(;hen     oder    wippacher    Wein   .  68         „ 

1    kg  Rindfleisch! 43         „  und 

1     „    Kalbfleisch 51         „         kostete. 

Intendant  Andrian  warf  den  Bezirksherrschaften  in  Hinsicht  der 
Marktpreise  Lauigkeit  vor  und  verordnete  die  genaue  Einhaltung  der 
Preise  nach  der  genehmigten  Marktpreistabelle ;  bei  eigener  Dafürhaftung 
durfte  die  Herrschaft  keine  höheren  Preise  dulden  und  dem  Landmann 
„ungebundene  Hände  lassen,  um  mit  seinen  Produkten  zu  wuchern". 

Jeder  Übertrettungsfall  musste  mit  5  Franks  zu  Gunsten  der  Polizei- 
kassa bestraft  werden,  beim  zweiten  Fall  war  die  Strafe  zu  verdoppeln, 
eine  weitere  Ausserachtlassung  der  Tabelle  musste  der  Intendanz  an- 
gezeigt werden.  Vom  Monate  Jänner  1811  an  wurden  die  Marktpreis- 
tabellen bei  der  Intendanz  in  Adelsberg  im  Beisein  hiezu  berufener  Männer 
monatlich  verfasst  und  der  Herrschaft  zugeschickt. 

Der  Preis  des  weissen  Salzes  wurde  auf  6  fl.  30  kr.  jener  des 
schwarzen  auf  6  fl.  bestimmt,  Getreide  und  Salz  erhielt  der  Bergarbeiter 
aus  den  Magazinen  der  Bergwerksadministration. 

Um  die  stark  zu  Grunde  gerichteten  Strassen  im  Idrianer  Bezirke 
wieder  in  guten  Stand  zu  setzen,  wurde  verfügt,  dass  diese  Reparatur 
durch  die  Strassenrobot  vorgenommen  und  besorgt  werde.  Der  Taglohn 
für  Strassenhandlanger  war  auf  1 1  kr.  und  für  Fuhren  auf  22  kr.  per 
Fuhr  festgesetzt.  Dieser  Lohn  gelangte  jedoch  nicht  bar,  sondern  nur 
durch  Bons,  welche  bei  Entrichtung  von  Kontribution,  anstatt  baren 
Geldes  angenommen  wurden,  zur  Auszahlung.  Aber  auch  die  Bons  erhielt 
nicht  jeder  einzelne  Untertan,  sondern  die  Ausfolgung  geschah  dominien- 
weise. Zum  Baue  der  Kanomlastrasse,  welcher  im  Monate  Juni  1809  begann, 
wurde  den  betreffenden  Grundbesitzern  für  das  abgenommene  Terrain 
eine  Entschädigung  versprochen.  Am  5.  November  1811.  erklärten  7 
derselben,  auf  jede  Entschädigung,  welcher  Art  und  Namens  sie  immer 
sein  möge,  ein  für  allemal  für  sich  und  ihre  Erben  Verzicht  leisten  zu 
wollen,  wofern  sie  selbst  oder  ihre  Söhne,  wenn  sie  die  Qualifikation 
dazu  haben  sollten,  als  Bergwerksarbeiter  mit  einem  von  Seite  der  Werks- 
administration zu  bestimmenden  Schichtenlohne  in  die  Bergwerksarbeit 
aufgenommen  werden.  Auf  Grund  dieser  Erklärung  wurden  die  Söhne 
der  Besitzer  Makutz,  Prelovc,  Petritsch,  Schinkoutz,  Hladnik  und  Ersehen 
in  die  Bergarbeit  aufgenommen. 

Belangend  die  Strassenrobot  lies  Luyks  am  1.  September  1812. 
verlautbaren,  dass  nach  der  neuen  Verfügung  in  Zukunft  die  Strassen- 
roboter  quartalweise  durch  den  Maire  ausbezahlt  werden,  dass  die  Robot- 
leistung persönlich,  ohne  sich  loskaufen  zu  können,  geschehen  müsse, 
jedoch  kann  man  einen  anderen  für  sich  stellen;  dass  die  Zahlung  nur 
dann  geschehen  könne,  wenn  sich  der  Untertan  mit  seinem,  von  dem 
Strassenbeamten  verifizierten  Bon  über  die  von  ihm  geleistete  Robot 
ausweist.  (Fortsetzung  folgt.) 


81 

Naše  ujede. 

Spisal  dr.  Janko  PONEBŠEK. 

Predgovor. 

Znani  narodni  pregovor,  da  ptiča  spoznamo  po  perju,  ima  pač  le 
splošni  pomen,  da  se  ptica  razloči  po  perju  od  vseh  drugih  bitij. 
Ljudstvo  sodi  namreč  le  po  velikih  zunanjih  obrisih,  ne  pozna  in  ne 
ozira  se  pa  na  podrobnosti,  ki  so :  velikost,  oblika  kljuna,  razmerje 
posameznih  zunanjih  udov  med  seboj,  oblika  perutnic  in  repa,  potem 
noge  in  kremplji,  glas,  oblika  gnezda,  barva  perja  itd.  Po  perju  spo- 
znamo le  nekatere,  posebno  živo  pisane  vrste. 

Pri  ujedah  —  da  preidemo  takoj  k  pravemu  predmetu  tega  spisa 
—  so  zelo  značilni  kremplji.  Nočem  in  ne  morem  trditi,  da  bi  ravno 
ujede  ne  imele  nobenih  drugih  posebnosti,  kakor  velikost,  kljun,  perut- 
nice, barvo  itd.,  ki  bi  se  po  njih  razločevale.  Kako  je  to,  da  sem  si 
izbral  ravno  noge,  oziroma    kremplje,  pa  naj  pojasnijo  nastopne    vrstice. 

Znani  strokovni  nemški  časopis  „Ornithologische  Monatsschrift"  je 
začel  1.  1898.  na  str.  194  prinašati  popise  nog  srednjeevropskih  ptic- 
roparic  izpod  peresa  svojega  urednika,  že  tačas  precej  znanega  ornitologa, 
zdravnika  dr.  Karola  K.  Heiinickeja.  Kot  priloge  so  bile  pridejane  po 
fotografijah  narejene  slike  nog  usmrčenih  ptic;  fotografije  je  dal  na 
razpolago  Aleksander  Hintze  v  Helsingsforsu,  ki  jih  je  posnel  po  origi- 
nalih precej  po  smrti  dotičnih  ptic.  Ta  spis  je  izhajal  v  člankih  s  pre- 
sledki do  I.  1903.  Kritika  je  ta  spis  zelo  hvalila,  kar  je  res  zaslužil  radi 
podrobnega  popisa  v  besedilu  in  radi  natančne  reprodukcije  slik.  L.  190.'). 
je  pa  izdal  pisatelj  te  zbrane  in  nekoliko  ponuiožene  sestavke  v  po- 
sebni -S  33  tablami  okrašeni  knjigi  pod  naslovom  „Die  Fänge  der  in 
Mitteleuropa  vorkommenden  Kaubvögel"  itd.,  kakor  je  navedeno  niže  v 
poglavju  „slovstvo"  pod  zap.  št.  55.  Odkar  sem  izvedel  za  te  slike  nog,' 
sem  čimdalje  tem  resneje  premišljeval,  kako  bi  se  dale  porabiti  za  slo- 
vensko knjigo.  IJtografični  zavod  W.  Müller  v  Geri  mi  je  bil  naznanil 
cene,  ki  sicer  niso  l)ile  |)retirane,  ali  je  bilo  vendar  trcl)a  poseči  globoko 
v  mošnjo.  Iskal  sem  založnika.  Potrkal  sem  nazadnje;  tam,  kjer  bi  bil 
moral  najprej.  Ne  zastonj!  Slavno  Muzejsko  diuštvo  /a  Kranjsko 
mi  je  »ejfio  po<J  pazduho,  ravno  tako  nesebično  kakor  požrtvovalno,  za 
kar  mu  naj  bo  izrečena  tu  najlepša  in  najtoplejša  zahvala.  Nameraval 
pa  tem  takoj  od  začetka,  ko  sem  začel  razmišljati  o  celi  stvari,  pod.-iti 
•loveciitkemu    ulM-tiiutvu,    poHebnu    tovarišem    lovcem,     |)opoln     piiro(lo|iis 

•  Za  lovHki  naziv  .Fang"  v  MlovonS/'-ini  tJo/.flaj  ft«;  niiiiaiiio  «'ti-ikin  ri-ilrn-tia, 
pravega  izraza.  Kan«  pomeni  v  n<-niHk<-rii  lovHkcin  j<;/.il<ii  |)o  .Dctit.sclic  W.iid- 
mannMprarhe".  (Mil  Zii((rundelR(;iinK  den  uenamivn  QucilcnmatcrialM  für  dt'n  pnikti- 
•trhen  JiKrr  \nuir\HiHKl  von  Krnjil  Kitter  von  Dom  l)ro  WMki.  Neiidainin,  linirk 
md  Verl«K  von  .1   .N'<  ■   -r  ,    ,ir    r«l  :     .0)  I)«>r  KiiU,  manclunal  amli  mir  <li<- 

Z*hi'  oder  nur  die  K;..  .  :....d) vogeln  .  .  ,  ." 


32 

naših  roparic  in  ne  se  zadovoljiti  samo  z  opisom  nog  in  krempljev.  Da 
je  dr.  Hennicke  v  svojem  gori  navedenem  delu  popisal  samo  noge  in 
kremplje,  se  ni  čuditi,  ker  imajo  Nemci  popolnih  prirodopisov  ptic  na 
izbiro.  Pri  nas  pa  od  Erjavca  sem  ni  nobenega  obsežnega  dela.  Kdo 
bi  pri  takih  razmerah  ne  porabil  ugodne  prilike!  Saj  so  vendar  ujede 
ouii  skupina  ptic,  ki  jih  ljudstvo  najbolj  pozna  in  ki  so  največjega 
narodno-gospodarskega  pomena.  O  koristnosti  in  škodljivosti  ptic-roparic 
se  je  pri  nas  že  toliko  govorilo  in  prepiralo!  Zdaj  je  najugodnejša  pri- 
ložnost, da  to  vprašanje  enkrat  za  vselej  rešimo. 

Oologično  in  ornitologično  slovstvo. 

Namenil  sem  se  razen  porabljenega  slovstva  o  ujedah  našteti  vse 
važnejše  oologično  in  ornitologično  slovstvo,  kar  sem  ga  imel  pri  rokah. 
Morda  bom  tako  marsikomu  pokazal  pot  v  ornitologijo  in  mu  zbudil 
veselje  do  te  lepe  znanosti.  Mineralogija  in  botanika  sta  pri  nas  precej 
napredovali,  zoologija  je  skoraj  popolnoma  zaostala,  posebno  še  ornito- 
logija;  oologije  pa  sploh  nimamo.  Razen  Valvasorja  —  njegove 
navedbe  so  prav  skronme  —  Scopolijevega  znamenitega  dela  in 
Steinberga  ni  do  1.  1842.,  ko  je  izšla  Freyerjeva  „Fauna",  ničesar 
navesti.  Šele  v  drugi  polovici  19.  stoletja  naletimo  semtertje  po  tedajnih 
maloštevilnih  dnevnikih  na  posamezne  vesti  o  selitvi  naših  domačih  in 
o  prihodu  nekaterih  severnih  vrst.  Večje  in  dosedaj  edino  sistematično 
delo  nam  je  podal  šele  Erjavec  v  III.  in  IV.  delu  svojih  Domačih  in 
tujih  živali  v  podobah  (1870  in  1871)  ter  v  poslovenjeni  izdaji  Schöd- 
lerjeve  Knjige  prirode,  IV.  snopič:  „Zoologija",  ki  jo  je  založila  in  na 
svetlo  dala  Matica  Slovenska  v  Ljubljani  1.   1875. 

Od  tedaj  naprej  najdemo  po  naših  dnevnikih  in  strokovnih  listih  le 
posamezna  kratka  poročila,  le  redkokedaj  male  monografije  o  posameznih, 
posebno  o  tujih  vrstah.  Erjavec  je  na  str.  224.  gori  navedenega  IV.  sno- 
piča Schödlerjeve  Knjige  prirode  obljubil,  da  bo  na  koncu  navedel  nekatera 
večja  dela,  ki  jih  je  treba  vzeti  v  roke  za  nadaljne  študije;  toda  obljub- 
ljene literature  nisem  mogel  najti  nikjer.  Tudi  to  me  je  napotilo,  da 
sem  poglavje  o  slovstvu  izredno  razširil.  Knjige  in  spisi  so  navedeni, 
kakor  so  bili  dani  na  svetlo,  časniki  pa  po  vrsti,  kakor  so  začeli  izhajati'. 
Naštel  sem  načeloma  le  najvažnejša  dela  specielne  in  splošno  važne 
ornitologične  vsebine,  vse  druge  knjige  in  časopise  sem  izpustil. 

A.   Slovensko  slovstvo. 
a)   Knjige  in  spisi. 

*1.  Erjavec  Franc,  Domače  in  tuje  živali  v  podobah.  Slovenski 
mladini  v  poduk  in  kratek  čas.  Na  svitlo  dala  družba  sv.  Mohorja.  III.  del: 
Ptice.    1.  snopič.    V  Celovcu.    1870.  8°,  191  str.  +  kazalo  in  imenik. 

'  Dela,  ki  omenjajo  tudi  naše  dežele,  so  zaznamovana  z  zvezdico  (*). 


33 

—  K.  del:  Ptice.  2.  snopič.  1871.  8°,  193—336  str.  +  kazalo  in 
imenik  kakor   zgoraj. 

Citati  se  nanašajo  vedno  na  to  1.  izdajo  in  ne  na  2.  natis  iz  1.  1893. 

*2.  —  Schodlerjeva  Knjiga  prirode.  IV.  del  .  .  .  Zoologija.  Zal. 
in  na  svetlo  dala  Matica  Slovenska  v  Ljubljani.  1875.   V.  8°.  III.  —  440  str. 

*3.  —  Naše  škodljive  živali  v  podobi  in  besedi.  Na  svetlo  dala 
in  založila  Družba  sv.  Mohora  v  Celovcu,  snopič  I— III.  1880  —  1882.  8°.  VI. 
-j-  328  str.  in  imenik  opisanih  živali. 

Erjavec  je  najznamenitejši  prirodoslovec  in  najplodovitejši  prirodopisee 
slovenski.  jRojen  je  bil  dne  4.  septembra  1.  1834.  v  Ljubljani,  kjer  je  hodil  v  ljudsko 
šolo,  vstopil  jeseni  1.  1847.  na  gimnazijo  ter  jo  zvršil  1.  185.5.  Vseučiliške  študije 
je  končal  na  Dunaju,  junija  I.  1859.  je  napravil  skušnjo  iz  prirodopisa  za  višje 
realke,  poskusno  leto  je  odslužil  Erjavec  v  Gumpendorfu  ter  bil  od  15.  junija  pa  do 
'¥).  oktobra  1.  1860.  tudi  prefekt  na  Terezijanski  akademiji  in  je  bil  potem  imenovan 
za  učitelja  na  zitgrebški  realki.  V  Zagrebu  je  Erjavec  preživel  11  jako  srečnih  let, 
dokler  ni  bil  dne  17.  avgusta  1.  1871.  imenovan  za  profesorja  na  realki  v  Gorici,  kjer 
je  potem  služboval  in  tudi  umrl  dne  13.  januarja  1.  1887.  Delo  „Domače  in  tuje 
živali  v  podobah"  imenuje  Leveč  po  vsi  pravici  zlato  knjigo.  (Ljubljanski  zvon. 
1887,  str.  419.) 

*4.  Dolenc  dr.  H.,  Spomini  o  Cirkniškem  jezeru.  Ljubljanski  zvon. 
1881,  str.  17—22,  81—84,  149  —  153,  336—340,  562— Ö6H  in  657— 662. 

*5.  Žlrovnik  Jožef,  Cerkniško  jezero.  Založila  „Slovenska  Matica". 
Ljubljani,   1898. 

b)  Časopisi. 

*6.  Izvestja  Muzejskega  društva  za  Kranjsko.  V  Ljubljani,  letnik 
1891—1909. 

Izvestja  so  bila  do  I.  1910.  domovinoznansko  slovensko  glasilo  „Muzejskega 
društva  za  Kranjsko",  katerega  nadaljevanje  je  .sedanja  Carniola  V  prvih  letnikih 
je  ve^  omitologičnih  zapiskov. 

*7.  Carniola.  (ilasilo  .,Muzejskega  društva  za  Kranjsko".  Nova  vrsta. 
V  Ljubljani,  letnik   1910  —  1914. 

I'rin.'i.^i    tudi    ornitologirne    razprave    in    zapiskfi,  tičoče   se  Kranjske   deželo. 

•H  Lovec.  Gla.silu  „Slovenskega  lovskega  društva"  v  Ljubljani. 
Letnik   1910  —  1914. 

Ocenil  dr.  Gv.  Snjovic  v  Ljubljanskem  zvonu  1915,  št.  1. 

B     HrvaŠko  slovstvo. 

a)   Knjige  in  spisi. 

9.  Spomenik  I.  Ptice  hrvatHko-Hrpskc  s  obzirom  na  oslali  slovenski 
jug.  1'riprenia  za  hrvatHko-HrpHku  oriiilologiju.  Scstavio  Spiro  l'.rusina. 
L'  Beogradu,   ^tarnpano  u  Alampariji  kraljevine  Srbij«?.  1  KSK.  irial.  lol.  '>\  str. 

—  XII  (NaHfavak).  Sentavio  Spiro  Hrusina.  H<'ograd.  SL'Mn|)atio  u 
državncjj  titampariji   kraljevine  .Srbije.    1K9'J,  tnal.   fol.    16H  nlr. 

To  v  ririlid  llukano  dnlo  je  orenil  dr.  i'.  Lovi^rkllhn  v  .Ornilli.  Moiialh- 
■rbrin*  1H9I.  »Ir.  401,  pl.  TirhuHJ  pa  v  .Ornilh.  .Iiihrliurh"   IHlTi.  ntr.  \ir,    Levor 

li 


34 

kiihnov  recenzirani  izvod  imam  v  svoji  knjižnici;  na  ovitku  obeh  letnikov  je  na 
1.  strani  zapisano  ^Domini  auctoris",  na  naslovniii  listih  pa  navadna  dedikacija 
, Herrn  Paul  Leveikühn",  oziroma  na  2.  zvezku  „Herrn  Dr.  Paul  Leverkiihn"  — 
„hochachtungsvoll  der  Verfasser". 

10.  Gjurašin  dr.  Stjepan,  Ptice.  Prirodopisne  i  kulturne  črtice.  Dio 
prvi.  Sa  sto  i  sedam  slika.  Zagreb.  Naklada  „Matice  Hrvatske".  1899. 
V.  8°,  1  +  318  str. 

—  Dio  drugi.  1901.  V.  8°,  368  str. 

b)  Časopisi. 

11.  Glasnilc  Hrvatskega  naravoslovnega  društva.  Godina  I — XXIX, 
1886—1914. 

Izdaja  ga  „Hrvatsko  naravoslovno  društvo"  (Societas  historico  -  naturalis 
croatica)  v  Zagrebu.    Ima  semtertje  prav  zanimive  ornitologične  razprave  in  črtice. 

12.  Lovačko-ribarski  viestnik.  Organ  opčega  hrvatskoga  društva 
za  gojenje  lova  i  ribarstva.  Zagreb.  God.  I — XXIII,  1891—1914. 

Ima  enako  smer  kakor  naš  Lovec. 

C.   Latinsko  stovstvo. 

*13.  Joannis  Antonu  Scopoli  |  Phil.  et  med.  doct.  |  s.  i.  r.  et 
Apost.  Majest.  mont.  civita-  |  tis  Idriae  physici,  ehem.  et  metal-  |  lurg. 
professoris,  supr.  offic.  min.  |  ibid.  assessoris,  soc.  oecon.  Lusat.  |  sup. 
nec  non  caes.  reg.  agric.  |  Styriacae,  Goriziens.  et  |  Labacens.  soc.  |  Annus 
I.  I  Historico-  |  Naturalis.  |  —  |  Descriptiones  avium  |  musei  proprii  | 
earumque  rariorum,  quas  vidit  |  in  vivario  Augustiss.  Imperatoris,  |  et  |  in 
museo  Excell.  Comitis  |  Francisci  Annib.  Turriani.  |  —  |  Lipsiae,  |  sumtib. 
Christ.  Gottlob  Hiischeri,  |  MDCCLXVIIII. 

J.  A.  Scopoli  —  kranjski  Linne  (Carinthia  1827,  št.  10,  str.  44)  —  je  bil  rojen 
dne  3.  —  drugi  pravijo  dn6  13.  junija  1723.  I.  v  mestu  Cavalese  na  južnem  Tirolskem, 
kjer  je  bil  njegov  oče  vojui  komisar.  Gimnazijo  je  obiskoval  najprej  v  Tridentu, 
potem  pa  v  Hallu  pri  Inomostu.  Medicino  je  študiral  v  Inomostu,  kjer  je  bil  tudi 
promoviran  za  doktorja  zdravilstva  1.  1743.  Pozneje  je  bil  tudi  na  Dunaju,  da  se 
da  izprašati  na  medicinski  fakulteti  in  dobi  tako  dovoljenje  izvrševati  prakso  v 
vseh  avstrijskih  deželah.  —  Zdaj  se  je  začelo  njegovo  trnjevo  in  usodnih  udarcev 
polno  življenje.  Po  dolgem  času  je  dobil  fizikat  v  Idriji,  kjer  je  ostal  celih  16  let 
in  živel  v  prav  siromašnih  razmerah;  razvedrila  in  tolažbe  je  iskal  v  večno  novi 
naravi.  Pozneje  je  bil  profesor  v  Sčavnici  na  Ogrskem,  kjer  je  bival  10  let  in  od- 
koder je  bil  prestavljen  v  Pavijo  kot  profesor  kemije  in  botanike;  v  zadnje  ime- 
novanem mestu  je  tudi  umrl  v  65.  hitu  svoje  starosti  dne  8.  majnika  1788.  1.  — 
Nenavadno  nadarjeni  in  izredno  delavni  Scopoli  je  bil  v  prvi  vrsti  botanik,  z 
rastlinstvom  se  je  bavil  od  mladih  nog  —  „a  teneris  annis"  — ,  pa  tudi  minera- 
logije in  zoologije  ni  zanemarjal.  Nas  zanima  le  gori  navedena  prva  knjiga  zbirke, 
ki  jo  je  izdal  v  1.  1768.— 1772.  V  lern  zvezku  opisuje  ptice  muzeja  grofa  Thurna, 
svoje  lastne  zbirke  in  cesarskega  vivarija.  To  po  Linnejevem  sistemu  in  z  vporabo 
Linnejeve  nomenklature  sestavljeno  delo  je  za  našo  ornitologijo  tako  važno,  da  bi 
se  morali  nanj  ozirati  vsi,  ki  pišejo  o  kranjski  avifauni.  Oledö  življenjepisa  in  delovanja 
Scopolijevega  naj  omenim  Deschmannov  sestavek  na  str.  2- 7  v  „Jahreshefl  des 


35 

Vereines  des  Krainischen  Landesmuseums"*  1S56  in  pa  posebni  odtis,  ki  se  glasi 
„Joannes  Antonius  Scopol].  Lebensbild  eines  österreichischen  Naturforschers  und 
dessen  Kenntnisse  der  Pilze  Krains.  Von  Wilhelm  Voss,  k.  k.  Professor  in  Laibach. 
(Aus  den  Verhandlungen  der  k.  k.  zoologisch-botanischen  Gesellschaft  iu  Wien, 
Jahrgang  1881,  besonders  abgedruckt.)  Mit  Scopoli's  Facsimile.  Wien,  1881. 

D.   Nemško  slovstvo. 
a)  Knjige. 

*14  Die   Ehre   des  Herzogthums    Krain  von   Johann    Weikhard 

Freiherrn  von  Valvasor.  Laibach -Nürnberg  1689.  2'''  unveränderte  Auf- 
lage, i. — IV.  Band.  Rudolfswerth  1877-1879.  Druck  u.  Verlag  v.  J.  Krajec. 
Va  Ivasor  je  bil  rojen  dne  28  maja  1.  1641.  v  Ljubljani,  umrl  pa  je  dne  19.  sep- 
tembra I.  1693.  na  Krškem.  Njegovo  življenje  in  delovanje  je  opisal  P.  pl.  Radics 
v  manjši  monografiji  1.  1866.  ((iraz,  V.  8°,  64  str.),  potem  v  biografičnem  obrisu, 
pred  L  poglavjem  1.  knjige  in  pa  v  samostojnem  delu:  ,P.  von  Radics:  Johann 
Weikhard  Freiherr  von  Valvasor.  Herausgegeben  von  der  Krainischen  Sparkasse. 
I^ibach,  1910.  In  Kommission  bei  Ig.  v.  Kleinmayr  &  Fed.  Bamberg".  (V.  8",  XI 
-p  350  str.  —  1.5  slik).  —  Valvasor  je  na  str.  44.3— 4.")1  I.  zvezka  (IlI.  knjiga)  naštel 
posamezne  ptičje  vrste  in  skupine  z  onim  bajnim  in  tajinstvenim  nakitom,  ki  je 
značilen  za  tedanjo  dobo. 

*1.5.  Gründliche  Nachricht  j  Von  dem  |  in  dem  Inner-Crain  |  ge- 
legenen I  Czirknit/.er-See,  |  \V(Miiinen  |  Alle  Seltenheiten  desselben  durch 
fünfzehn-  |  jährige  Kxperienz,  auf  das  genaueste  beschrieben  |  und  zu 
mehrerer  Deutlichkeit  mit  vier  und  dreißig  |  Kupfern  erkläret  werden.  ! 
Wie  nämlich:  |  In  einem  Jahre  der  An-  und  Ablauf  des  Wassers  |  in 
diesem  See  ge.schiehet  |  auch  jährlich  in  selbigem  gefischet  |  gejaget, 
gesäet,  und  eingeärndet,  Heu  und  Streu  eingebracht,  |  wie  auch  von  den, 
darauf  Wohnenden,  die  Oeconornie  |  besorget  werden  kcuine.  |  Alien  und 
jeden  der  Natur-Würkung  Kündigen  |  und  dieser  |  Wissonschaff-Bcflies- 
senen,  mitgetheilet  |  Von  |  Franz  Anton  von  Steinberg  |  I.  Oe. 
Hof-C;ammer-Kath.  \  Anno  1758.  |  Laybach,  gedruckt  bey  Anna  Elisabetha 
Reichhardfin.  Wittib. 

Ta  zanimiva  knjiga  je  nafiim  lovcem,  ki  je  zanje  v  prvi  vrsti  pisana,  5e  pre- 
malo, da.  p<>{K)lnoma  nfznana.  ker  je  zelo  redka;  pa  tudi  (»riiilolog  n.ijdc  v  nji 
prav  mnofto  važnih  (Kxlatkov.  Knjigo  je  ocenil  in  opisa!  ob^inin  P.  pl.  Ha  dies 
v  ,DJe  Jagd  in  Krain"*)  na  Mir.  27— .38. 

•16   Rokopis  Ži^e  bar    Zoisa. 

Ljubljan*tka  <■.  kr.  lirejtlna  knjižnica  hrani  2  zvezka  rokopisn  ornitologirne 
V«ebine  \>ma  naA^n  znanega,  a  ftc  vednr)  premalo  renjcMicga  nifi-r-tia.  Fii  zvezek 
ima  znamenite    t^tUrik«-   o  ptičji    wlitvi    iz   I.   \1W.  do   I75>9.,    v  «Irutjcrn    /.vc/.ku    so 

•)  Popolni  naslov  In  knjižice  h«-  gla.si :  .(lOMrhicht«!  der  .lagd  in  Kraiu  und 
Franz  Anton  von  .Sfoinbffrg,  oln  allkrainiHrher  Weidmann,  geb.  16HJ,  gent.  ITd."). 
Im  Aiiftrage  de«  l^nde«komil/?«N  fdr  Krain  der  Hrnton  hilcrruilionalcti  .iagdauH- 
Rtellunx  in  Wii>n  IftlO  vorfnÜI  vom  kni-M-riichon  Rat  P.  v.  Rarljcs  Mit  rMiicm  Porlrllt 
und  «iieh«n  Mhj*tralion«n.  Ijiit)ach,  11)10.  Im  Verlage  deM  IjindeMkomiloeK  fllr  Kniin 
der  Knien  Internalionnlen  Jagcljuiüntüllung  in  Wien".  V.  H",  .Vi  tttr. 

8» 


36 

večinoma  zapiski  o  slovenski  ptičji  nomenklaturi.  Ker  nameravam  prezanimivo 
vsebino  tega  rokopisa  priobčiti  v  Carnioli,  omenim  tukaj  le  ob  kratkem,  da  je 
bil  Žiga  baron  Zois  rojen  dne  22.,  po  drugih  dne  23.  novembra  1747  v  Trstu;  bil 
je  prvi  sin  trgovca  Mih.  Avg.  Zoisa  iz  njegovega  drugega  zakona  z  Ivano  Kappus 
pl.  Pichlstein,  umrl  pa  je  v  Ljubljani  dne  10.  novembra,  1819.  (Wurzbach,  Biogra- 
phisches Lexikon,  24.3).  Zoisovi  najboljši  življenjepisi  so:  Sigmund  Zois,  Freyherr 
v.  Edelstein,  von  Professor  Richter.    Laibach.  Gedruckt  bey  Jos.  Sassenberg ,  1820. 

Življenjepisne  podatke  o  Zoisu  ima:  Kopitarjeva  spomenica.  Vredil  Josip 
Marn.  Založila  in  na  svetlo  dala  Matica  Slovenska.  V  Ljubljani  1880.  Jezičnik,  J. 
Marn.    V  Ljubljani  4«,  1.  1876,  1877,  1880. 

*17.  Die  Eröffnung  des  Landes-Museums  in  Laibach,  wie  selbe 
den  4.  October  1831,  zur  Feier  des  allerhöchsten  Namensfestes  Sr.  Maje- 
stät, unsers  allgeliebten  Kaisers  abgehalten  wurde.  Mit  einer  Ansicht 
und  Skizze  des  Saales.  Auf  Kosten  des  Grafen  v.  Hochenwart  heraus- 
gegeben.   Laibach,  mit  Edlen  v  Kleinmayr'schen  Schriften.  1832. 

*18.  Landesmuseum  im  Herzogtliume  Krain  1836—1837.  Laibach, 
1838.    Gedruckt  bei  Ignaz  Alois  Edlen  von  Kleinmayr. 

Na  str.  10.  in  11.  je  navedena  ptičja  zbirka  in  imena  posameznih  darovalcev. 

*19.  Landesmuseum  im  Herzogtliume  Krain.  Zweiter  Jahresbe- 
richt 1838.  Laibach,  1839.  Gedruckt  bei  Ignaz  Aloys  Edlen  von  Kleinmayr. 

Na  Str.  11—16  so  naštete  ptice,  jajca  in  gnezda  z  natančnimi  naslovi  po- 
sameznih darovalcev.  Ta  dva  zvezka  pod  zap.  št.  18  in  19  sta  predhodnika  spodaj 
pod  zaporedno  štev.  23—25  navedenih  letnih  poročil. 

*2().  Beiträge  zur  Naturgeschichte,  Landwirtschaft  und  Topo- 
graphie des  Herzogthums  Krain.  Herausgegeben  von  Franz  Grafen 
von  Hochenwart,  k.  k.  Kämmerer,  Gubernial-Rathe,  Ehrenbürger  der 
Stadt  Laibach  und  Mitgliede  vieler  gelehrten  Gesellschaften.  Erstes 
Heft.    Laibach,  1838.    Gedruckt   bei  Joseph  Blasnik. 

—  Zweites   Heft.  Laibach,  1838.    Gedruckt  bei  Joseph  Blasnik. 

Dasiravno  imata  ta  dva  zvezka  prav  pičle  ornitologične  beležke,  in  sicer  v 
L  delu  na  str.  15.,  16.,  25.  in  26.  o  divjem  golobu  —  columba  oenas  L.  —  v  II. 
delu  na  str.  14  o  rožnem  kalinu  —  carpodacus  erythrinus  (Pall.)  —  in  na  str.  84 
o  bregulji  —  riparia  riparia  (L.)  —  vse  izpod  peresa  H.  Freyerja,  jih  vendar 
tu  navedem  radi  popolnosti  in  pa  ker  sta  precej  redka  in  malo  znana. 

21.  Die  Wirbelthiere  Europa's.  Von  A.  Graf  Keyserling  und 
Professor  J.  H.  Blasius.  Braunschweig.  Druck  und  Verlag  von  Friedrich 
Vieweg  und  Sohn,  1840.  V.  8^,  XCVIII  +  248  str. 

Znamenita  knjiga,  ki  jo  navajajo  vsa  večja  sistematična  dela.  Naslovni  list 
ima  sicer  dostavek:  „Erstes  Buch:  Die  unterscheidenden  Charactere",  ali  nadalje- 
vanje, oziroma  2.  knjiga  ni  nikoli  izšla.  Ptice  so  obdelane  na  str.  77 — 248,  in  sicer 
najprvo  po  redih  na  str.  79 — 80,  potem  po  plemenih  na  str.  81  —  132  in  slednjič 
po  posameznih  vr.stah  na  str.  1.33—248. 

*22.  Fauna  der  in  Krain  bel<annten  Säugethiere,  Vögel,  Rep- 
tilien und  Fische.  Nach  Cuvier's  System  geordnet,  mit  Abbildungs-Citaten 
und  Angabe  des  Vorkommens.  Nebst  einem  vollständigen  Register  der 
lateinischen,    deutschen    und    krainischen    oder    slavischen    Namen.     Von 


37 

Heinrich    Freyer.    Magister    Pharmaciae    und    Custos    des    Landes- 
Museums  zu  Laibachi.    Laibach  1842,  8°,  VIII  +  91  str. 

Od  Scopolija  dalje  najboljše  sistematično  delo  o  kranjskih  pticah,  ki  so 
obdelane  na  str.  7— tO.  Pri  posameznih  vrstah  je  navedeno  najprvo  latinsko  ime 
po  Linnejevem  nazivanju,  potem  nemško  in  slednjič  slovensko,  tiskano  v  bohoričici; 
slovenska  imena  je  nabral  med  ljudstvom  na  svojih  mnogoletnih  popotovanjih  po 
celi  deželi,  skovanke  so  pa  zaznamovane  z  črko  ^F",  n.  pr.  na  str.  11.  v  1.  vrstici 
,mali  skovik  F."  Potem  je  našteta  literatura  in  pa  dela,  kjer  je  najti  slike  dotične 
\Tste.  Nazadnje  so  navedena  gnezdišča  in  bivališča  z  natančnim  imenovanjem 
kraja,  kjer  je  Freyer  našel  posamezne  vrste.  —  Freyer  je  bil  rojen  v  Idriji  dne  7. 
julija  1.  1802.  umrl  je  pa  dne  21.  avgusta  1.  1866.  Njegovo  življenje  in  delovanje  je 
obširno  opisal  C.  Deschmann  v  „Laibacher  Zeitung"  z  dne  24.  in  25.  avgusta 
1866,  št.  193  in  194. 

*23.  Jahresheft  des  Vereines  des  krainischen  Landes-Museums. 
Redigiert  von  Carl  Deschmann,  Custos  des  krainischen  Landes-Museums, 
Laibach,  1856. 

*24.  Jahresheft  des  Vereines  des  krainischen  Landes-Museums. 
Redigiert  von  Carl  Deschmann,  Custos  des  krainischen  Landes-Museums. 
Laibach,  1858. 

*2ö.  Drittes  Jahresheft  des  Vereines  des  krainischen  Landes- 
Museums.  Redigiert  von  Carl  Ü  e  s  cli  m  a  n  n  ,  Custos  des  krainischen 
Landes-Museums.    Laibach,   1862. 

Spis  „Haquet's  Strix  nigra  und  de.s.sen  ornithologische  Studien  in  Krain"  ua 
Str.  216—218  tretjega  zvezka,  potem  precej  predavanj,  v  posnetku  podanih  v  po- 
ročilih o  mesečnih  društvenih  shodih,  in  pa  zapiski  muzeju  podarjenih  ptic  so  ornito- 
logjčna  vsebina  vseh  teh  treh  letnikov,  ki  so  v.se,  kar  je  izdalo  to  društvo.  Nadalje- 
vanje so  .Mittheilungen  des  M u.seal Vereins  für  Krain",  ki  jih  je  začelo  redno  vsako 
leto  izdajati  preosnovano  Muzejsko  društvo  za  Kranjsko  1.  1866. 

26.  Die  Waldschnepfe.  Kin  monographischer  Beitrag  zur  .lagd- 
zoologie  von  Dr.  Julius  Hoffmann.  Stuttgart.  1\.  Thienemann's  Verlag. 
(Julius  Hoffmann)  (1867),  4°,  IX  ^  151   str. 

To  klasično  monografijo  o  na^em  kljunaču  priporočam  posebno  lovcem,  ki 
se  hočejo  natančno   ^«-/.naniti  z  življenjem  te  zanimive    ptice. 

27.  Naturgeschichte  der  Vögel  Europa's.  Von  M.  Dr.  .Anton 
VriiHch,  ("u.stoH  der  geo|f»gi.sclien  .Abtheilung  am  .Museum  des  Königreiches 
Böhmen.  Prag.  In  Commission  bei  V.  Tempsky.  Verlag  des  Verfassers. 
1870.  8^  XV  "506  gtr. 

—   1871    fol. 

Hetiedilo  in  lahle  (61)  Umn  obširnega,  lepo  ihiHlriranega  tlela  so  začele  izhajati 
v  imopi^ih  le  I  IH.'VI.  Knjiga  je  naznanjena  v  ..lourruil  filr  nriiitliologie"  str.  \W 
XIX.  letnika,  1871.  Pri  |H>*»anieznih  vrslaii  ju  iinvcdenu  latinsko,  nemško,  čeAk«  in 
franrrMkn  ime. 

28.  Synonymik  der  Europäischen  Brutviigtl  und  Gliste.  Systc- 
matiiM'heM  Verzeich  n  ihm  nebMt  Angaben  über  die  geograpliiHchu  Verbreitung 
der  Arien    unter    iM'wmdirrer    Her(lckHi<-htigung    «ler    MrufverhilllniMse   v<ni 


38 

Dr.  Eugene  Rey.  C.  Schwetsehke'scher  Verlag.  Halle,  1872.  8°,  XVI + 
257  Str. 

Kdor  ve,  kako  težko  je  razlolmačiti  in  v  sklad  spraviti  zastarelo  ornitologično 
nazivoslovje  z  najnovejšjim  nazivanjem,  ta  bo  znal  prav  ceniti  vrednost  predstoječe 
knjižice. 

*29.  Mommsen  Aug-ust,  Griechische  Jahreszeiten  (unter  Mitwirkung 
Sachkundiger),  H.  lil.  Inhalt:  Zeiten  des  Gehens  und  Kommens 
und  des  Brütens  der  Vögel  in  Griechenland  und  Jonien. 
Katalog  von  Dr.  Theob.  Kr  ü  per,  mit  Citaten  und  Zusätzen  von  Dr.  G. 
Hartlaub.    Schleswig.    1875. 

To  znamenito  delo  opisuje,  kakor  že  naslov  pove,  ptice  Grške  in  Jonije,  ker 
pa  omenja,  čeprav  le  mimogrede,  tudi  naše  dežele,  ga  moram  navesti. 

30.  Verzeichniss  der  Europäischen  Brutvögel  und  Gäste  nach  den 
neuesten  Ermittelungen  zusammengestellt  von  Dr.  E.  Rey.  Leipzig  1875. 
V.  8^  16  Str. 

Mala  ali  zanimiva  knjižica,  ki  je  ocenjena  v  .1.  f.  O.  XXVII.  letnik  1879, 
str.  134  in  13.0. 

31.  Gesammelte  ornithologische  und  jagdliche  Skizzen.  Wien. 
Aus  der  kaiserlich-königlichen  Hof-  und  Staatsdruckerei.  1884.  8°,  167  str. 

Te  črtice,  ki  niso  bile  namenjene  širši  javnosti,  je  sestavil  posebno  za  orni- 
tologijo  veliko  prezgodaj  umrli  cesarjevič  Rudolf. 

*32.  Das  Auerwild,  dessen  Naturgeschichte,  Jagd  und  Hege.  Eine 
ornithologische  und  jagdliche  Monographie  von  Dr.  W.  W  u  r  m.  Zweite, 
neu  bearbeitete  und  vermehrte  Auflage.  Mit  zwei  Tafeln  in  Steindruck. 
Druck  und  Verlag  von  Carl  Gerold's  Sohn.  Wien.  1885.  4",  XX  +  339  str. 

To  znano  delo  o  divjem  petelinu  je  namenjeno  lovcu  in  ornitologu.  Povod 
knjigi  so  bili   rlanki    notarja   Stergerja,   ki  so   izšli  v  „Jagd-Zeitung". 

33.  Ornis  Carinthiae,  Die  Vögel  Kärntens.  Verzeichniss  der  bis 
jetzt  in  Kärnten  beobachteten  Vögel,  nebst  Bemerkungen  über  deren 
Zug,  Lebensweise,  lokale  Eigenthümlichkeiten.  Von  F.  C.  Keller. 
Klagenfurt,  1890.  8°,  VI  +  192  str. 

To  za  sosedno  kronovino  zelo  važno  delo  je  izšlo  v  „Jahrbuch  des  natur- 
historischen Landes-Museums  von  Kärnten"  in  v  posebnem  odtisku. 

*34  Verzeichniss  der  bisher  in  Krain  beobachteten  Vögel.  Von 
Ferd.  Schulz,  Präparator  im  Rudolfinum  zu  Laibach.  Separatabdruck 
aus  den  „Mittheilungen  des  Musealvereines  für  Krain".  Laibach,  1890. 
8°,  22  Str. 

To  delce  obsega  samo  22  strani,  je  pa  za  kranjsko  ornitologijo  izredno  važno. 
Naštetih  je  268  vrst,  kakor  v  Freyerju.  Vsaka  vrsta  je  navedena  najprvo  v  latin- 
ščini, potem  v  nemščini  in  nazadnje  v  slovenščini.  Prevzete  so  nekatere  beležke 
iz  Freyerjeve  „Faune",  večinoma  je  pa  zajemal  pisatelj  iz  svoje  bogate  15 letne 
izkušnje  kot  gatilec  v  ljubljanskem  deželnem  muzeju.  Schulz  je  važna  oseba  v 
razvoju  naše  ornitologične  znanosti.  Veliko  število  ornitoiogičnih  črtic  v  „Mitthei- 
lungen des  ornithologischen  Vereines  in  Wien"  in  v  „Ornithologi.sches  .lahrbuch" 
je  napisal  Schulz  o  pticah,  opazovanih  na  Kranjskem.  —  Glavna  Schulzova  zasluga 
je,  da  je  nadaljeval  i)o  prezgodnji  sinrti  Deschmanna  njegovo  delo  do  novejše  dobe 
in  ga  izročil  mlajšim  močem.  —  Nadaljevanje  tega  spisa  je  obelodanil  Schulz  pod 


39 

naslovom  ,Verzeichniss  der  in   Krain  beobachteten  Vögel  vom  Jahre  1890—1895" 
V  ,Die  Schvalbe-  1S95.  na  str.  8l-8;S.  103—104  in  114—117. 

35.  Fremde  Eier  im  Nest.  Ein  Beitrag  zur  Biologie  der  Vögel. 
Nebst  einer  bibliographischen  Notiz  über  Lottinger.  Mit  zwei  Tabellen. 
Von  Paul  Leverkühn.    —    R.  Friedländer  &  Sohn.  Berhn,  1891.  8*^. 

To  zanimivo,  s  porabo  skoraj  vsega  sveto\Tiega  ornitologičnega  in  oologičnega 
slovstva  sestavljeno  delo  je  izšlo  prvotno  v  „Mittheiliingen  des  naturwissenschaft- 
lichen Vereines"  für  Steiermark  1890.  na  str.  1—212.  Življenjepis  tega  nadarjenega 
in  izredno  delavnega  ornitologa  najdemo  v  Z.  f.  O.  u.  O.,  XV.  letnik,  str.  129—130, 
v  O.  M.  Sch.  XXXI.  letnik  1906,  str.  164-168,  v  O.  J.  1906,  str.  80,  144  in  v 
,Aquila-    XIII.    letnik  1906,  str.  268-269;  prim.  tudi  Lovca  1912,  str.  212. 

36.  Systematische  Übersicht  der  Vögel  Bayerns  mit  Rücksicht 
auf  das  örtliche  und  quantitative  Vorkommen  der  Vögel,  ihre  Lebens- 
weise, ihren  Zug  und  ihre  Abänderungen.  Von  Andreas  Johannes  J  ä  c  k  e  1. 
Herausgegeben  von  Prof.  Dr.  Rudolf  Blasius.  München  und  Leipzig. 
1891.  V.  .8^  XXIV  ^  392  str. 

Vzrok,  da  sem  to  delo  navedel,  dasiravno  nima  s  Kranjsko  nikakega  stika, 
je,  da  nam  daje  zgled,  kako  se  pi>ejo  lokalne  avifaune. 

87.  Die  Vogelsammlung  des  bosnisch-hercegovinischen  Landes- 
museums in  Sarajevo.  Enthaltend  die  während  der  Jahre  1887  —  1891 
gesammelte  Avifauna  des  Oecupations- Gebietes.  Bearbeitet  von  Custos 
0.  Reiser.  Mit  zwei  Original-Skizzen  von  Geza  v.  Vastagh.  Budapest. 
Mai,  1891.   V.  8",  XXXII  -  148  str. 

Kdor  nima  sam  prilike  si  ogledati  zelo  zanimivi  ornitologični  oddelek 
bosenskega  deželnega  muzeja,  temu  je  ta  katalog  neobhodno  potreben.  Našlelih 
je  1718  ptic;   pri  sleherni    vrsti  je   naveden    spol.   i)otem    kraj    in  čas  najdbe. 

*38.  Altes  und  neues  aus  dem  Haushalte  des  Kuckucks  von 
Dr.  E.  Rey.  Verlag  von  R.  Freese.    Leipzig,  1892.  V.  8*^,  XXIV  +  108  str. 

To  zanimivo  delo  je  izšlo  kot  11.  zvezek  zbirke  „Zoologische  Vorträge",  ki 
jih  je  izdajal  vseučiii^ki  f)rof.  dr.  \'.  Marshail  v  Lipskem. 

•39.  Das  Haselhuhn  (Tetrao  bonasia),  dessen  Naturgeschichte  und 
.)agd.  Kine  ornitholr»gi.^(•he  und  jagdliche  Moti()gra[)hie  von  Prof.  Franz 
Va  len  t  i  n  i  t»c  h.  (Mit  zwei  Chromobildern  und  zwei  lithographischen 
Tafeln).  Adolph  W.  Küna.sf,  k.  u.  k.  Hof-Buchhändler,  1.  Bez.,  Wien  1892. 
V.  8^  XII  -r  288  8tr. 

Enako  Icmeljilr»  kakor  dr.  Wurm  divjega  {x-teiina  je  opis.il  prof.  Valctjtiuitsi-h 
({Qicdno  jfttcbiro.  Obe  knjigi  imata  im.sko  in  urnitologično  vrcdno.st.  Posebno  lovcem 
pripororam  lo  d»rlo  o  fw.  premalo  znani    go/.dni  jert-bici  in  nje  lovu. 

40.  Hofrat  Professor  Dr.  K.  Th.  Liebe's  Ornilhologische  Schriften. 
Oesainnielt  umi  herauMgegcbcn  von  Carl  R.  II  en  nicke,  Dr.  med.  Verlag 
von   W.  .Malende.  Leipzig.   1893.  V.  8°,  724  Hir. 

—  KrgänzurigH-Band  zu  Mofraf  Prof.  Dr.  K.  Th.  Liebes  Oniitlio- 
Ut^inche  S<-hriften.  (JeH.immelt  und  hcrai]Hg«'g»;hen  von  Carl  R.  Ilrn- 
nirkc,    Dr.  me<l.  K.  .M.  K<ihler'H    Verlag,    (iera,    18}».'').  V.  8",  I    t    JK  slr. 

(iUvna,  I  |.  |irvoim<;nov,ina  /.tiirkn  j«  izAln  I.  IHIW.,  dodali-k  p.i  I.  IH9r»., 
polaoi,  ko  je  lAcin-  dne  .*>.  junija  lH9r>  umrl.    Liebe  je  hil   začetnik    in  vrxl  poHpu- 


40 

sevalec  sistematičnetra  ptičjega  varstva  v  Nemčiji,  bil  je  pa  tudi  marljiv  in  vztrajen 
opazovalec  ptičev  ;  zato  se  mi  je  zdelo  umestno,  sprejeti  med  ornitologično  slovstvo 
njegove  zbrane  spise,  ki  jiii  preveva  posebna  ljubezen  in  čudovito  sočutje  do 
ptic.  Njegovo  geslo  je  bilo:  najprvo  spoznavajte  življenje  ptic,  če  jih  hočete 
uspešno  ščititi.  Spisi  v  glavni  zbirki  in  v  dodatnem  zvezku  so  urejeni  kronologično 
po  teh-Ie  skupinah :  I.  Ptičje  varstvo.  11.  Monografije  in  monografične  študije. 
III.  Avifauna,  geogratično  širjenje  in  vselitev.  IV.  Ujetništvo,  oskrba,  reja.  V.  Hrana, 
korist,  škoda.  VI.  Razno.  Na  koncu  je  kazalo  znanstvenih  imen,  ki  zvišuje  upo- 
rabljivost knjige.  Ker  je  dr.  Hennicke  napisal  na  str.  5 — 7  glavne  zbirke,  oziroma  v 
predgovoru  k  dodatku  obširen  življenjepis,  ne  bom  tu  ponavljal  posameznih  podatkov. 

41.  Materialien  zu  einer  Ornis  balcanica.  Herausgegeben  vom 
bosnisch  -  herzegowinischen  Landesinuseuni  in  Sarajevo.  Von  Othmar 
Reiser,  Custos  am  bosn.  - herceg.  Landesmuseum.  II.  Bulgarien  (ein- 
schliesslich Ost-Rumeliens  und  der  Dobrudscha).  Mit  drei  Tafeln  in  Farben- 
druck. Wien  1894.  Leks.  8°,  XII  -f  204  str. 

—  IV.  Montenegro.  Von  Othmar  Reiser  und  L.  v.  Führer.  Mit 
2  Tafeln  in  Farbendruck  u.  einer  Karte.  Wien  1896,  Leks.  8",  X+  149  str. 

—  III.  Griechenland  und  die  griechischen  Inseln  (mit  Ausnahme  von 
Kreta).  Druck  u.  Verlag  von  Adolf  Holzhausen.  Wien,  1905.  Leks.  8*^, 
XIV  +  589  Str. 

To  vsakemu  balkanskemu  ornitologu  neobhodno  potrebno  delo  je  za  nas 
sosede  posebno  zanimivo.  Želeti  bi  bilo,  da  bi  izšla  kmalu  še  1.  del  o  Bosni  in 
Hercegovini  in  V.  zvezek  o  Srbiji. 

*42.  Naumann,  Naturgeschichte  der  Vögel  Mitteleuropas.  I— XII. 
Band.  Herausgegeben  von  Dr.  Carl  R.  Hennicke  in  Gera.  Gera-Unterm- 
haus.  Lithographie,  Druck  und  Verlag  von  Fr.  Eugen  Köhler.  1897  bis 
1905,  foL 

Naiunann  je  izdal  svoje  delo  v  12  zvezkih  v  1.  1820—1844,  13.  dodatni  zvezek 
sta  pa  izdala  1.  1860.  dr.  J.  H.  Blasius  in  dr.  Ed.  Halda  m  us.  Da  je  to  mojstrsko 
zasnovano  delo  manj  znano  in  med  ljudstvom  manj  priljubljeno  kakor  Brehmovo 
„Življenje  živali",  je  pač  vzrok  prvič,  ker  opisuje  Naumann  samo  ptice  in  še  to  le 
ptice  srednje  Evrope  in  drugič,  ker  je  bila  ta  knjiga  že  popolnoma  pošla  in  je  vsled 
tega  zelo  draga.  Vse  delo  je  stalo  antikvarično  čez  300  mark.  Zato  je  sklenila  založna 
tvrdka  Fr.  Evgen  Köhler  v  Gera-Unternihaus  izdati  jubilejno,  krasno  opravljeno 
izdajo  monunientalnega  Naumannovega  dela.  Uredništvu  je  načeloval  dr.  Hennicke 
sam,  krog  sebe  je  pa  zbral  35  najboljših  ornitologov  in  pa  8  umetnikov,  da  na- 
pravijo nove  .slike  ptic  in  jajc  za  t)arvotisk.  Delo  je  začelo  izhajati  1.  1896.  in  do 
1.  1905.  je  izšlo  150  sešitkov.  —  Prvotno  besedilo  Naumannovo  je  ostalo  dosledno 
neizpremenjeno,  vmes  so  pa  vrinjeni  med  oklepaji  uspehi  najnovejših  raziskovanj 
tako,  da  nam  podajo  opi.sovanja  popolnoma  jasno  sliko  posameznih  vrst.  Pri  neka- 
terih pticah  so  navedena  tudi  slovenska  imena,  ki  so  vsled  tiskovnih  hib  tako 
popačena,  da  se  ne  more  zanašati  nanje.  —  Naumannovo  življenje  in  delovanje 
je  obširno  opisal  dr.  Pavel  Leverkiihn. 

43.  Praktischer  Leitfaden  für  Eiersammler,  für  alle  Freunde  der 
Oologie  von  Dr.  Curt  Flor  icke.  Verlag  der  Ernst'schen  Buchhandlung. 
Leipzig.   1897.  Mal.  8^  II  +  50  str. 

Za  nabiralce  jajc  prav  priročna  žepna  knjižica. 


41 

*44.  Brehms  Tierleben.  Allgemeine  Kunde  des  Tierreichs.  Dritte, 
gänzlich  neubearbeitete  Auflage.  Von  Prof.  Dr.  Peehuel-Loesche.  Neuer 
Abdruck.    Bibliographisches  Institut.    Leipzig  und  Wien,  1900. 

0  pticah  govori  četrti,  peti  in  šesti  zvezek. 

45.  Einige  Worte  der  Wahrheit  über  den  Vogelschutz.  Allge- 
meine und  spezielle  Erörterungen  von  zum  Theil  neuen  Gesichtspunkten. 
Von  Ernst  Martert,  Direktor  des  zoologischen  Museums  zu  Tring 
(England).    Verlag  von  J.  Neumann.    Neudamm   1900.    8°,  36  str. 

To  delo  znanega  ornitologa  ima  popolnoma  nove  misli  o  varstvu  ptičev. 

46.  Über  die  Zeichnung  und  Färbung  der  Wald-  und  Schnee- 
hühner in  ihrer  Bedeutunji  zur  Phylogenese  und  Systematik,  liiautjural- 
Dis.«ertation  zur  Erlangung  der  Doktorwürde,  vorgelegt  der  hohen  natur- 
wissenschaftlichen Fakultät  der  Universität  zu  Tübingen  von  Max  Trips. 
Oberamtstierarzt  des  Amtsoberamtes  Stuttgart.  Verlag  von  Franz  Pietz- 
cker.  Tübingen.  1900.  V.  8°,  63  str. 

47.  Die  Vögel  der  paläarktischen  Fauna.  Systematische  Über- 
sicht der  in  Europa.  Nord-Asien  und  der  Mittelnieerregion  vorkonunenden 
Vögel.   Von  Ernst  Hartert.  Verlag  von  R.  Friedländer  und  Sohn.   Berlin. 

To  dozdaj  največje  sistematično  delo  o  pticah  palearktiške  oblasti  je  začelo 
izhajati  meseca  novembra  1900.  Do  druge  polovice  1910  je  izšel  I  7,vezek.  ki  ima 
H.32  strani  besedila  in  XLIX  strani  uvoda  in  kazala.  II.  zvezek  je  uspel  dozdaj  do 
skupnih  1216  strani,  ki  končiijo  s  popi.som  črne  štorklje.  Pisatelj  je  podal  izvirne 
opise  posameznih  vrst  po  originalih,  ki  si  jih  je  izposodil  iz  nuizejev,  javnih  in 
privatnih  zbirk  celega  sveta,  in  je  porabil  menda  vse  ornitologično  slovstvo  o 
pticah  palearktiške  oblasti 

48.  Ergebnisse  der  ornithologischen  Zugsbeobachtungen  in 
Bosnien  und  der  Hercegovina.  Verfasst  von  Custos  Uthiuar  Heiser  u. 
Prof.  .loh.  Knotek.  Wien,  1901.  (Separat-Abdruck  aus  „Wissenschaffiiche 
.Mittheil,  aus  Bosnien  und  der  Hercegovina",  VIII.  B.  1901).  V.  4°,  str.  118. 

49.  Die  Kennzeichen  der  Vögel  Deutschlands.  Schlü.ssel  zum 
BcHtimnien,  deutsche  und  wissenschaftliche  Benennungen,  geographische 
Verbreitung,  Brut-  und  Zugzeiten  der  deutschen  Vögel.  Von  Prot.  Dr. 
.\rit.  Keichenow.  Mit  erläuternden  Abbildungen.  Verlag  von  .1.  Neu- 
mann.   Neunamm   1902.    H",  IV    •    löO  str. 

Natančno  po  nomenklatoričnih  pravilih,  sprejetih  na  XVi.  letni  skupščini 
.AIIgAmeine  [)cutM-he  (>rnilholo((iM-he  CJesells<'haft  zu  lierlin"  dut;  TJ.  in  l.'{.  m.ij.i 
1*<^*I   v  I  '.rodu  o.  .M,  H«*Htavlj»;no  cjelo  znanega  ornitologa-sistematika  ji;  tu-ob- 

hodno    ;  .    vnjiki-mi),    ki    hc    namerava    »eznaniti    |)(>driil)n<'j(r    z    ornilologijo. 

.'lO.  Die  Hüttenjagd.  Von  (Jeorg  von  Otterfels.  Verlag  der 
illu«fri«!rten  .lagdzeitung  , Waidmannshcir.  Klagenfurt,  1902.  .loh.  i.con 
nen.  S",  VIII   r    111   »tr. 

Ta  knji({a  j«  f>omnož«na  in  popravljena  2.  izdaja  čjunkov.  ki  so  i/.hajali 
IHÖft  v  znanf-ni  relovUtem  lovMkfin  čjinopinu  .Wai<liiiannHh<'ir  pod  riasl<)\(iin 
.Die  Krfthenhnilirnjagd  mit  tM:Hondi;rer  ItcTlirknichligung  d«!r  /»MterrciihisrJH.n 
AI|»»?nlJlnd«T",  ter  opUuJe  način  in  iiMpvhc,  puM*bno  /ji  ornilolr»^««  tako  zanimivega, 
ali  ke  vse  premalo  uiancfiM  lova  v  kolibi.  (1'rim.  tudi  Ia)\(h  UMI   na  str  KI     HI) 


42 

51.  Der  Gesamte  Vogelschutz,  seine  Begründung  und  Aus- 
führung von  Haus  Fieilierni  von  Berlepsch.  Mit  8  Chroiiiotafelii  und 
34  Textabbildungen.  Zugleich  in  französischer,  italienischer,  schwedischer, 
russischer,  finnischer  und  holländischer  Sprache  erschienen.  6.  vermehrte 
iitui  verbesserte  Auflage.  Lithographie,  Druck  und  Verlag  von  Fr.  Eugen 
Köhler,  Gera-Untermhaus  1903.  V.  8»,  VIII  +  101   str. 

Pisatelj  je  praktično  izpopolnil  varstvo  ptic,  ki  ga  je  dvorni  svetnik  dr.  T. 
Liebe  iipeljal  na  Nemškem. 

52.  Die  Raubvögel  Mitteleuropas.  53  Tafeln  in  feinem  Chromo- 
und  8  Tafeln  in  Schwarzdruck  nebst  Abbildungen  im  Text  nach  Origi- 
nalen der  Maler  Goering,  Keulemans,  Kleinschmidt,  de  Maes,  v.  Neesey 
und  Rhamm,  mit  erklärendem  Text  von  Dr.  Carl  R.  H  e  n  n  i  c  k  e.  Litho- 
graphie, Druck  und  Verlag  von  Fr.  Eugen  Köhler.  Gera-Unterhaus  1903. 
8°,  VllI  -f  230  Str. 

Glavni  urednik  nove  jubilejne  izdaje  Naumanna  je  spisal  to  knjigo,  da 
zbudi   zanimanje  za  lepoto  narave  in  da  opozori  na  znamenito  Naumannovo  delo. 

53.  Untersuchungen  über  die  Gestalt  und  die  Bildung  der 
Vogeleier.  Inaugural-Dissertation  der  medizinischen  Fakultät  zu  Königs- 
berg i.  Pr.  zur  Erlangung  der  Doktorwürde  in  der  Medizin,  Chirurgie  und 
Geburtshilfe,  vorgelegt  von  Alfred  Szielasko.  Königsberg  i.  Pr.  Buch- 
und  Steindruckerei  von  Otto  Kümmel.   1904.  8*^,  30  str. 

Dr.  Alf.  Szielasko  je  praktični  zdravnik  v  Nordenburgu  in  zelo  delaven  oolog. 

*54.  Die  Eier  der  Vögel  Mitteleuropas.  Von  Dr.  Eugene  Rey. 
Mit  über  1500  farbigen  Eierabbildungen  auf  128  Tafeln,  nach  Originalen 
der  Sammlung  des  Verfassers.  Band  1 :  Text.  Band  II :  Tafeln.  Litho- 
graphie, Druck  und  Verlag  von  Fr.  Eugen  Köhler.  Gera-Untermhaus.  1905. 

Thienemannovo  delo  „Fortpflanzungsgeschichte  der  gesammten  Vögel  mit  Ab- 
bildungen der  bekannten  Eier",  Leipzig  (1845 — 56)  je  bilo  že  zastarelo,  enako 
Bädekerjeva  knjiga  „Die  Eier  der  Europäischen  Vögel"  (Leipzig  1863).  Kdo  je  bil 
sposobnejši,  strniti  vse  izkušnje  zadnjih  desetletij  v  zanimivo  celoto  kakor  znani 
oolog  dr.  Rey!  Meseca  julija  1899.  je  začelo  to  delo  izhajati  v  založbi  že  omenjene 
tvrdke  Fr.  Evgen  Köhler;  prvotno  je  bilo  preračunjeno  na  25,  v  resnici  je  pa 
naraslo  na  .30  snopičev.  Pohvalne  ocene,  ki  so  raztresene  po  raznih  knjigah  in 
časopisih,  dovolj  jasno  pričajo,  kako  mojstrsko  je  izvršil  dr.  Rey  svojo  nalogo. 
Gradivo  je  razvrščeno  po  oologičnih  in  po  nidologičnih  načelih.  —  Temu  blagemu, 
nesebičnemu  možu  se  moram  zahvaliti,  da  sem  se  začel  baviti  resno  z  oologijo. 
Podaril  mi  je  1.  1904  vse  potrebno  orodje  in  mi  šel  na  roko  z  dobrimi  sveti  in  na- 
vodili. Njegovo  zanimivo  življenje  in  mnogostransko  delovanje  so  obširno  opisali: 
H.  Hocke  v  Z.  f.  O.  u.  O.  XIX.  letnik,  str.  81-83;  prof.  dr.  A.  Voigt  v  O.  M. 
Sch.  1909,  str.  454-459;  H.  S  ch  a  low  v  J.  f.  O.  1909,  str.  589-590;  Pavel  Wich- 
t rieh  v  O    M.  B-  1909,  str.  145—147. 

55.  Die  Fänge  der  in  Mitteleuropa  vorkommenden  Raubvögel. 
33  photolithographische  Tafeln  mit  Beschreibung  und  einer  Bestimmungs- 
tabelle von  Dr.  Carl  R.  Fl  e  n  n  i  c  k  e.  Verlag  von  Hans  Schultze,  Dresden 
1 905.  8",  66  Str. 

ü  tej  knjigi  glej  „Predgovor". 


43 

56.  Georg  Krause,  Oologia  universalis  palaearctica.  Coinplet 
in  ca.   150  Lieferungen.    Stuttgart,  Verlag  Fritz  Lehmann. 

Ko  je  bil  dr.  Eugene  Rev  izdal  svoje  obširno  delo  o  jajcih  srednjeevropskih 
ptic,  se  je  sploh  mislilo,  da  bo  to  delo  merodajno  za  desetletja.  Ali  kmalu  potem, 
je  naznanil  kot  oolog  znani  konservator  na  kraljevem  zoologičnem  muzeju  v  Berlinu 
J.  Krause,  da  Ik)  začel  izdajati  novo  delo  pod  gornjim  naslovom,  ki  bodi  nekakšno 
nadomestilo  za  popolnoma  pošlega  Baedekerja  in  ki  bo  končano  v  150  sešitkih 
po  2 — 3  table  z  besedilom  v  približno  2  letih.  Izdajatelj  je  svojo  obljubo  nepri- 
čakovano vestno  izpolnil.  Jajca  .slika  izdajatelj  po  originalih  v  naravni  velikosti 
z  isto  natančnostjo  kakor  tehnično  spretnostjo.  Vsaka  vrsta  ima  svojo  tablo,  neka- 
tere vrste  tudi  po  dve  in  več  (na  pr.  kukavica).  V  tem  in  pa,  da  so  naslikana 
cela  gnezda  v  vseh  premenah,  kakor  tudi  onih  vrst,  ki  ne.sö  popolnoma  bela  jajca, 
se  odlikuje  Krausejevo  delo  bistveno  od  vseh  svojih  prednikov.  Nadalje  se  je 
slikar  oziral  na  sestavo  (zrno)  lupine  in  narisal  natančno  jamice  in  vzbočine,  ki 
nam  jih  kaže  površina  jajc  nekaterih  vrst.  Velikokrat  se  da  po  teh  brazdah  in 
brazgotinah  natančno  dognati,  čigavo  je  kako  jajce.  Besedilo  ima  v  levem  kotu 
prve  strani  zgoraj  red,  v  desnem  družino,  v  sredi  je  pa  navedeno  znanstveno 
ime  in  dodana  še  slovstvena  imena,  vse  to  v  latinskem  jeziku ;  potem  sledi  nemško 
in  vzporedno  angleško  besedilo  in  sicer:  navadna,  najbolj  znana  domača  imena; 
kje  in  kdaj  posamezna  vrsta  gnezdi,  kolikokrat  v  letu  in  kako  dolgo  vali;  koliko 
jajc  znese  .samica;  največja  dolžina  in  širina  jajc,  njih  največja  in  najmanjša 
teža;  kakšna  je  oblika  in  lupina,  kako  in  iz  česa  je  narejeno  gnezdo  in  kje  ga 
najdemo  in  nazadnje  so  pri  nekaterih  vrstah  posebne  opombe  o  jajcih  in  gnez- 
ditvi.  Na  drugi  strani  je  navedena  pokrajina,  dan  in  leto,  kje  ia  kdaj  se  je  našlo 
na  tretji  strani  v  trobarvnem  tisku  upodobljeno  gnezdo;  jajca  iz  enega  gnezda 
so  zvezana  z  vezaji.  .^koda,  da  je  to  delo  uspelo  šele  do  78.  sešitka.  Kakor  mi 
pi.^  g.  Kraose,  je  sploh  negotovo,  če  bo  nadaljeval  delo  v  do.sedanii  obliki. 

57.  Jahrbuch  der  Vogelkunde  von  Dr.  Kurt  Floeric  ke.  I.  Band: 
Die  Forsclujng.sergehnisse  und  Fortschritte  der  paläarktischen  Oniilho- 
logie   1907.    Stuttgart   1908.   8^94  str. 

—  n.  Band:  F)ie  Forschungsergehnisse  und  Forlsclirilte  der  palä- 
arktlHchen  Ornithologie  im  .lahre   190S.    Stuttgart   1909.  H",  i:J0  str. 

—  III.  Band  :  Die  Forschungsergehnisse  und  Fortschritte  der  palä- 
arkti.Hchen    Ornithologie    ir«  .lahren    1909  11.    Stuttgart    19i:}.    8",  186  str. 

Ta  v  Aalogi  .Konmos,  Oiwelhchafl  der  .Naturfreunde"  izšla  kompilacija  je 
VKakemu  ornitologu,  ki  hoče  »proti  zasledovati  UHpehc  raziskavanj  in  napredke 
p8l<«rktiAke  omi(olo((ije,  ki  pa  nima  na  razp(*lago  vseh  strokovnih  časofiisov,  zt^lo 
vai<;n  prijKjmfjčrk. 

58.  Jagdtierkunde.  .Nafurg<?schichfe  der  in  Deufscidand  heimischen 
Wildarlen.  Von  Dr.  Krnst  S«häff.  Mit  168  fast  ausschlieülich  v(»m  Ver- 
faiMter  gezeichnetiMi  .Ahhildungen.  VcrhigshuchhatHllung  Paul  l'arey.  Berlin 
1907,  LckH.  H\  VI   r    «MO  Mir. 

Navfflftna  knjiga  ]•■  namunj<;na  v  prvi  vrsti  lovceni,  nudi  |ia  tudi  ornilnloi^'u 
veliko  zjinimiv«<ua. 

•59  Kritlichc  Naturgeschichte  des  Auerwildes,  Hin  Xcmiiichliiis 
an  die  NutorfotMchurig  und  an  diiM  vcredidli*  Wcidwerk  von  llottal  Di. 
W.   Wurm.   .Mit  6  Twxlahhild.   VrrlagMhuchhandlung  I'.  I'an-y     Berlin   1909. 


44 

Divje  kure  so  lovna  divjačina;  z  znanstvenim  razislvavanjeni  te  družine  se 
pa  bavijo  predvsem  urenjatci,  tai<o  da  imata  do  divje  i<oi<oši  loveo  in  ornitolog 
enako  pravico,  kar  je  pisatelj  dokazal  v  svojih  številnih  spisih.  Vendar  je  večina 
njegovih  del  lovske  vsebine,  zatorej  ga  le  radi  popolnosti  in  ker  se  je  oziral  tudi 
na  kranjske  razmere,  tukaj  navedem. 

60.  Hüttenvogel.  Die  Hüttenjagd  mit  Uhu.  Von  Fritz  v.  Pfan- 
ne n  b  e  r  g.  Dritte  verbesserte,  wiederum  wesentlich  vermehrte  Auflage 
mit  einer  Tabelle  zum  Ansprechen  der  in  Mitteleuropa  vorkommenden 
Tagraubvögel  und  mit  vielen  Textabbildungen  nach  photographischen 
Aufnahmen  und  Zeichnungen  von  C.  Apitz,  Ewald  Arndt,  Ludwig  Beck- 
mann, ,1.  Bungartz,  J.  Dahlem,  Chr.  Hang,  W.  Heubach,  Gertrud  Korn, 
Christian  Kröner,  K.  A.  Meißner,  Schmidt-Herbich,  C.  Schulze,  Fr.  Waibel. 
Verlag  von  ,1.  Neunumn,  Neudannn.    1910.  8°,  150  str. 

61.  Ornis  Romaniae,  Die  Vogelwelt  Rumäniens.  Systematisch 
und  biologisch -geographisch  beschreiben  von  Robert  Ritter  von  Dom- 
browski.    Bukarest  1912.    4",  872  +  LIV  str. 

Pisatelj  prebiva  že  delj  časa  v  Rumuniji  in  se  je  popolnoma  seznanil  z 
ornitologičnimi  razmerami  v  tej  zanimivi  deželi,  kjer  si  podajata  roko  srednje- 
evropska in  pontiška  avifauna. 

62.  Handbuch  des  Vogelschutzes  von  Dr.  Carl  R.  H en nicke. 
Creutzsche  Verlagsbuchhandlung.    Magdeburg    1912.    8°,   VIII  +  468  str. 

Temeljito  pisana  knjiga  govori  o  postanku  in  bistvu  varstva  ptic. 

63.  Wildkunde  und  Jagdbetrieb.  Von  Karl  Lee  d  er,  Dozent  für 
Wildkunde  und  Jagdbetrieb  an  der  k.  k.  Hochschule  für  Bodenkultur  in 
Wien.  Mit  146  Abbildungen  nach  Zeichnungen  des  Verfassers.  Wien 
und  Leipzig  1913.    V.  8«,  X  +  242  str. 

Nas  zanimajo  v  tej  knjigi,  ki  ima  tudi  ornitologično  vsebino,  le  lovne  ptice. 

64.  Die  Singvögel  der  Heimat.  86  farbige  Tafeln  mit  systematisch- 
biologischem Text  nebst  Abbildung  der  wichtigsten  Eier-  und  Nestertypen, 
letztere  meist  nach  Naturaufnahmen  in  Schwarzdruck  von  0.  Klein- 
schmidt. Verlag  von  Quelle  &  Meyer  in  Leipzig,  1913.  80,X+108  str. 

65.  Unsere  Singvögel.  Von  Dr.  Ernst  Schaff.  Mit  3  Tafeln  und 
29  Textabbildungen  vom  Verfasser  gezeichnet.  Verlegt  bei  Strecker  & 
Schröder  in  Stuttgart,  1913.    16^X11+190  str. 

Pisatelj  je  zdaj  glavni  urednik  nemškega  lovskega  časopisa  „Deutsche 
Jäger-Zeitung". 

66.  Die  Vögel  des  Freistaates  und  Fürstentums  Lübeck.  Heraus- 
gegeben mit  Unterstützung  der  Deutschen  Ornithologis(;hen  Gesellschaft. 
Von  Werner  Hagen.  Mitglied  der  Deutschen  Ornithologischen  Gesell- 
schaft.   W.  Junk,  Berlin  1913.  Vel.  8°,  166  str. 

Navedeno  delo  je  poučen  primer  za  .sestavo  krajevne  avifaune. 

67.  Die  Vögel  der  Provinz  Ostpreussen.  Von  F.  Tischler,  Amts- 
richter in  Heilsberg.  W.  Junk,  Berlin,  Leks.  8*^,  331   str. 

Pisatelj  je  porabil  javne  in  zasebne  ornitologične  zbirke  in  pa  vse  znano 
slovstvo  do  1.  februarja  1914. 


45 

68.  Die  Vögel.  Handbuch  der  systematischen  Ornithologie.  Von 
Anton  Reichenow.  Zwei  Bände.  Erster  Band.  Mit  einer  Karte  und 
185  Textbildern  nach  der  Natur  gezeichnet  von  G.  Krause.  Verlag  von 
Ferdinand  Enke.  Stuttgart.  1913.  Leks.  8°,  VIII  -  520  str. 

—  Zweiter  Band.  Mit  273  Textbildern,  gezeichnet  von  G.  Krause. 
Verlag  von  Ferdinand  Enke.  Stuttgart,  1914,  Leks.  8°,  VII  +  628  str. 

Reichenow  razlaga  v  splošnem  delu  navedene  knjige  vse  one  pojme,  ki 
so  potrebni  ornitologu.  V  sistematičnem  delu  pa  našteje  in  opiše  pisatelj  vse  dozdaj 
znane  ptice  celega  sveta  (skupaj  okoli  20.000  vrst)  in  v  tem  tiči  velika  prednost 
Reichenowovega  dela  pred  vsemi  dosedaj  izdanimi  ročnimi  knjigami  te  vrste,  ki 
obravnavajo  avifauno  le  posameznih  ozemelj. 

bj  Časopisi. 

69.  Naumannia.  Archiv  für  die  Ornithologie,  vorzugsweise  Europa's. 
Organ  der  deutschen  Ornithologen  -  Gesellschaft.  Herausgegeben  von 
Eduard   Baldamus.  Stuttgart,  Dessau  und  Leipzig,  1851  — 1858. 

Lepo  ilu-trirüna  revija,  ki  se  \p  pozneje  združila  z  .1.  f.  O. 

♦70.  Verhandlungen  der  kaiserlich-königlichen-zooioglsch-bota- 
tanischen  Gesellschaft  in  Wien;  do  1.  1858.  „Verhandlungen  des  .  .  . 
Vereines".  1851—1914. 

Od  početka  so  bili  ornitologični  spisi  pogostejši.  Izšla  so  dozdaj  tudi  3  kazala. 

♦71.  Journal  für  Ornithologie.  1853—1915. 

Najstarej.š;!  in  najznamenitej.š;i  nemška  ornitologična  revija  Prvi  urednik  je 
bil  dr.  Jean  Cabanis,  od  1.  1«94.  naprej  pa  dr.  Anfon  Reichenow.  1'rvotni  |)ridevek 
je  bil:  ,Ein  Centralorgan  für  die  gesamte  Ornithologie",  od  1.  1867.  naprej; 
,Deut*"hes  Centralorgan  für  die  gesamte  Ornithologie",  od  1.  1870.  naprej  pod 
istim  naslovom  s  pristavkom  „In  Verbindung  mit  der  deutschen  oniithologischen 
Geseilschaft  zu  Berlin,  mit  Beiträgen  von",  od  1.  187H.  dalje  „In  Verbindung  mit 
der  Allgemeinen  deutschen  ornithologischen  (Jesellschaft  zu  Berlin,  mit  Beiträgen 
von*,  od  I.  1894.  dalje:  , Gegründet  von  .1.  Cabanis.  Im  Auftrage  der  Allgemeinen 
Deutschen  Ornithologischen  Gesellschaft  mit  Beiträgen  von"  in  slednjič  od  1.  1896. 
dalje  »Gegründet  von  .1.  (.'abanis.  Im  Auftrage  der  deutschen  Ornithologischen 
Ge«ell>k'haft  mit  Beitrügen  von"  kakor  se  naslov  in  pridevek  dandanes  glasila. 
Dozdaj  HO  izfila  3  generalna  kazala  in  sicer  I.  za  leta  18.^3.  do  1867.  (I.  1870.),  II.  za 
letnike  1H«8.  do  WM  kot  3.  in  4.  zvezek  letnika  1893.  in  I.  1914.  po.sebej  za  leto 
IHiH.  do  1913.  Konečno  naj  opozorim  le  na  naslednja  dva  spi.sa  :  I'.  We  n  d  I  a  n  d  I, 
8U  GoarHhauHen,  f'ber  die  Brutverhältnisse  und  Kiermasse  der  in  der  wesllicli- 
pallarkti.Hchen  Region  lebenden  Eulenarten.  (.1.  t.  O.  1913,  str  4f)i>-443)  in  dr.  A. 
Szielanku,  Die  Bedeutung  der  Kischalenstruktur  der  Vrtgel  für  die  .Systematik, 
(J.  f.  O.  1913  na  str    .'.'_'     117  in  229  -.361   s  4  tablami). 

•72.  Jagd  Zeltung.    1858—1914. 

T«  naj-^larejii  lovwki  caMnik  ima  tudi  veliko  ornitologičnih  člankov,  posebno 
o  lovnih  pticah,  zlaxti  pn  o  divjih  kurah  izpod  peremi  n»A<!ga  rojaka  .Ioh.  Stergerja. 

•73.  Mltthellungen  des  Musealvereins  für  Kraln.  Kcdiglrrl  von 
Carl  De  HC  bin  a  II II.   Laibadi    IKHt>,   1H89  etc. 

.Mill'-ilungen  v<Mrbuj»'jo  liidi  H(;4«liivke  ornilologične  VHebine,  tičočc  se  Kranjske, 
kl  «o  jih  priH|>«*vali :  DeMrhmnnn,  .Schulz,  grof  A  Ick  h.  T  ii  r  j  a  h  k  i  i.  dr.  /  li;luiii 
1908  »o  prijelo  ..Mitifilungfn*  izhajali    \uk\   naHlovom   .Ciirniola".  1    l!»l<i  pa  ho  Je 


46 

slednja  strnila  z  „Izveslji"  v  izdanje  „Carniola"  nova  vrsta.  Glej  pri  štev.  7.  Tudi 
v  Carnioli  so  priobčeno  razprave  in  zapiski  ornitologirne  vsebine. 

Pülihistor  Deschmann,  ki  je  bil  mineralog,  botanik,  zoolog,  prehistorik 
in  politik,  ima  zelo  velike  zasluge  za  našo  ornitologijo.  Napisal  je  neštevilne  črtice, 
članke  in  večje  razprave  za  tedanje  ljubljanske  nemške  dnevnike,  tednike  in  tudi 
za  strokovne  časopise.  Njegov  življenjepis,  glej  „Mitteilungen  des  Musealvereines 
für  Krain"  1889,  II.  Jahrg.,  375  —  382  in  „Laibacher  Wochenblatt"  z  dne  12.  marca 
1880,  št.  88. 

*74.  Ornithologische  Monatschrift.  Herausgegeben  vom  Deutschen 
Verein  zum  Schutze  der  Vogelwelt  1876 — 1914. 

Prvi  (1876)  in  drugi  (1877)  letnik  imata  naslov  „Monatsschrift  des  Sächsisch- 
Thüringischen  Vereins  für  Vogelkunde  und  Vogelschutz  in  Halle  a.  d.  Saale",  od 
tretjega  (1878)  do  štirinajstega  (1889)  letnika:  „Monatsschrift  des  Deutschen  Vereins 
zum  Schutze  der  Vogelwelt",  od  1.  1890.  naprej  pa  gorenji  naslov;  ima  poleg  člankov 
o  varstvu  ptičev  čisto  ornitologično  vsebino  z  lepimi  slikami. 

75.  Ornithologisches  Centralblatt.  Organ  für  Wissenschaft  und 
Verkehr.  Nachrichtsblatt  des  gesamten  Vereins  -  Wesens  und  Anzeiger 
für  Sammler,  Züchter  und  Händler.  Beiblatt  zum  Journal  für  Ornithologie. 
Im  Auftrage  der  Allgemeinen  Deutschen  Ornithologischen  Gesellschaft 
herausgegeben  von  Prof.  Dr.  J.  C  a  b  a  n  i  s  und  Dr.  Ant.  R  e  i  c  h  e  n  o  w. 
Berlin  1877—1882. 

Od  1.  1883  dalje  se  je   pa   združil  ta  list  zopet  z  „Journal  für  Ornithologie". 

*76.  Mitteilungen  des  Ornithologischen  Vereines  in  Wien. 
Blätter  für  Vogelkunde,  Vogel-Schutz  und  -Pflege,  Geflügelzucht  und 
Brieftaubenwesen.  Wien  1877  — 1888;  Fortsetzung  der  „Mittheilungen 
des  Ornithologischen  Vereines  in  Wien"  „Die  Schwalbe",  Wien,  1889 
bis  1897;  Neue  Folge  I,  Wien,  1898—1899;  Neue  Folge  IL,  Wien,  1900 
bis  1901;  Neue  Folge  IIL,  Wien,  1902—1913. 

Ima  precej  ornitologičnih  črtic  s  Kranjskega  izpod  peresa  K.  Deschmanna 
in  Ferdinanda  Schul  za. 

*77.  Waidmannshell.  Illustrierte  Zeitschrift  für  Jagd,  Fischerei, 
Schützen-  und  Hundewesen.  Klagenfurt,  1881  — 1914. 

Waidmannsheil  je  tudi  med  Slovenci  znano  lovsko  glasilo,  ki  je  prineslo 
mnogoštevilne  ornitologične  beležke  in  poročila  iz  naših  krajev. 

*78.  Deutsche  Jäger-Zeltung.  Organ  für  Jagd,  Fischerei,  Zucht 
und  Dressur  edler  Hunde.  Herausgegeben  und  redigiert  unter  Mitwirkung 
hervorragender  Weidmänner,  Kynologen  und  Naturforscher.  Druck  und 
Verlag  von  J.  Neumann,  Neudamm,  1 — 64.  zvezek. 

1.  štev.  tega,  tudi  pri  Slovencih  znanega  lovskega  tednika  je  izšla  1.  aprila 
1883;  prinaša  strogo  znanstvene  ornitologične  .spise.  V  ilustrirani  prilogi  „Das 
Weidwerk  in  Wort  und  Bild",  ki  se  je  združila  1.  1913  zopet  z  glavnim  listom,  je 
izšlo  pod  naslovom  „Gefiederte  Raubritter  und  Strauchdiebe"  10  člankov,  ki  se 
bavljo  z  lovu  in  ribištvu  škodljivimi  pticami. 

79.  Zeitschrift  für  die  gesamte  Ornithologie,  herausgegeben 
von  Dr.  Julius  von  Madaräsz.  Budapest,  1884—1887. 

Tega  izvrstno  urejevanega  in  bogato  ilustriranega  časopisa  so  izšli  le  4  let- 
niki; bavil  se  je  v  prvi  vrsti  z  ogrsko  pa  tudi  s  splošno  ornitologijo. 


47 

*80.  Ornis.  Internationale  Zeitschrift  für  die  gesamte  Ornithologie. 
Organ  des  permanenten  internationalen  ornithologischen  Coinite's  unter 
dem  Protectorate  Seiner  Kaiserlichen  Königlichen  Hoheit  des  Kronprinzen 
Rudolf  von  Österreich-Ungarn.  Herausgegeben  von  Dr.  R.  Blasius,  Dr. 
G.  V.  Hayek,  Oustales.    Bd.  I— XIV.  Wien,  Paris,  London  1885  —  1907. 

Znamenito  glasilo  stalnega  mednarodnega  ornitologičnega  odbora  ima  izredno 
veliko  črtic  s  Kranjskega  izpod  peresa  K.  Deschmanna  posebno  o  selitvi  ptic. 

*81.  Zeitschrift  fur  Oologie.  Internationales  Organ  zur  Pflege  und 
Hebung  dieser  Wissenschaft.  Herausgegeben  unter  Mitwirkung  von  Fach- 
männern von  H.  Hocke.  Berlin.  1.  .lahrg.;  Zeitschrift  für  Oologie.  Organ 
für  Wissenschaft  und  Liebhaberei.  ^  Herausgegeben  von  H.  Hocke, 
Berlin,  II. — XIV.  .lahrg.;  Zeitschrift  für  Oologie  und  Ornithologie,  heraus- 
gegeben von  H.  Hocke.  Mit  der  Beilage  Ornithologische  Rundschau, 
herausgegeben  von  Wilhelm  Schuster,  Berlin  XV. — XVI.  .lahrg.;  dalje 
pod  istim  naslovom  brez  priloge  XVII. — XX.  Jahrgang;  pod  istim  naslo- 
vom toda  „herausgegeben  von  Georg  Aug.  Grote",  Hannover,  XXI.  .1. ; 
od  XXII.  letnika  dalje  v  založništvu  W.  Rüdiger,  Eisenhammer,  Neumarkt. 

Po  smrti  H.  Hockeja  je  prevzel  izdajanje  .1.  A.  Grote.  Zdaj  ga  ureja  V. 
ROdiger.   Letnika  XXIII.  je  do  zdaj  izšlo  osem  številk. 

•82.  Ornlthologisches  Jahrbuch.  Organ  für  das  palearktische 
Faunengebiet,  herausgegeben  von  \'i(tür  Ritter  von  Tschusi  zu  Schmid- 
hoffen.  Hallein.  1890  —  1914. 

V  „Ornifhologi.sches  .Jahrbuch'*  so  mnogotere  črtice  o  pticali  na  Kranjskem 
od  E.  H.  Schollmayer-Lichtenberga  in  F.  Schulza. 

83.  Ornithologische  Monatsberichte  mit  Beiträgen  von  .  .  . 
(sledijo  imena  vsakoletnih  sotrudnikov)  imhI  unter  Mitwirkung  von  II. 
Seh  a  low,  herausgegeben  von  Prof.  Dr.  Ant.  Reichenow.  Verlag  von 
R,  Friedländer  &  Sohn.  Berlin,   1893  —  1914. 

I'rinasa  krajše  «'lanke  biologicne  in  sistemati«Mic  vsebine  ter  porora  o  novi 
omitologicni  literaturi  vseh  narodov. 

84.  Aquila.  A  magyar  ornithologiai  központ  folyöirata.  —  Periodical 
of  ornithology.  —  .lournal  pour  Ornithologie.  —  Zeitschriff  für  Oiiiilho- 
lojrie.  Redaeteur :  Otto  Herman.   Budapest,   1894  — 1914. 

Aquila  jp  ({laNJlo  nf^k*'  orniloiogirne  centrale  v  Hudinipeslj.  iiesedilo  je  več- 
jezi^o  in  dvoiomno  (levo  ogrnko,  denno  nemško,  francosko  ali  ant,'ltiško).  Mavi  se 
predvsem  •  Belitvijo  ptic,  goji  pu  tudi  druge  panoge  ornitologije  in   je  ilustrirano. 

•8r>.  Mitteilungen  über  die  Vogelwelt.  Herausgeg«,'ben  vom  (*)shM- 
reichiHrhen  ReicIiMbund  für  Vogelkunde  und  Vog(!lsclml/  in  Wien,  I!tO| 
bi«  IftlO.  —  Mitteilungen  über  die  Vogelwelt.  llcraiisgelH-r  I)r.  Ciirl 
Flocrickc.  K.  KapaiiiiHcher  Verlag.  Nürnberg,   1911  — 1914. 

1^  Iftir».  i/idc   .Kriej^Hjatirgang    \U\T,'. 

•86.  Berajah,  /oogrnphia  infinita.  Von  O.  K  lei  hhc  h  m  i  d  I,  Verlag 
von  W.  Sehinter,  Halle  a.  S.,  190.');  —  KommiKHioiiH-Verlag  von  Frwin 
Nlgele,  Leipzig.  190H  — 1908  (Nr.  1);  —  (iebauer-SchwetHchke,  Druckerei 
und   Verla«  m.   b.   IL.   Malle  ;i.  S.  IftOR  (Nr.  2.)   —191  L 


48 

*87.  Faico,  unrewelmässig  im  Anschluß  an  das  Werk  „Berajah" 
ersclieiiiende  Zeitschrift,  Herausgeber :  0.  K 1  e  i  n  s  c  h  m  i  d  t ,  Volkmaritz 
bei  Dederstadt,  Bez.  Halle  a.  S.,  1905  —  1914. 

„Berajali"  prinaša  monografije  posameznih  ptičjih  vrst  z  izredno  lepimi  sh- 
kanii  izdajatelja  O.  Kieinschm  idta.  „Falco"  je  pa  priloga  z  raznovrstno  vsebino. 

*88.  Zeitschrift  für  Oologie.  Unter  besonderer  Berücksichtigung 
der  Nidologie  und  aller  das  Brutgeschäft  betreffenden  biologischen 
Beobaclitungen,  herausgegeben  von  Georg  Krause.  Verlag  von  Fritz 
Lehmann,  G.m.b.H.,  Stuttgart.    1.  Jahrgang   1911. 


Uvod. 

Splošni  prirodopis  ptic. 

Ptice  so  vretenčarji,  ki  so  prilagojeni  predvsem  kretanju  po  ozračju. 
Ker  so  ptičje  kosti  tanke  in  večjidel  pnevmatične,  to  je  votle  in  napolnjene 
z  zrakom  je  teža  telesa  znatno  manjša.  Lobanjske  kosti  so  zrastle  brez 
šivov,  lične  pa  so  medsebojno  gibljive.  Votlino  oble  lobanje  izpopolnjujejo 
možgani,  razločno  razdeljeni  v  velike  in  male  možgane  ^  Lobanjo  vklepa 
v  nosač  samo  ena  zatilna  glavica.  Vratna  vretenca,  ki  jih  je  9  do  24, 
so  rebrnata.  Trupove  kosti  so  med  seboj  trdno  sklenjene  in  tvorijo  ne- 
gibljivo telesno  ogrodje,  kar  je  za  letanje  po  zraku  največje  važnosti. 
Ptice  so  pokrite  s  perjem  in  imajo  stalno  toplo  kri.  Njihovo  kopičasto 
srce  je  razdeljeno  v  dva  pridvora  in  dva  prekata.  Odvodnice  in  pri- 
vodnice  imajo  močne  in  prožne  stene.  Ptičja  kri  pulzira  hitreje,  je  bolj 
rdeča  in  bolj  gorka  kakor  kri  sesalcev,  ima  namreč  42°  do  48*^  C.  Ptičja 
pljuča  so  majhna  in  prirastla  na  ogrodje;  trebušne  prepone  nimajo. 

Perut,  najznačilnejši  del  ptičjega  telesa,  obstoji  iz  trdnega  plečnega 
pasu  (lopatici,  ključnici,  krokarnici),  nadlahtnice,  podlahtnice  s  koželjnico 
in  iztegnjeno  razvite  roke  s  tremi  krnjavimi  prsti.  Na  zadnji  strani 
roke  in  podlahtnice  so  letalna  peresa  (remiges),  razvrščena  tako,  da 
podpira  in  pokriva  zunanja  toga  kosmača  vsakega  peresa  mehko  kosmačo 
sosednega.  Letalna  peresa  so  pri  vsaki  družini  drugačna,  včasih  celo  pri 
raznih  vrstah  iste  družine.  Različna  dolžina  letalnih  peres  je  značilna 
in  sistematično  zelo  važna  za  posamezne  družine  in  redove.  Kazalčevo 
pero  se  giblje  zase  ter  ga  imenujemo  vodilno  pero.  Letalnih  peres  roke 
je  9  — 11;  letalnih  peres  podlahtnice  je  pa  od  6  —  26.  Ptice,  ki  letajo 
visoko,  imajo  prav  dolge  perutne  kosti  in  velika  letalna  peresa,  na  pr. 
jastrebi  in  orli.  Druge  imajo  zopet  zelo  dolga  letalna  peresa,  kakor 
lastovice,  in  ne  posebno  dolgih  perutnih  kosti.  Nekatere  pa  imajo  prav 
dolge  kosti  roke  in  nerazmerno  kratka  letalna  peresa  druge  vrste,  na 
pr.  poljske  in  divje  kure.  Najmočnejša  in  najdaljša  so  navadno  letalna 
in  pahaljčasto  razvrščena  krmilna   peresa  (rectrices)  v  repu.    Telo  pokriva 

'  Dr.  F.  Brandis,  Das  Kleinhirn  der  Vögel  in  seiner  Beziehung  zur  Systematik 
V  J.  f.  O.  1896,  Str.  274—304  s  7  tablami :  IX-XV. 


I 


4^ 

kratko  in  večinoma  fesnö  še  prilagajoče  krovno  perje;  pod  ali  pa  tudi 
med  krovnimi  peresi  se  razvijajo  še  mehka  in  nežna  puhasta  peresca. 
Posamezna  peresa  obstoje  iz  tulca  (cevka  in  rebrce)  in  k  o  srn  a  če. 

Ptice  se  golijo  enkrat  na  leto  in  sicer  po  končani  gnezditvi  od 
julija  do  avgusta  ali  pa  celo  do  konca  septembra.  Nekatere  se  golijo 
celo  po  dvakrat  v  letu  in  sicer  avgusta  -  septembra  (glavno  golenje)  in 
drugič  februarja  in  marca  ter  dobe  svatovsko  obleko.  Mladiči  se 
golijo  precej,  ko  dorastejo,  izgube  pa  le  kratko  ali  spodnje  perje  (Klein- 
gefieder).  Nekatere  vrste  dobe  spomladi  na  nogah  in  na  kljunu  popolnoma 
drugačne,  bolj  žive  barve.  O  vseh  teh  prikaznih  je  obširno  pisal  dr.  Teod. 
Holland:    ,Pterologische    Untersuchungen".  .1.   f.  O.  1864,  str.  194  —  217. 

Nobeno  drugo  bitje  ne  more  priti  tako  naglo  iz  kraja  v  kraj,  kakor 
ptica,  ki  leti.  Moč  in  vztrajnost  letanja  je  pa  zelo  različna.  Za  letanje 
so  osobite  važnosti  tenkokožnati  zračni  mehi,  ki  izvirajo  iz  dušnikovih 
vej.  Razprostirajo  se  po  telesu  med  mišičevjem  in  so  v  zvezi  z  votlimi 
kostmi.  Ptice  polnijo  te  pljučne  mehe  skozi  dušnika  z  zrakom  in  za- 
morejo  na  ta  način  uravnavati  svojo  specifično  telesno  težo  pri  letanju  : 
pri  dviganju  napolnijo  ptice  mehe  z  zrakom,  pri  padanju  iztisnejo  zrak 
iz  njih.  Ol)enem  služijo  pljučni  mehi  tudi  kot  nekakšne  shrambe  zraka 
za  dihanje  med  poletom  ali  pri  dolgotrajnejšem  zadržavanju  pod  vodo. 
Pozimi  opazimo,  da  so  ptice  napihnjene.  Tačas  namreč  napolnijo  ptice 
svoje  zračne  mehe.  Tako  obdajo  svoje  telo  z  zrakom,  ki  je  slab  pre- 
vodnik toplote,  in  se  na  ta   način  zavarujejo   proti  mrazu. 

Kako    visoko    morejo    leteti    ptice,  ni  še    popolnoma    dognano. 

O  hitrosti  ptičjega  leta  se  je  tudi  že  veliko  razpravljalo. 
Upoštevati  se  mora  hitrost  in  smer  vetra,  ki  pospešuje  ali  zadržuje  ptico 
pri  letu.  Na  ta  način  je  dognano,  da  preleti  škorec  kakih  20  //},  golob 
pismonosec  pa  kakih  2ö  m   v  .sekundi   itd. 

Plavati  in  potapljati  se  znajo  navadno  Ic  vodne  [)lice,  pa  liiiii 
druge  ptice  se  lahko   vzdrže  nekaj  časa  nad   vodo. 

V  trdnem  kolčnem  pasu  zrasteta  kolčnici  z  zadnjimi  hrbteničnimi 
vretenci  v  križnici;  sednici  in  dimeljnici  sta  |)0(l()lgovati  in  ne  zrasteta 
zadaj,  kar  je  važno  za  izločevanje  jajc  na  prosto.  Stegnenica  je  vedno 
kratka,  kosti  v  golenu  in  nogi  pa  zelo  izpreminjajo  svojo  obliko,  zato 
HO  tudi  ptičje  noge  zelo  različno  razvite.  Temeljilo  razpravo  o  tem  je 
cpixal  dr.  Anton  Heichenow  v  J.  f.  O.  1H71,  str.  401  -4ÖH  „Die  Kuss- 
biidungen  der  V'ögel"   z   1    tablo  št.  VI. 

Ušesa  HO  velika  in  olnlatia  rui  peresec,  ki  stoje  v  krogu  okoli 
tiiesne  rKjprtine;  teh  [>ereHc  nekatere  vrste  nimajo.  Zunanji  sluhovod  je 
kratek,  znotraj  \ni\  zastira  velik  l>ol>tiič.  V  zabobnini  je  ena  sama 
slušna  koščir-a  (Mlcbrec,  cohunclla)^;  l>lodišrc  in  [lolž  sta  dobro  ra/vila. 
Vid    je    pri  pticah    najviše    razviti    čut.    Oči    leže   v    očnicah,    ki  jih  ob- 

'  1'rim.  «Dl«  (loliimella  «Iit  VOg«!  (('oliim«4la  aurit«  »viiiiii)  ilir  liau  urni  iIi'hhoii 
Kinflii«)  Nijf  dir  Frinh/triKknit'.  Neue  l7nlen«iirhiinKfn  urni  i{citrll|{<>  /ur  iiouipnr. 
Anatomi«*  i\rm  G«>hrirort(anii  v.  O.  Krauite.  VerlaK  v.  KriiMlIfliiiicr  &  .Solni.  HiTJin,  l'.MU 

4 


50 

dajajo  celniea  in  lične  kosti.  Razvite  so  sploli  tako,  kakor  pri  sesalcih, 
vendar  so  manj  gitiljive;  ker  so  ob  straneh  <>lave,  more  ptica  videti 
vsak  predmet  le  z  enim  očesom,  če  ga  hoče  pogledati  z  drugim  očesom, 
mora  glavo  obrniti,  t^oleg  zgornje  in  spodnje  trepahiice  ima  ptičje  oko 
še  napol  prozorno  belkasto  ž  murk  o  ali  mežika  In  ico  (Blinz-  oder 
Nickhaut  —  membrana  nictitans),  ki  jo  ptice  lahko  potegnejo  svojevoljno 
čez  oči,  da  jih  brani  premočnih  svetlobnih  žarkov.  Značilen  za  ptičje 
oko  je  izrastek  iz  žilnice  v  steklovino  (češelj,  pecten),  ki  služi  vsled  obilice 
žilic  kot  redilni  organ  steklovine;  o  njegovi  morebitni  optični  funkciji  so 
mnenja  še  različna^  Nozdrvi  se  ne  moreta  niti  razširiti  niti  stisniti. 
Kako  je  pri  pticah  razvit  vonj,  še  ni  dognano.  Jezik  je  rožen,  trd  in 
drven,  preklan,  sploh  prav  različen  in  ga  rabijo  ptice  samo  za  požiranje, 
nekatere  skupine  pa  tudi  za  lovljenje  žuželk.  Kljun  je  na  obeh  čeljustih 
prevlečen  z  roženo  prevlako.  Z  njim  ptice  prijemajo,  drobijo  in  režejo 
hrano.  Vse  ptice  imajo  z  malimi  izjemami  (n.  pr.  štorklje)  zelo  raznolično 
petje.    Pevski  organ  (glasilo)  je  razvit  na  spodnjem  grgavcu. 

Najvažnejši  in  najzanimivejši  čas  v  ptičjem  življenju  je  pa  čas 
ploditve  in  gnezditve.  Ptice  gnezdijo  navadno  spomladi,  ko  poženo  rast- 
line in  se  prikažejo  žuželke,  ki  so  mladičem  v  hrano.  Le  krivokljuni,  ki  se 
klatijo  okoli  in  gnezdijo  tam,  kjer  najdejo  dovolj  hrane,  se  plode  spomladi, 
poleti,  jeseni  in  pozimi,  najraje  od  decembra  do  junija.  Nekatere  vrste  gnez- 
dijo zelo  zgodaj,  drugi  zopet  zelo  pozno  v  jeseni.  Najbolj  zgodnjim  gnez- 
dilcem  prištevamo  naše  sove,  posebno  lesno  sovo  (syrnium  aluco  [L.]). 
Dne  17.  sušca  1915  je  našel  paznik  K.  blizu  hotela  pod  T.  2 — 3  dni  staro 
sovico ;  najbrže  je  bila  to  mladica  lesne  sove,  kar  bom  v  poglavju  o  lesni 
sovi  obširneje  dokazal.  Tudi  ščinkavci  —  fringilla  coelebs  L.  —  so  nenavadno 
zgodnji  gnezdilci.  Ob  R.  cesti  opazujeva  s  prijateljem  g.  L.  Eggerjem  že 
nekaj  let  sem  ščinkavko,  ki  začne  valiti  že  začetkom  meseca  aprila:  dne  14. 
aprila  1913  so  se  že  izvalili  mladiči.  Velika  divja  raca  —  anas  boschas 
L.  —  ima  že  koncem  marca  ali  v  začetku  aprila  navadno  popolno  gnezdo 
in  začne  valiti.  Ravnotako  škurh  —  numenius  arquatus  (L.)  —  na  Ljub- 
ljanskem barju.  V  svoji  zbirki  imam  popolno  gnezdo  4,  že  nekoliko 
zaleženih  jajc  našega  kljunača  —  scolopax  rusticola  L.  — ;  to  gnezdo 
je  bilo  najdeno  in  vzeto  dne  25.  marca   1912  v  Kr.  pri  K. 

Naravni  nagon  za  zgodnjo  gnezditev  spomladi  ni  pri  vseh  vrstah 
enako  razvit.  Če  hočemo  na  to  vprašanje  odgovoriti  temeljito  in  jasno, 
moramo  po  mojem  mnenju  ptice  zgodnje  gnezditve  razvrstiti  v  3  sku- 
pine. Prva  skupina  so  naši  dupljaši  (Höhlenbrüter),  ki  gnezdijo  po  dre- 
vesnih, skalnih  in  zemeljskih  votlinah;  sem  spadajo  skoraj  vse  sove, 
senice,  brglezi  in  plezalci.  Pri  gnezditvi  jih  ne  ovira  in  ne  moti  ne 
mraz,  ne  sneg  in  nikakršno  slabo  vreme.  Povdariti  pa  moram,  da  ostanejo 
vse  te  vrste  po  zimi  pri  nas  ter  se  kvečjemu  klatijo  v  manjšem  ali 
večjem    okolišu    za    živežem,    kar   po    mojem    mnenju    ni    brez    pomena. 

'  Glej  C.  Hess,  Vergleichende  Physiologie  des  Gesichtssinnes.  Jena,  Fischer, 
1912  (pag.  268  pp.). 


51 

Zgodnja  gnezditev  je  pri  teh  pticah  nekaj  naravnega.  Ravno  tako  je  lahko 
umljiva  zgodnja  gnezditev  pri  drugi  skupini,  ki  obsega  povodne  in  privodne 
ptice  selilke.  Čudno  se  nam  zdi,  da  ima  škurh,  ki  je  komaj  prišel  z  juga, 
že  čez  nekaj  dni  izgotovljeno  gnezdo  in  tudi  že  jajca  v  njem.  Nepobitno 
je,  da  se  vrnejo  samice  teh  vrst  že  oplojene  v  svoja  gnezdišča  in  začno 
precej  gnezditi.  Vsa  drugačna  pa  je  stvar  pri  zadnji  skupini  ptic,  kamor 
spadajo  naše  navadne  vrste,  ki  se  nikamor  ne  selijo  in  ostanejo  celo 
zimo  pri  nas.  Le  posebno  krepke  in  stare  samice  gnezdijo  zgodaj  spomladi, 
navadno  pa,  n.  pr.  ščinkavec.  od  konca  aprila  do  junija;  pri  teh  pticah 
je  tedaj  zgodnja  gnezditev  izjema. 

Preidimo  pa  k  gnezditvi  večine  ptic,  ki  je  splošno  meseca  majnika 
in  junija.  Vzporedno  s  pomladanskim  razvojem  rastlin,  ki  privabijo  na  svitlo 
v.sakovrstne  členonožce  in  črve.  gnezdijo  naši  najboljši  pevci  mehkojedi, 
ki  so  v  hrani  najbolj  izbirčni.  .Julija  in  avgusta  pa  začne  zopet  pojemati 
parjenje  in  gnezditev;  večina  selilcev.  ki  so  vzgojili  mladiče,  se  skube 
in  pripravlja  za  daljno  potovanje.  Vendar  pa  najde  neutrudljivi  iskalec 
ptičjih  gnezd  tudi  še  avgusta,  celo  septembra  in  pozneje  kako  gnezdo 
z  jajci.  Iz  oologičnega,  oziroma  ornitologičnega  slovstva  nam  je  n.  pr. 
znano  (.1.  f.  O.,  1879,  str.  440).  da  so  našli  dne  1.  decembra  1878  pri 
Fratikobrodu  o.  O.  gnezdo  poljske  jerebice  —  perdix  perdi.x  (L.)  —  s 
15  jajci,  ki  so  bila  popolnoma  sveža.  Sredi  oktoi)ra  tistega  leta  (1878) 
80  opazovali  ravnotam  (?)  samico  te  vrste,  ki  je  sedela  na  7  jajcih;  ko  so 
jo  spodili  z  gnezda,  se  ni  več  vrnila.  Dne  5.  septembra  1914  so  našli 
ko.sci  na  mengiškem  polju  prepeličino  gnezdo.  Čeprav  se  tako  pozno  gnezdo 
tudi  izvali,  vendar  mladiči  pozneje  žalostno  poginejo,  ker  niso  še  toliko 
razviti,  da  bi  mogli  iti  s  starši  na  daljno  pol  pioti  jugu.  Ravnotako 
se  godi  domačim  —  hirundo  rustica  L.  —  in  mestnim  lastovicam  — 
delichon  urbica  (L.)  — ,  ki  se  izležejo  sredi  meseca  avgusta,  kar  se  zgodi 
skoraj  vsako  leto. 

Zelo  različna  je  tudi  zunanja  oblika  gnezd.  Cim  tnanjša  je 
ptica,  tem  umefnejse  je  njeno  gnezdo.  Snovi,  ki  iz  njih  delajo  |)tice 
gnezda  so:  dračje,  mah,  travne  bilke,  koreninice,  perje,  dlaka  itd.  Večina 
ptie  izleže  jaj<-a  z  lastno  gorkoto.  Najmanjše  ptice  vale  H),  11  — 12 
dni,  naie  srednje  velike  pti<'e  pevke  13  — 14  dni,  drozgi  14  dni,  golobje 
17  dni,  kure  21  dni.  race  26,  gosi  27  dni.  ujede  20 — 30  dni,  čaplje  2H 
dni,  štorklje  30 — 32  dni  in  noji  50  dni.  Valilna  gorkoia  znaša  30  do 
32"  R.  Samice  valilke  imajo  na  trebuhu  valilno  znamenje,  to  so  gola 
mettta,   ki   ho   naMlala   lam.   kjer  ho   hi   izruvale   plic«!   same   svoje   perje. 

Preden  preidemo  k  jaj<'em,  oglejmo  si  «e  površn«»  |)ličja  spolo- 
vila. Samci  imajo  dvojna  moda,  samice  pu  na  levi  slrani  gro/diču 
{Hxlohen  jajčnik.  Zunanja  spolovila  (penis)  imajo  samo  nckalere  skupine 
Pri  pticah  najdemo  večkrat  tudi  poliilanc,  ki  imajo  na  levi  strani  jajčnik, 
na  desni  pa  mmlo.  —  Zrelo  jajce  |)ride  v  jajcevod,  kjer  se  oplodi,  dobi 
lupinino  koži«-o,  potem  npnenr»  lupino  in  na/adnjc  barvo.  IMi<:i  /nese 
jajce   fl   topim   koncem   naprej. 

4» 


52 

.Jajca  so  različne  velikosti,  oblike  in  barve.  V  razmerju  z  velikostjo 
svojega  telesa  znese  največje  jajce  kivi,  najmanjše  pa  kukavica.  Največ- 
je podolgastih,  nekatere  vrste  neso  okrogla  jajca  (sove,  papige  in 
vodomci),  deževniki,  kljunači  in  jerebice  imajo  vrtelasta  jajca,  valjasta 
pa  kozoinolze  in  hudourniki.  Barve  jajc  so  zelo  različne.  Dupljaši  imajo 
večinoma  bela  jajca.  Pisana  jajca  se  zlagajo  navadno  z  okolico  gnezda 
in  z  barvami  snovi,  ki  je  iz  njih  znešeno  gnezdo  (varovalna  barva). 
Kukavičina  jajca  so  čudovito  podobna  jajcem  rednikov.  Ista  samica  do- 
ločene vrste  nese  celo  svoje  življenje  jajca  enakega  tipa,  tako  da  spozna, 
kdor  je  kolikaj  izurjen,  lahko  jajca  iste  samice  izmed  jajc  različnih  gnezd 
dotične  vrste. 

Število  jajc  je  pri  posameznih  vrstah  zelo  izpremenljivo,  na- 
vadno 1 — 20.  Čim  več  sovražnikov  ima  kaka  skupina,  tem  več  jajc 
tudi  ima.  Naše  ptice  pevke  jih  imajo  navadno  po  5,  prepelice  po  10 
do  16,  fazani  in  poljske  jerebice  po  15 — 20;  po  eno  jajce  imajo  velike 
ujede.  Večje  ptice  gnezdijo  samo  po  enkrat  na  leto,  so  pa  tudi  vrste, 
ki  gnezdijo  po  dvakrat,  celo  po  trikrat,  posebno  starejše  samice.  Manjše 
vrste,  ki  gnezdijo  navadno  samo  enkrat  na  leto,  gnezdijo  v  drugič,  če 
se  jim  gnezdo  razdere,  dokler  nimajo  še  izvaljenih  mladičev,  če  jim  pa 
pobere  kdo  mladiče,  pa  ne  gnezdijo  več  tisto  leto  (n.  pr.  slavec  — 
erithacus  luscinia  [L.]);  druge  vrste  sploh  ne  gnezdijo,  če  ne  najdejo 
pripravnega  prostora  za  gnezdo,  n.  pr.  zelena  vrana  —  coracias  garrulus 
L.   — ,  ter  se  klatijo  brez    zaroda  okoli. 

Da  je  oblika,  barva  in  sestava  jajčne  lupine  velikega  pomena 
za  sistematiko,  se  ne  da  tajiti.  Vendar  pa  mislim,  da  nam  je  bistvo 
jajc  še  vse  premalo  znano,  da  bi  mogli  ta  pomen  prav  spoznati. 
Obširno  so  o  tem  razpravljali  v  svojih  mnogih,  temeljitih  spisih  sta- 
rejši oologi:  M.  Kuschel,  vojaški  zdravnik  dr.  Frid.  Kutter,  V.  pl. 
Nathusius,  še  zdaj  živeči  Adolf  Nehrkorn,  ki  ima,  kakor  je  znano, 
največjo  zbirko  jajc  na  svetu,  rajni  dr.  Eugene  Rey;  izmed  mlajših 
oologov  posebno  Aleksander  Bau,  dr.  Leon  pl.  Boxberger,  Herman 
Hocke,  .luri  Krause  in  dr.  A.  Szielasko.  —  O  vsem,  kar  je  v  zvezi  s 
ptičjimi  jajci,  piše  v  kratkem,  jedernatem  in  lahko  razumljivem  jeziku 
dr.  Eugene  Rey  v  uvodu  str.  1 — 7  svoje  knjige  (1.  del)  „Die  Eier  der 
Vögel  Mitteleuropas"  in  „novi"  Naumann  v  splošnem  delu  na  str.  59 
do  71  I.  zvezka.  —  V  Slovencih  je  oologija  ali  jajčeslovje,  t.  j.  nauk 
o  jajcih,  še  v  povojih,  da  ne  rečem,  da  nam  je  ta  veda  popolnoma 
neznana.  V  O.  M.  B.  1914  na  str.  185  — 186  je  priobčil  prof.  dr.  Ant. 
Reichenow  pod  naslovom  „Der  Wert  oologischer  Kennzeichen"  spis,  v 
katerem  pravi,  da  je  treba  pri  porabi  oologičnih  znakov  v  sistematične 
svrhe  še  večje  previdnosti,  kakor  pri  vsakem  drugem  posamezno  porab- 
ljenem znaku  notranjih  ali  zunanjih  delov  ptičjega  telesa.  Nekoliko 
ugodneje  sodi  H.  Schalow  na  koncu  spisa:  „Bemerkungen  über  die  Eier 
der  Paradiesvögel",  natisnjenega  v  J.  f.  O.  1915  na  str.  268 — 295,  in 
prizna  oologiji  nekak   pomen  za  sistematiko. 


53 

Ptičja  hrana  je  zelo  različna:  živali  in  rastline,  celo  blato  in 
mrhovina  gre  pticam  v  slast.  Tu  si  pa  nasprotujejo  človeške  in  ptičje 
koristi  tako,  da  govorhno  o  koristnih  in  škodljivih  pticah.  Koristi,  ki  jih 
imamo  od  ptic  in  ki  se  jih  večkrat  ne  zavedamo,  so  neizmerne. 
Omenim  samo  žužko-  in  červojedcev;  kako  bi  uspevalo  rasthnstvo, 
posebno  naše  žito,  sočivje  in  sadno  drevje,  če  bi  ptičev  mehkojedcev 
ne  bilo.  Če  vrhtega  še  pomislimo,  da  nam  dajejo  lovne  ptice  okusno 
divjačino,  druge  zopet  perje,  da  celo  gnoj  itd.,  potem  bomo  lahko  spo- 
znali, da  je  škoda,  ki  nam  jo  delajo  nekatere  ptice,  prav  malenkostna. 
Pomena  ptic  v  gospodarstvu  prirode,  ne  smemo  presojati  z  zgolj  gospo- 
darskega, temveč  tudi  z  estetičnega  in  etičnega  stališča.  Na  ta  način  pa 
pridemo  do  struje,  ki  jo  imenujemo  varstvo  ptic  in  ki  je  pognala  svoje 
kali  veliko  prej,  ko  je  človeški  rod  ločil  koristne  ptice  od  škodljivih. 
Človek  je  že  v  davni  preteklosti  ščitil  štorklje  in  lastovice  kot  božje  sle. 
Za  onega,  ki  bi  se  hotel  natančneje  seznaniti  s  to  zanimivo  snovjo,  pa 
navedem  obširno  poglavje  „Vogelschutz"  na  strani  151 — 164  v  1.  zvezku 
, novega"  Naumanna  in  pa  spredaj  (Slovstvo,  štev.  62)  navedeno  knjigo 
.Handbuch  des  Vogelschutzes"    od  prof.  dr.  Karel  R.  Hennickeja. 

O  duševnih  zmožnostih  ptic  se  je  že  veliko  pisalo.  Mnenja 
so  zelo  različna.  Nekateri  raziskovalci  pripisujejo  višje  razvitim  pticam 
duševne  pojave,  ki  so  sorodni  človeškim  duševnim  pojavom,  tako  n.  pr. : 
čut  za  umetnost  in  lepoto,  občutenje  veselja  in  žalosti,  ljul)ezen  in 
sovraštvo.  Nasprotno  menijo  drugi,  da  izvirajo  vsi  oni  življenski  pojavi 
ptic,  ki  iz  njih  sklepamo  na  njih  visoko  razvito  duševno  stanje,  popol- 
noma avtomatično  iz  instiktov,  refleksov  in  tekom  življenja  prid()l)ljenili 
navad.  Le  ene  same  prikazni  se  hočem  tu  dotakniti,  in  sicer  čuta  za 
vremenske  premembe.  Splošno  je  ukoreninjeno  nnienje,  da  so  ptice 
najboljši  vremenski  preroki,  in  skoraj  vsako  leto  čitamo  |)o  dnevnikih 
že  meseca  avgusta  in  septembra,  da  sehlke  že  lete  proti  jugu  in  (hi  naj 
8€  pripravimo  na  zgodnjo  in  Inido  zimo.  Take  trditve  niso  drugega 
kakor  prazne  marrije.  Nepot)itno  je,  da  čutijo  zdravi,  nej)okvarjeni  ptičji 
živci  veliko  prej  vremensko  premembo,  kakor  mi ;  pa  tudi  ptičji  ()l)čutki 
i»)  omejeni.  Po  mojem  nemerfjdajnem  nuicnju  [)ror()l<iijcj()  pfir-««  vre- 
itienHke  premembe  kvečj«Mini  za  24 — 48  ur;  če  se  prikažejo  dolgorcpke 
—  aegithaiuM  caiidatus  (L.)  —  jeseni  ali  pozimi  v  fropali  po  mestnih 
drevoredih,  je  v  24   urah    dež  ali  sneg. 

Ptičji  rod  prebiva  \u>  celem  svetu,  toda  |)osam(!zne  vrste,  ozir. 
Hknpine  tu>  navezane  na  določene  kraje.  Od  2(>.()()()  vrst,  ki  jih  dozdaj 
poznamo,  jih  je  le  nekaj  razširjenih  |»o  celi  zendji,  imenujemo  jih  sve- 
tovljane ali  koz/riopolife,  n.  pr.  galetii,  zr»l»)kljuni,  ujede.  /  o/irctm  na 
razširjenje  (H»«ame/iiili  ptičjih  vrnt  delimo  zemljo  v  10  ozemelj  ali  oblasti, 
ki  «o:  I.  Severopolarno  o/emlje,  raztezajoče  se  čez  dežele  severnega 
tečaja  pr»»ti  jii((ii  do  paMU,  kjer  se  začne  drevje;  sreilnja  h^trni  gorkola 
j«"  jkkI  O"— 10"  in  15";  tn  tiivajo  n.  pr.  alki,  neke  večje  vrste  gidebov, 
Nnežne   kure,  snežria  luiva,   lieli  Htrnad    ild.     2.   .1  n /.  n  <>  p  o!  a  i  n  o   o/endje 


54 

obsega  antarktično  celino  s  pobrežnimi  otoki  in  nekaterimi  otočji ; 
značilne  ptice  so  pingvini,  strakoši  (procellariidae)  itd.  3.  Palearktiško 
ozemlje,  ki  obsega  Evropo  južno  od  severo-polarnega  ozemlja  do  severne 
Afrike  približno  do  20*^  severne  širine,  Arabijo  razen  južnega  obrežnega 
roba,  potem  Azijo  južno  od  severo-polarnega  ozemlja  do  pogorja,  ki  meji 
zapadno  na  dolino  Sindh,  do  Himalaje,  do  gorovja  južno  Jangtsekianga, 
potem  japonske  otoke;  to  ozendje  nima  nobene  posebnosti.  4.  Etiopsko 
ozemlje,  raztezajoče  se  v  Afriki  južno  od  palearktiškega  ozemlja  z  otoki 
gvinejskega  zaliva  in  čez  otoka  Sokotra  in  Sansibar,  čez  južno  obal 
Arabije  ter  čez  oceanska  otoka  Ascension  in  St.  Helena ;  to  ozemlje  ima 
več  tipičnih  skupin.  5.  M  a  d  agas  k  a  r  sk  o  ozemlje;  sem  spadajo:  Mada- 
gaskar z  Maskareni,  Komori  in  Seychelli ;  na  tem  ozemlju  je  nekaj 
domačih  skupin  potem  pa  mešanica  indijskih  in  afrikanskih  vrst.  6. 
Orientalsko  ozemlje,  ki  obsega  Azijo  južno  od  palearktiškega  ozemlja, 
torej  Indijo  in  južno  Kitajsko,  Formozo,  Fihpine  in  otoke  vzhodno  Bornea 
in  Jave;  to  ozemlje  je  znamenito  radi  veHke  množine  raznovrstnih  kur 
in  nekaterih  papig.  7.  Avstralsko  ozendje  z  Avstralijo  in  sosednimi 
otoki  vštevši  vzhodne  malajske  otoke,  tudi  Celebes  in  Lombok;  v  ob- 
močju tega  ozemlja  živi  večina  papig  in  vsakovrstni  golobi.  8.  Novo- 
zelandsko ozemlje,  j.  t.  Nova  Zelandija,  Aucklandski  in  Macquarie  otoki. 
Lord  Howe  otoki  in  Norfolk ;  za  to  ozemlje  so  značilne  neke  posebne 
družine  in  skupine.  9.  Neoarktiško  ozendje  obsega  Severno  Ameriko 
južno  od  palearktiškega  ozemlja  do  25'^  severne  širine,  izvzemši  južno  od 
Floride;  temu  ozemlju  prištevajo  tudi  Bermudsko  otočje.  To  ozemlje  nima 
svojih  skupin.  10.  Neotropsko  ozemlje  južno  od  neoarktiškega  ozemlja 
s  svojimi  otoki;  to  ozemlje  ima  največ  domačih  vrst  na  celi  zemlji ^ 

Večina  ptic  mrzlih  pokrajin  je  prisiljena  zapustiti  vsled  pomanj- 
kanja hrane  svojo  domovino  in  se  preseliti  na  jug  (selilke  —  Zugvögel). 
Nekaj  ptic  se  klati  po  končani  gnezditvi  o  gotovih  časih  za  živežem 
semtertje  (klateži  —  Strichvögel).  Prav  malo  ptic  ostane  vedno  v  eni 
pokrajini  (stalne  ptice  —  Standvögel).  Kaj  je  vzrok  selitvi  in  kako  se 
vrši,  nam  še  ni  popolnoma  znano.  Da  se  kolikor  mogoče  pospeši  rešitev 
tega  vprašanja  in  da  se  dožene,  kod  in  kam  se  selijo  ptice,  so  začeli 
nekaj  let  sem  pritrjevati  pticam  na  noge  lahke  obročke  iz  aluminija. 
Potem,  ko  si  ujeto  ptico  zaznamoval  in  natančno  zabeležil,  jo  zopet 
izpustiš.  Kdor  tako  ptico  pozneje  ujame  ali  ustreli,  naj  pošlje  njeno  nogo 
ali  pa  piše  zavodu,  ki  je  ptico  zaznamoval  ter  mu  sporoči  natančne  po- 
datke.   Tako  se   natančno  izve,  kod  je  hodila  zaznamovana  ptica'*. 

O  starosti  ptic  ne  vemo  prav  čisto  nič  zanesljivega.  Splošno  se 
sodi,  da  ne  dožive  visoke  starosti.  Velika  množina  ptic  pogine  nenaravne, 
prezgodnje  smrti,  bodisi  da  jih  človek  polovi  ali  postreli,  bodisi  da  jih  v 
boju  za  obstanek  pokončajo  njihove  sorod  niče.  (Dalje  prih.) 

^  O  oblasti  prim.  Reichen  o  w.  Die  Vögel,  I.  zvezek,  str.  37—44. 

■•  O  tem  prim.  „Obročen je  ptic"  na  str.  37 — 40  V.  letnika  bov('a  1914,  o 
selitvi  sploh  pa  J.  A.  Palmen,  Über  die  Zugstraßen  der  Vögel.  Leipzig  1876,  in 
Kurt  Graeser,  Der  Zug  der  Vögel,  3.  verm.  Auflage.   Leipzig  1911. 


55 

Slovstvo*). 

Referati. 

Gruden    dr.    'Josip,    Zgodorina   slovenskega    naroda.    Izdala    Mohorjeva 
družba  v  Celovcu  1914.    Četrti  zvezek.  (Str.  531—688.) 

V  tem  zvezku  nas  pisatelj  seznanja  s  političnimi  razmerami  in  cerkvenimi 
zadevami  po  naši  domovini  za  časa  Habsburžana  Ferdinanda  I.  Po  smrti  cesarja 
Maksimilijana  (f  1.519)  je  njegov  vnuk  Karol  dobil  obširne  pokrajine  po  srednji  in 
zahodnji  E\ropi  in  pa  v  Ameriki.  Da  bi  lažje  vladal,  je  odstopil  svojemu  bratu 
Ferdinandu  Avstrijsko,  Štajersko,  Koroško.  Kranjsko  in  dele  Primorskega  Ta  je 
leta  1.526.  po  smrti  češkega  in  ogrskega  kralja  I.udovika  II.  dobil  še  Češko,  zaradi 
Ogrskega  .se  pa  zapletel  v  dolgo  trajajočo  vojno  z  Ivanom  Zapoljskim  in  s  Turki. 
Tem  je  vladal  v  tisti  dobi  sultan  .Soliman  (1.520 — 1566).  Naši  predniki  so  imeli 
takrat  hude  čase,  kajti  Turki  so  večkrat  pridrli  na  Slovensko  zemljo  in  jo  pustošili, 
ljudi  pa  odvajali  v  sužnost.  Turška  nasilstva  so  pregnala  mnogo  prebivalcev  iz 
Bosne,  Srbije  in  Hercegovine  čez  mejo  na  Hrvaško,  Ogrsko,  Štajersko,  Kranjsko 
in  Istro.  Zvali  so  jih  Uskoke.  Da  bi  preprečili  turške  napade,  so  ustanovili  Vojaško 
krajino  ter  porabili  Uskoke,  da  bi  jo  branili. 

V  drugem  poglavju  nam  pisatelj  podaja  nekoliko  notic  iz  zgodovine  ogrskih 
Slovencev  ter  našteva  nekatere  važnejše  kraje  na  njih  zemlji.  Ta  odstavek  z  do- 
tičnimi  slikami  vred  bo  gotovo  zanimal  marsikaterega  našega  rojaka,  ki  biva  med 
Muro  in  Rabo. 

Druga  polovica  rečenega  zvezka  obsega  zgodovino  reformacije  po  Slovenskem. 
Iz  raznih  vzrokov  se  je  luteranstvo  začelo  širiti  najprej  po  Nemškem.  Tudi  pri  nas 
je  bilo  mnogo  ljudi,  ki  so  se  puprijeli  nove  vere.  Za  njo  je  delal  Primož  Trubar 
z  besedo  in  peresom.  Podpirali  so  ga  posebno  deželni  stanovi  kranjski.  Trul)ar  in 
Se  nekateri  drugi  slovenski  f)r<)testantje  so  začeli  |)isati  knjige  v  slovenskem  jeziku, 
da  bi  bolj  razširili  in  utrdili  novo  vero  med  našimi  predniki.  Postali  so  na  ta 
način  ustanovitelji  slovenskega  slovstva.  Protestantovstvo  je  močno  vplivalo  na 
katoliške  razmere  po  na.ših  krajih. 

Pi.salelj  je  rabil  pri  svojem  delu  razne  novejše  zgodovinske  pri|)omočke ;  na 
nekaterih  mestih  se  pa  pozna,  da  je  zajemal  tmli  iz  nenatisnjcnih  virov.  Po.sehno 
reformacijo  je  dobro  ot>deIal,  kar  je  tem  lažje  storil,  ker  je  že  prej  priobčil  razne 
razprave  k  zgodovini  protestantstva  po  Slovenskem  v  Časopisu  za  zgodovino  in  v 
'■.iriiioli  Kakor  v  prejšnjih  zvezkih  je  tudi  v  tem  mnogo  slik.  Med  njimi  imajo  /.a 
nai  v  pni  vrHti  tiste  posebno  vrednost,  ki  nam  predstavljajo  naše  ijiuli,  naše  kraje 
in  naie  ntvari.  Zanimive  so  slike,  ki  nam  kažejo  naše  najstarejše  knjige.  Škoda,  da 
ni  pod  lemi  Hlikami  razmcrskih  Alevil,  iz  katerih  bi  bilo  razvidno,  k.iko  velik 
format  je  imela  kaka  knjiga.  Ker  izdaja  Cirudnovo  zgodovino  .Mohorjeva  dru/.ha, 
MC  bode  znanje  o  na«!  preteklosti  razširilo  po  vseh  .slovtmskih  pokr.ijinali  Irr  JHiitilo 
med  ljudstvom  \\u\tew.n  do  domovine  in  narodno  Hamo/.avcHt. 

PiMitelj  pi*c  enkrat  (<«lr.  TMl)  Zajčki  samostan,  drugikrat  pa  (str  liHl)  sanio- 
•lan  v  Žicah.  Zadnja  ottlika  je  pravilna.  Tudi  t>i  bilo  želeti,  da  bi  namesto  „Akvileja" 

*  s  lol«.    »»o    |>rtii«Aal  I  nadallr    na    |,r%<-ni    np-ulu    n-d-rnlr    n    vn>.iii-)Mili    ilrljli 

i«    raxpfS'.  '  -  in^atir.    na    lUuwm    mralu    pa    lilblioKnifaki    iM->.nnm    rii/|irnv,  rliiiikov    In 

•r<la«lin«  h)  •#•  \\rt^>  p>iafr<ln<>  ali  n«-p<>«r»lrv>  Krantak«-  d^Mi-  Kkutall  Ihiriii  «Iimn-/'!  motno  |Hipolnoal, 
tmU.  yrr«<M«  va*  •%l«r)#.  4»  vpoMJvJo  uT*4nMtu  CanilalK  M>raraliir  odMakr  «vajlh  donio/nanaklh 
4»i  ali  na|  nmtn  |ih  |M  «a«)  naxnanij'i  (k.  i\it\tmmr\  ,  nalnn' n'i  <>/ii.i<  l»i  ri'\i)i-  n/uniiia  i  ii>iii|iii.ii,  U)it 
I0>  \tk\\ 


56 

in  „akvilejski"  pisal  „Oglej"  in  „oglejski".  Na  str.  658.  omenja  pisatelj  grad  „Sant- 
angelo".  Omenim  naj,  da  na  goriškem  Krasu  ni  nobenega  gradu,  kateremu  bi  se 
tako  reklo,  pač  pa  poznamo  grad  Štanjel  (San  Daniele).  Kakor  se  kaže,  je  najprej 
Morelli  (Istoria,  T,  16^  spravil  grad  „Santangelo"  v  javnost.  Iz  njega  sta  zajemala 
Manzano  (Aggiunta,  p.  107)  in  pa  Czoernig  (Das  Land  Görz  und  Gradišča,  p.  722, 
767.  779). 

Upamo,  da  bode  gospod  pisatelj  sestavil  še  ostale  zvezke  z  isto  vnemo  in 
pridnostjo,  kakor  je  to  storil  do  sedaj.  Zadnjemu  zvezku  naj  doda  imenik  oseb  in 
krajev  (vsaj  domačih),  da  se  bode  knjiga  lažje  uporabljala!  Dr.  Fr.  Kos. 

Kovačič  prof.  Fran,  Dominikanski  samostan  v  Ptuju.  Zvezek  I.  (Po- 
natis iz  „Voditelja"  1914)  in  zvezek  II.  (Ponatis  iz  „Časopisa  za 
zgodovino  in  narodopisje"  1914).  Založilo  zgodovinsko  društvo. 
Cena  obema  zvezkoma  K   r20. 

Štajersko  zgodovinsko  društvo  v  svojem  delokrogu  prav  marljivo  deluje  in 
pred  vsem  zasluži  njegov  tajnik  vso  pohvalo.  Razun  člankov  v  društvenem  glasilu 
je  objavil  že  več  temeljitih  monografij  (Trg  Središče,  Župnija  sv.  Križ  pri  Rogatcu 
itd.).  Zdaj  se  jim  je  pridružila  še  obsežna  študija  o  dominikanskem  samostanu  v 
Ptuju.  V  1.  zvezku  razpravlja  o  ustanovitvi  samostana  in  južnonemški  provinciji, 
o  cerkvi,  samo.stanski  stavbi,  redovnem  življenju,  ustanovah  in  .samostanskih  pred- 
stojnikih. Koncem  razprave  omenja,  da  s  tem  zgodovina  starodavnega  ptujskega 
konventa  še  ni  izčrpana,  ampak  bi  trebalo  še  obsežnih  študij  in  raziskav,  da  se 
njegova  znotranja  in  zunanja  zgodovina  pojasni".  To  je  tudi  naše  mnenje.  Za  re- 
formacijsko dobo  utegnejo  rimski  arhivi  in  publikacije  iz  njih  marsikaj  dodati. 
Prim.  Schelhass,  Akten  über  die  Reformtätigkeit  Fei.  Niguardas  in  Baiern  und 
Österreich  (1572—1577).  Kaj  več  bi  tudi  radi  izvedeli  o  samostanski  šoli  in  njenem 
vplivu  na  ljudstvo.  —  Drugi  zvezek  se  peča  z  gospodarsko  zgodovino  ptujskega 
samostana,  našteva  njegova  posestva,  razpravlja  o  gospodarstvu  dominikancev  in 
navaja  končno  samostansko  premoženje  ob  njega  razpustu  (1785).  Tu  so  marljivo 
izrabljeni  tiskani  in  arhivalni  viri,  tako  da  je  zunanja  plat  samostanske  zgodovine 
precej  popolna.  Želimo  si  še  več  takih  monografij,  ki  bodo  še  le  prav  osvetlile 
kulturni  pomen  raznih  srednjeveških  naprav  in  ustanov.  G. 

Kovačič  prof.  Fran,  Nadžupnija  sv.  Križa  pri  Rogaški  Slatini.  Založilo 

„Cerkveno  društvo"  pri  sv.  Križu. 

Ta  spis  je  izšel  povodom  petdesetletnice  posvetitve  sedanje  župne  cerkve 
in  ima  biti  tudi  „mnogoterim  slatinskim  gostom  v  prijeten  spomin  na  Rogaško 
Slatino".  Poleg  tiskanih  virov  je  porabil  pisatelj  tudi  gradivo  iz  graških  arhivov, 
iz  nadškofijskega  arhiva  v  Vidmu,  iz  nadškofijskega  arhiva  v  Gorici  in  iz  knezo- 
škofijskega  arhiva  v  Mariboru.  Zemljepisni  in  narodopisni  del  monografije  je 
pisatelj  opustil  in  se  omejil  le  na  zgodovino,  ki  je  kolikor  mogoče  natančna  in 
popolna.  Prvi  dve  poglavji  obravnavata  rimsko  dobo  in  pokristjanjenje  Slovencev. 
Naslednja  poglavja  se  nanašajo  na  krajevno  zgodovino  in  obsegajo:  postanek  žup- 
nije svetokriške,  meje  stare  župnije,  važnejše  zgodovinske  dogodke,  popis  podružnic, 
zgodovinske  črtice  o  Slatini,  vrsto  svetokriških  dušnih  pastirjev  s  kratkimi  življenje- 
pisi in  odlične  sinove  svetokriške  nadžupnije.  —  Spis  je  sestavljen  s  tisto  marlji- 
vostjo in  natančnostjo,  ki  odlikujeta  tudi  druga  dela  pisateljeva.  „Zgodovinsko 
društvo"  pa  je  gotovo  ubralo  pravo  pof,  ako  izkuša  na  ta  način  zgodovinsko 
osvetliti  znamenite  kraje  Slovenskega  Štajerja  in  vzbuditi  za  nje  zanimanje  med 
domačini  in  tujimi  gosti.  .  G. 


57 

Steska  Jlktar.  Ob  tristoletnici  šentjakobske  cerkve  v  LJubljani.  V  Ljub- 
ljani, Katoliška  tiskarna.  1915.  32  strani. 

To  študijo,  ki  je  izšla  kot  podlistek  v  .,Slovencu'*,  je  naš  preinarljivi  in 
vestni  gospod  pisatelj  izpopolnil,  zaokrožil  in  jo  opremil  z  10  podobami.  Ime  pisa- 
teljevo jamči  za  solidnost  in  zanesljivost  spisa  in  ni  potreba  o  tem  nobene  besedice 
več.  Hvaležni  pa  mu  moramo  biti,  da  je  izdal  ta  spis  posebej,  v  obliki  knjižice, 
ker  je  s  tem  njegovemu  trudapolnemu  delu  zajamčeno,  da  se  ne  bo  izgubilo,  kakor 
je  to  navadno  pri  duševnih  proizvodih,  ki  izhajajo  samo  v  dnevnikih  a  segajo  nad 
dnevne  potrebe.  Steska  je  ustvaril  s  to  knjižico  tip  opisne  literature  za  širše  sloje 
—  a  z  znanstveno  vrednostjo.  M. 

Stroj  Alojsij,  Dvestoletnica  smrti  slovenskega  pridigarja  o.  Ivana  Sve- 
tokrižkega.  f  17.  oktobra  1.  1714.  (Duhovni  Pastir,  31.  letnik,  11.  zve- 
zek, str.  601—607). 

Kratka,  jedernata  razprava,  ki  prinaša  vse  bistvene  podatke  o  tem  slovenskem 
propovedniku  in  homiletičnem  pisatelju.  Gospod  pisatelj  se  opira  na  dosedanjo 
literaturo,  osobito  na  dr.  .Slebingerjevo  delo,  in  poroča  o  življenskih  odnošajih  o. 
Ivana  Svetokrižkega,  potem  o  njegovih  delih  in  o  pomenu  njegovega  delovanja. 
Za  širše  kroge  naše  inteligence,  ki  se  ne  bavi  s  homiletiko  in  specielno  slovstveno 
zgodovino  zelo  poraben  in  priporočljiv  spis  M. 

^TiUeiIungen  des  k.  k.  Archivrates.  Unter  Leitung  des  Geschäftsaus- 
sclitisse.s  redigiert  von  Franz  Wilhelm.  1.  Hd.,  1.  Heft.  Wien  (Anton 
SehroU  &  Co.)   1913. 

Dne  12.  julija  1912  se  je  konstituiral  c.  kr.  arhivski  svet,  nova  institucija  za 
varstvo  pisanih  zgodovinskih  spomenikov  v  Avstriji.  S  tem  je  prenehala  111.  (arhivska) 
sekr-ija  c  kr.  osrednje  komisije  za  varstvo  spomenikov.  Naloga  arhivskemu  svetu 
je,  biti  vladi  svetovalni  organ  za  vse  zadeve,  tičoče  se  državnih  arhivov,  .le  pa 
tudi  centrala  za  negovanje  arhivalij  in  drugih  pisanih  spomenikov,  ki  so  v  posesti 
izvendržavnih  oblasti,  kori)oracij  in  privatnih  zavodov.  .Arhivski  svet  sestaja  iz 
rednih  in  izvanrednih  članov  pod  predsedstvom  c.  kr.  ministra  notranjih  zadev 
in  dveh  strokovno  naohraženih  podpredsednikov.  1'osle  opravlja  stalni  odbor. 
sestavljen  iz  predseflnika.  podpredsednika  in  treh  članov. 

Kakor  je  i/dajal  pre«!  arhivski  odsek  c.  kr.  osre«lnjc  komisije  za  varstvo 
spomenikov  svoja  po.sebna  izveslja,  tako  izhajajo  sedaj  „Mitteilungen  des  U.  k.  .\r.liiv- 
rstes".  Pr\i  snopič  prina.sa  vrsto  poučnih  ali  zglednih  čljinkov.  Dr.  B.  Mretholz: 
,Zur  (Jesrhirhfe  df?s  mfihrist-hen  Archivwesscns".  Posebno  važno  je,  kar  pripove- 
duje B.  o  vaških,  «erkvenih  in  privatnih  arhivih  (str.  '.\\  .11).  Dr.  V.  Vojtišek 
poroča  v  članku:  .Das  Archiv  der  Stadt  Prag  und  seine  Krnirschiing"  o  gradivu  te 
zbirke  o  njej{ovi  raz|Kjredilvi,  zgodovini  in  kako  se  jo  dosedaj  raziskavah)  in  znan- 
stveno upfirnhijalo.  \)r.  I.  .NflUlhruk  podaja  inventar  Irga  Kohrbach  na  Cornje 
AvHtriJHkem,  !)r  V.  Thiel  st-znaniek  regest  iz  rudhin.sk(tga  arhiva  grofov  SKlrgkli 
v  Halb«-nrain-u  na  ŠtajiTskem,  K  K.  Fischer  inventar  mestiuiga  arhiva  (i^ski 
Duh  (HAhnitsrh  Aicha).  Oiuthilo  zanimive  so  drobne  vesti  (Kleine  Milt('ilungcn).  ki 
I    '        't  v  »snovnih  polrzah  o  ni>  irijskili   arhivih  (V.  B.   HaturntTl,  t  Dr.  A. 

■t).  .Si-Ailck  zaključujejo  /.ii.i.i  :.  ;n;  itvi-ni-  mimu  spadajoče  knji^.i'vnosli  in  arlii- 
valičn«  biblioffrafija  z«  I.  1912,  me<l  katero  niso  lo  saniOHlojn«»  izsic  knjig«-,  ampak 
ludi   spisi    iz   |Mrtj«Miičnih    publikarij.  Te    izveslja    iiozdravljaino    in    upamo,  da 

bodo  napotile  ludi  na^-  «Hlnonnjf  na  bolj&o  in  smotn-no  pol.  M. 


58 

Kossmat  Fr.,  Die  adriatische  Umrandiinc/  in  der  alpinen  Faltenregion. 
Mit  2  geologischen  Karten  und  9  Figuren  im  Texte.  Mitteilungen 
der  Geologischen  Gesellschaft,  Wien.    Bd.  VI,  1913,  Seite  61—165. 

Der  Verfasser,  früher  Geologe  der  Geologischen  Reichsanstalt  in  Wien,  dann 
Professor  der  Geologie  an  der  Technik  in  Graz,  gegenwärtig  Professor  der  Geologie 
an  der  Universität  in  Leipzig  nnd  Direktor  der  sächsischen  Geologischen  Landes- 
anstalt', behandelt  in  der  vorliegenden  Studie  zunächst  die  Gebiete  des  krainisch- 
kiistenländischen  Karstes,  der  Julischen  Alpen  und  Karawanken,  sowie  der  Steiner 
Alpen  und  ihrer  südlichen  Mittelgebirgsvorlagen.  Er  hat  diese  Landschaften 
zum  Teil  selbst  geologisch  durchforscht  in  seit  1895  fast  alljährlich  sich 
wiederholenden  Begehungen  behufs  Anfertigung  der  geologischen  Karte  im  Maß- 
stabe 1:75000  (Blatt  Haidenschaft- Adelsberg  erschienen  1905,  Blatt  Bischoflack- 
Idria  erschienen  1909,  die  Blätter  Laibach,  Tolmein  und  Klitsch  im  Manuskript 
fertiggestelll)  und  widmete  eine  besondere  Aufmerksamkeit  noch  dem  Bergbaugebiet 
von  Idria  (Put)likati()nen  darüber  1899  und  1911).  Überdies  stützt  sich  der  Verfasser 
auf  die  geologischen  Karten  und  Studien  des  hervorragenden  Wiener  Geologen 
Fr.  Teller  (Steiner  Alpen  u.  Ostkarawanken  erschienen  1895,  Westkarawanken  1910, 
Blatt   ("illi-Ratschach  1907,    Blatt  Hadmannsdorf  im  Manuskript  fast  fertiggestellt). 

Der  Verfasser  überschaut  in  seiner  Studie  zunächst  die  Grundzüge  des 
gesamten  Baues  des  genannten  ausgedehnten,  mannigfach  gegliederten  Gebietes 
und  erörtert  eingehend  die  Art  der  Angliederung  des  Karstgebirges  an  die  nördlich 
benachbarten  Alpen.  Hiebei  eröffnen  sich  ihm  Erkenntnisse,  die  ihm  den  Blick 
auf  die  Ostlichen  Zentralalpen  und  die  diesen  nördlich  vorgelagerten  Alpenzüge 
lenken  und  auch  hier  zu  neuen  Auffassungen  führen.  So  wird  er  in  den  Stand 
gesetzt,  zu  dem  gesamten  Alpenproblem  Stellung  zu  nehmen,  das  gerade  gegen- 
wärtig Gegenstand  eifriger  Erörterung  unter  den  Geologen  ist.  Obwohl  die  Alpen 
zu  den  geologisch  am  eingehendsten  durchforschten  Teilen  Europas  gehören,  so 
haben  doch  die  fortgesetzten  Forschungen  in  den  letzen  zwei  Dezennien  über- 
raschende Ergebnisse  zutage  gefördert,  die  für  das  gesamte  geologische  Alpenproblem 
einen  völlig  neuen  Lösungsversuch  bedeuten.  Der  Theorie  der  ortsangehörigen 
(autochthonen)  Faltung  (Suess  1875)  trat  die  der  ortsfremden  Schubdecken  oder 
Überfailungsdecken  (Bertrand  1894)  entgegen.  Von  einer  Einigung  der  Anschau- 
ungen ist  man  noch  weit  entfernt.  Die  vorliegende  Arbeit  Kossmat's 
bietet  nicht  nur  eine  geniale  Auffassung  des  Mechanismus  der 
Geb  i  rgsbi  I  d  u  ng  der  Südöstlichen  Alpen  und  des  Karstes,  sondern 
ist  zugleich  ein  bedeutsamer  Beitrag  zur  Klärung  des  gesamten 
Alpenproblems. 

Wir  versuchen  es,  aus  der  an  Beobachtungen,  Verknüpfungen  und  Schluß- 
folgerungen überaus  reichen,  knap|)  gehaltenen  DarstelUuig  die  leitenden  Gedanken 
herauszuheben,  und  wollen  hiebei  begreiflicherweise  bei  den  Abschnitten  länger 
verweilen,  welche  die  uns  zunächst  gelegenen  Landschaften  zum  Gegenstande  haben. 

Absehend  von  einer  eingehenden  stratigraphischen  Übersicht  hebt  der 
Verfasser  in  der  Einleitung  nur  zwei  Tatsachen  aus  der  Geschichte  der  Gesteins- 
bildung im  zunächst  betrachteten  Gebiete  hervor.  Aus  der  Verbreitung  und  den 
Fazies  der  Kreide-  und  der  Tertiärformation  ergibt  sich,  daß  der  adriatische  Bezirk 
und  seine  Umgebung  damals  eine  Stätte  ununterbrochener  Sedimentation,  demnach 

'  Prof.  Dr.  Fr.  Kossmat  ist  ein  geborener  Wiener,  sein  Vater  war  als  Handels- 
mann von  Agram  nach  Wien  übersiedelt. 


59 

eine  anhaltende  Senke  (Geosynklinale)  war.  Die  Sedimente  der  danialisten  Zeit 
befinden  sich  auch  noch  gegenwartig  in  ihrem  ursprünglichen  Bildungsraum. 
Überdies  spielten  sich  in  den  Südalpen  wie  im  Dinarischen  Gebirge  die  vulkanischen 
Erscheinungen  im  Perm,  in  der  Trias  und  im  Tertiär  mimer  wieder  in  nahezu  den 
gleichen  Räumen  ab. 

Nun  hat  einer  der  Hauptvertreter  der  modernen  Faltendeckentlieorie,  P. 
Termier,  die  These  aufgestellt  (1903),  daß  die  südlichen  Kalkalpen  und  das 
Dinarische  Gebirge  (die  „Dinariden"  nach  E.  Suess)  in  der  Tertiärzeit  (Oligozän 
1912)  als  zusammenhängende  Masse  (zum  mindesten  150  km  weit)  über  die  Alpen 
südwärts  herübergeschoben  worden  seien. 

Kossmat  erinnert  daran,  daß  durch  eine  solche  Schubbewegung  der 
Zu.sammenhang  mit  der  Tiefe  unterbrochen  worden  sein  müsste.  Dennoch  sehen 
wir,  daß  die  vulkanische  Tätigkeit  wiederholt  in  den  gleichen  Räumen  auflebt. 

Beide  Tatsachen :  die  ununterbrochene  Sedimentierung  und  das  Verhalten 
der  vulkanischen  Tätigkeit  sind  mit  Termiers  Vorstellung  schwer  vereinbar. 

I.  Das  tektonische  \'erhältnis  des  Karstes  zum  Sa  v  es  y  ste  m 
und  zu  den  Südalpen.  An  die  ost  westlich  streichenden  Julischen  und  Steiner 
Alpen  schließen  sich  geographisch  die  nach  Südo  t  streichenden  Züge  des  dina- 
rischen Karstgebirges  an.  Die  Alpen  und  die  Dinaren  bilden  demnach  einen  nach 
Osten  und  .Südosten  sich  öffnenden  Winkel.  Es  ist  von  Interesse  zu  verfolgen, 
wie  die  divergierenden  Züge  aneinandertreffen  und  in  welcher  Weise  die  gebirgs- 
bildenden  Kräfte  im  offenen  Winkelraum  zur  Wirkung  gelangt  sind. 

An  den  Kü-itenkarsl  schließt  sich  der  Hochkarst  (Schneebergzug.  Hirnbaumer 
Wald,  Ternowaner  Wald  etc  )  an,  bestehend  aus  mesozoischen  Kalken  und  Dolo- 
miten Die  Gesteinsfalten  des  Hochkarstes  verlaufen  unmittelbar  in  die  angrenzen- 
den Antiklinalen  von  Franzdorf  und  Auersperg;  in  diesen  kommt  auch  die  palaeo- 
zoisrhe  Unterlage  zutage. 

Die  Faltenzüge  reichen  bis  zum  bereits  ostwcsflich  verlaufenden  Karbou- 
Mttel  von  Littai ;  dieser  ist  die  südlichste  Falle  des  Vorgebirges  der  Steiner  Alpen, 
d.  i.  des  sogenannten  Savesystem.s.  An  dessen  Südgrenze  baut  sich  in  normalem 
stratigraphiM-hem  Verband  die  pernu)lria(lische  Schichtrcihe  des  Unlerkraiiicr 
Kar.-ites  auf.  I)er  .^^üdflügel  der  IJttaier  .Antiklinale  zeigt  bereits  den  begiiuiciulcn 
Kinfluß  der  dinarisrhen  .St/)rungsrifhluiigen,  welche  schon  in  kurzer  Enllcrnuiig 
zur  auAsrhIießlirhen  Herr.«M'haft  gelangen.  Die  .Abzweigung  des  Karstes  erfolgt 
alwj  hier  unter  L'mslJinden.  die  als  die  natürlichsten  vorausgesetzt  werden  können 

(V ,^ai   iJirjH).    Der  Nordflügcl  di-r  l.ittairr  .Antiklinale  zeigt  dagegen  als  Zfidien 

.  rter  Druckkräfte  südgerichtelc  .Aufschiebungen.  Durch  \  crmiltliing  der 
.Synklinale  von  MorflutjM-h-.Sagor-Tüffer  folgt  eine  zweite  gleichgerichtete  Karbon- 
aniiklinale  von  der  .SiiveetM?ne  über  Trojana  und  über  Trifail  hinstreichend.  Hieran 
k- 1.1  .<>  ,j,.h  di»'  Synklinale  von  Stein  mit  übcrki|i|iti-m  Nordl'lügci.  Die  Tcrliiir- 
•'  lUgen    dernelb^-n    ziehen    h\^    an  die  Save    Ini    l(;ii|iii:imi-<lnrf    und    werileii 

dort  vom  Diluvium  Oberderkt. 

OahinlPT  haut  »»ieh  da»  triadifwhe  Hochgebirge  der  .Steiner  Alpen  (einschl. 
d.  Menina)  mit  «üdwftrl»  gerichteten  f^iernchlebungen  auf. 

Die  Steiner  Alpen    ruhen  nach  Art  einer   .Mulde  auf  einer    Uasis  von   vortri- 

adi^chcn  mularnorphen  .Scliiefern  und  (inniwacken.    Diesi'  treten  in  der  l'nigeljung 

der  Menina  (am  KranJNko  rebro  und  b«'i  Lipa)  ziilago.    Diene  alten  (ieHteine  wurdi'U 

wiü  KoM«mal    verniulel      -    im  ladininehen    At»Hchnitl    der  Trian    Inumgrediert 

und    lieferten    da«    Material    für    die    hinge    rfllnelhaft    geweneneii    INeudogniltaler 


60 

Schiefer  und  Sandsteine,  welclie  besonders  zwischen  Stein  und  Cilli  ziemlich 
breite  Züge  bilden.  Der  intensive  Vulkanismus  der  ladinischen  Zeit  lieferte  aus- 
gedehnte Ergüsse  von  Felsitporphyr  (Kankertal,  Veldes,  Kirchheim  etc). 

Durch  die  Südüberschiebungen  der  Steiner  Alpen  fand  eine  beträchtliche 
Einengung  des  ursprünglichen  Ablagerungsraumes  statt. 

Noch  auffälligere  Einengungen  zeigen  sich  weiter  westlich.  Die  Gesteins- 
masse des  Hochkarstes  ist  quer  zerstückt  und  die  südöstlichen  Abschnitte  sind 
staffeiförmig  mehr  oder  minder  weit  unter  die  nordwestlichen  geschoben.  So 
taucht  die  Schneebergmasse  randlich  unter  das  Hirnbaumer  Plateau,  dieses  des- 
gleichen unter  das  Ternowaner  Plateau.  Gleichzeitig  bestehen  Überkippungen  und 
Überschiebungen  dieser  Abschnitte  in  der  Richtung  gegen  die  Adria  über  den 
alttertiären  Flysch  des  Tales  der  Innerkrainischen  Reka,  der  Mulde  von  Adelsberg 
und  des  Wippachtales.  Als  Fortsetzung  des  Hochkarstes  erscheint  weiter  im 
Nordwesten  der  Matajur,  dessen  mesozoische  Schichten  zu  einem  Gewölbe  auf- 
gestaut sind. 

Auf  der  NW-SO  streichenden  Linie  Karfreit -Tolmein  -  Kirchheim  tritt  die 
Hochkarstzone  unmittelbar  in  Berührung  mit  der  südlichsten  Zone  der  .Iuli.schen 
Alpen  (Zug  Porezen-Stol  bei  Karfreit)  und  wird  von  ihr  überschoben.  Die  Über- 
schiebung ist  im  Gebiete  des  Idriaflusses  in  einer  Breite  von  6  km  deutlich  auf- 
geschlossen (tektonisches  Fenster  bei  Kneza  nächst  der  Bahnstation  Podmelec, 
Deckscholle  von  Ponikve  bei  Sta.  Luzia).  Sämtliche  innere  Falten  des  Dinarischen 
Gebirges  sowie  die  subalpinen  Fallen  des  Savesystems  sind  im  Winkel  westlich 
von  der  Saveebene  nicht  mehr  vorhanden.  Das  Verschwinden  vollzieht  sich  in 
folgender  Weise.  Die  von  Unterkrain  über  Auersperg  und  Franzdorf  heran- 
streichenden Falten  sind  zum  Teil  stark  gepresst,  und  es  ist  über  sie  die  Littaier 
Karbonantiklinale  im  weiten  Bereiche  zwischen  Podpeč  am  Laibacher  Moor  und 
Selzach  an  der  Zeier  geschoben,  so  daß  sie  unter  ihr  begraben  werden  (Deck- 
schollen bei  Pölland,  am  Laibacher  Moor).  Ein  eindrucksvolles  geologisches 
Geschehnis!  Vor  dem  westwärts  vordringenden  Rand  der  Überschiebungsfläche 
erscheint  im  innersten  Winkel  zwischen  den  dinarischen  und  alpinen  Zonen  eine 
Scholle  von  obertriadischem  Hauptdolomit  steil  aufgepresst ;  dies  ist  der  Blegas- 
Berg.  ¥a'  ist  rings  umgeben  von  Grauwacken,  Schiefern  und  Kalken  (Gebiet  von 
Eisnern  etc),  die  in  verschiedenem  Grade  von  Druckmetamorphose  verändert  sind. 
Selbst  die  in  die  Schiefer  eingeklemmten  Felsitporphyre  sind  bei  Kirchheim 
mehr  oder  weniger  in  grünlichweiße  Serizitschiefer  umgewandelt-. 

Das  tektonische  Gesamtbild  der  alpindinarischen  Grenzregion  läßt  sich 
daher  mit  den  Worten  skizzieren,  daß  jene  Zonen,  welche  östlich  der  Radmann.s- 
dorfer  und  Laibacher  Niederung  fast  frei  nebeneinander  sich  entfalten, 
westlich  im  innersten  Winkel  übereinander  gedrängt  erscheinen,  wobei  die  sub- 
alpinen Züge  die  dinarischen  überdecken. 

Die  über  Kirchheim  nach  Karfreit  ziehende  Bruch-  und  Überschiebungslinie 
setzt  sich  auf  italienischem  Boden  in  der  Venetianer  Voralpenzone  in  die  „Frattura 
periadriatica"  Marinelli's  fort.  Sie  bildet  die  (irenze  zwischen  Alpen  und  Dinaren. 
Jenseits  des  Tagliamento  setzt  sich  die  verschmälerte  Ternowanerplateauzone  fort 

^  Kossmat  hält  diese  Gesteine  auf  Grund  von  Fo.ssilfunden  für  zum  Teil 
mesozoisch,  während  sie  vorher  (auch  von  ihm  selbst  in  der  (Jeologi.schen  Karte 
Bischoflack-Idria)  für  |)alaeozoisch  gehalten  wurden.  Es  liegt  wahrscheinlich  hier 
wie  am  Kranjsko  rebro  eine  ladinische  Transgression  von  Pseudogailtaler  Schiefern 
über  palaeozoischen  Serizitgrauwacken  und  Pliylliten  vor. 


61 

und  erreičTit  bei  BeThinö  "wieder  e'ine  isedeiilende  Breite.  Gleichzeftig  dreKt  sich 
das  Streichen,  welcties  vom  Isonzo  gegen  den  Tagliameiito  aus  der  dinarischen 
SO-NW  in  die  alpine  0-\V  Richtung  eingelenkt  hatte,  aHmählig  in  die  Richtung 
NO-SW,  so  daß  der  bekannte  gegen  die  Adria  konkave  Bogen  entsteht.  Hiebei 
sind  an  der  genannten  Linie  auch  in  Venetien  und  Siidtirol  die  innern  Gebirgs- 
teile  über  die  äußern  geschoben.  Doch  stellt  sich  eine  kennzeichnende  Verschieden- 
heit ein.  Die  äußeren  (dinarischen)  Gebirgsleile  bilden  einen  halbkreisförmigen 
Bogen  um  die  adriatische  Senke,  die  aufgeschobene  Alpenzone  bildet  jedoch  einen 
flacheren,  weniger  konkaven  Bogen,  ,sie  verhält  sich  wie  die  Sehne  zum  Scheitel- 
teil des  adriatischen  Bogens".  Daraus  erklärt  sich  die  Verschmälerung  der  Karstzone 
am  Tagliamento;  Angesichts  dieser  offenkundigen  Druckwirkung  wird  auch  eine 
andere  bereits  erwähnte  Tatsache  erklärUch.  Während  der  Karst  in  Dalmatien  und 
Westbosnien  fortlaufende  Falten  zeigt,  erscheint  der  krainisch-küstenländische  Hoch- 
karst unter  der  alpinen  Druckwirkung  transversal  zerstückt  und  die  nördlicheren 
Schollen  den  südlicheren  aufgeschoben.  In  dieser  Erscheinung  kommt  die  mit  der 
Beugung  im  Zusammenhang  stehende  Verkleinerung  des  Entwicklungsraumes  und 
die  infolge  dessen  wachsende  Spannung  zum  Ausdruck  Im  Malajur  und  in  der 
Umgebung  von  Tarcento  bewirkt  die  gleiche  Ursache  domartige  Aufwölbimgen  der 
Gesteinsschichten. 

II.  Die  Süd  I  ichen  Kai  ka  Ipen.  Nördlich  von  der  Randlinie  Karfreit- 
Kirchheim  beginnen  die  .lulischen  Alpen  mit  drei  Antiklinalen  und  zwischen- 
liegenden Synklinalen.  Die  dritte  Antiklinale  bildet  den  überschobenen  südlichen 
Schichtkopf  der  ausgedehnten  Plateaumasse  des  Kanin  (2592  m).  Vom  Kanin  an 
nordwärts  herrscht  einfacher  Kaltenbau  bis  zum  nördlichen  Schichlkopf  dieses 
Gebirgsabschnittes  im  Kanaltal   (Tarvis-Pontafel). 

Bei  Klitsch  aber  vollzieht  sich  eine  große  Veränderung  im  Bau  der  .lulischen 
Alpen.  Die  ganze  ungeheure  Schichtmasse,  die  sich  zwischen  Klitsch  und  Veldes 
ausdehnt,  i.st  aufier  von  nach  OSO  —  also  im  Sinne  der  Linie  Kartreit-Kirclilieim 
—  gerichteten  Brüchen  auch  von  solchen  durchsetzt,  die  von  jenen  aus  winkelig 
flach  .N'  und  .NO  au.sstrahlen.  Diese  sind  zum  Teil  von  der  Krosion  zu  tiefen  (^uci- 
UUem  ausgearbeitet  worden  (Haibier  Tal,  Tal  der  Weißenfelser  Seen,  Planicatal, 
Mojstrovkabruch  im  Pisnicatal,  Luknja -Vratatal,  Krmabruch).  An  beiderlei  Brüchen 
fanden  auch  Ot)ers<-hiebungen  statt,  an  ersteren  südwärt-;,  an  den  anderen  nord- 
"westwirts  Infolge  des.s«fn  gabelt  sich  die  Slreichriditung  und  es  gehen  die  für  die 
JuÜMchen  Al[>en  kennzeichnenden  zwei  Bergzugsric-htungen  hervor.  Auch  kommt 
es  zu  einer  miildenartigen  Durchbiegung  der  ganzen  Schicht ma.s.se.  Von  Klit.sch  aus 
geht  der  eine  Zug  aU  Antiklinale  .Skutnik  -  l'olovnik  nach  OSO  weiter,  der  zweite 
gröüen  (Kombon  -  Kmica)  streicht  jedoch  nach  .N.N'O.  Im  Wink«-!  zwi.s«'hen  beiden 
Zügen  kommt  der  eigenartige  tiefe  KesHel  von  Klitsch  (Synkline  mit  steilen  Schen- 
keln) zuHtande.  Im  Zuttammenhange  mit  der  genannten  Durchbiegung  erscheint  der 
Kanin  twi  KlilH<:h  von  tii.1»htigen  Torsionssprüngen  durchgesetzt  Die  zwei  bei  Klitsch 
}^t^,.,,„,.,.,\,.fi  f'bcrHchiebungHlinien  «ind  die  .MoJHlmvkalinie  und  <lie  Krn-K()l)lalinie. 
W<  lieh  wiederholen  nich  analoge  StörungHÜnien :  vom   Vrnnik  zweigt  einer- 

«eil»  die  Linie  Luknja -Vratatal  ah,  andercrneits  eine  zweite  gegen  den  Bogatin:  vom 
Tal  dirr  Triglaviiwn  aiiM  Hlrejcht  dongleir-hen  eine  Linie  über  Belo  jiolje  ins  Krmalal, 
die  andere  ge|{en  Koprivnik  in  der  Worht^in. 

Die  gewaltige,  Hlarre,  anH^-heinend  einlach  gebaute  KalkmaMse  der  .luliHi|ii*n 
AlpMl  ersrhnml  narh  r|ieM;r  geologiiu-heii  KrMchlieUutig  neilenH  l'rnfeMHor  KoHHUiat 
durfh  gewallige  Stnningen    in  eig^narliger  WrJHC   auMgeHlaltel.    .Mjin    li.il    diirnmli 


62 

Zli  unlersclieidou  das  Kimiiijfebir<re  als  erste  tektonische  Einheit,  die  die  Rasis  bildet, 
eine  diircli  die  Mojstrovlva-Krn  Linie  begrenzte,  auf  die  basale  aut'4>escliobene  zweite 
Einheit,  welcher  der  Triglav  an<fehört,  und  diese  sinkt  an  den  Triglavseen  wieder 
unter  die  dritte  Platte  ein,  welche  die  Gipfel  Zlatna  und  Studor  trägt. 

Angesichts  dieser  großen  Überschiebungen  liegt  der  Oedanke  nahe,  in  ihnen 
Merkmale  für  den  Aufbau  aus  übereinander  gelagerten  durchstreichenden  orts- 
fremden Faltendecken  oder  Schubniassen  zu  sehen.  Kossmat  zieht  diese  Annahme 
in  Betracht,  und  findet,  daß  sie  abzulehnen  ist.  Die  Decken  könnten  nur  von  der 
Tonalitlinie  auf  der  Nordseite  der  Karawanken  hergeleitet  werden.  Da  aber  die 
Deckentheoretiker  auch  die  Wurzel  der  Nordalpen  eben  dahin  verlegen,  so  würden 
in  der  schmalen  Tonalitnarbe  zwei  ausgedehnte  Deckenländer  nach  entgegen- 
gesetzten Seiten  ausgehen,  was  wohl  nicht  angenommen  werden  kann. 

Die  Steiner  Alpen  sind  nach  Gesteinsmaterial  und  Aufbau  die  östliche 
Fortsetzung  der  Julischen  Alpen.  Die  tektonische  Trennung  wird  gebildet  durch 
die  Sa  V  eb  ruchl  in  ie,  welche  vom  Südrand  der  Steiner  Alpen  (Stranje  bei 
Stein)  an  Neumarktl  und  Žirovnica  vorbeiführt,  also  in  diesem  Teil  eine  dinarische 
Richtung  besitzt.  Die  Steiner  Alpen  erscheinen  auf  der  Südseite  nach  Süden,  auf 
der  Nordseite  nach  Norden  überschoben  ^,  und  von  Norden  her  auf  einen  engeren 
Kaum  zusammengedrängt  als  die  .lulischen  Alpen.  Der  südliche  Überschiebungsrand 
ist  im  Kranj.sko  rebro,  in  welchem  serizitische  alte  Grauwacken  und  Schiefer  als 
Basis  der  Steiner  Alpen  zutage  kommen,  zu  einer  großen  Schleife  gebogen.  Die 
beiden  entgegengesetzten  Schubrichtungen  haben  die  Aufmerksamkeit  der  Tek- 
toniker lebhaft  erregt.  Man  sprach  die  nördliche  dem  alpinen  Nordschub  zu,  die 
südliche  aber  einem  nachträglichen  Zurückgleiten  der  Dinariden.  Kossmat  weist 
auf  die  Gleichzeitigkeit  beider  Bewegungsrichtungen  an  einem  Beispiele  aus  den 
Julischen  Alpen  (Mojstrovka-Belipotok,  Krn-Kobla)  hin,  beide  Richtungen  gehören 
also  wohl  auch  in  den  Steiner  Alpen  zusammen.  Nachdem  die  allseits  scharf  ein- 
gespannten spröden  Kalkmassen  in  Schollen  zersprimgen  waren,  schoben  sich 
diese  in  verschiedenen  —  auch  entgegengesetzten  —  Richtungen  ineinander. 

Die  K  a  r  a  w  a  n  k  e  n  und  der  D  r  a  u  z  u  g.  In  gleicher  Weise  wie  das  Plateau- 
gebirge der  Julischen  und  Steiner  Alpen  im  Süden  von  einer  gefalteten  Zone  be- 
gleitet wird  (dem  Savesystem),  wird  es  auch  im  Norden  von  einer  Faltenzone 
eingefaßt,  den  Karawanken  und  dem  Drauzug  (Obir  etc.).  Im  Palaeozoikum  der 
Karawanken  tritt  die  stratigraphische  Basis  der  Julischen  Alpen  zutage.  Die  Ka- 
rawanken (Stol,  Košuta  etc.)  gehören  stratigraphisch  und  tektonisch  zu  den  süd- 
lichen Kalkalpen.  Das  Plateaugebiet  der  Julischen  und  Steiner  Alpen  liegt  auf 
einer  breiten  bereits  vorpermischen  Synklinale,  wie  dies  der  Verfasser  durch  eine 
eingehende  Betrachtung  nachweist. 

III.  Das  Ostende  der  südlichen  Kalkalpen.  Die  Plateauregion  der 
Juli.schen  und  Steiner  Alpen  taucht  im  Osten  (gegen  Cilli)  unter  transgredierendem 
Tertiär  unter.  Der  an  die  Košuta  an.schließende  Kozjakzug  setzt  sich  im  Bočberge 
fort,  während  der  Obirzug  schon  am  Ursulaberge  bei  Windischgraz  endet  —  indem 
er  an  einer  dinarischen  Verwerfung  am  Bachergebirge  absinkt,  wobei  er  eine 
Ablenkung  nach  Südost  erfährt.  Der  subalpine  Zug  von  Trojana  setzt  sich  in  die 
Rudnica  bis  an  die  steirisch  kroatische  Grenze  fort.  Der  noch  südlichere  ebenfalls 
dem  Savesystem  angehörende  Zug  der  Orlica  (bei  Reichenburg)  ist  nach  NNO 
abgelenkt. 

'  Man  vergleiche  die  Profile  in  F.  Sei  dl,  Kamniške  ali  Savinjske  Alpe. 
Ljubljana  1908. 


63 

Die  Ursache  des  Absinkens  und  der  Ablenkungen  sieht  Kossniat  darin, 
daß  die  Faltenzü^e  in  die  Enge  zwischen  dem  kristallinischen  Bachergebirge,  doni 
äußersten  Vorposten  der  Zentrahilpen.  und  dem  Agramer  Gebirge,  dem  EndgUede 
der  kristallinischen  Rhodoperegion  hinauslaufen  und  zwischen  diese  zwei  testen 
Pfeiler  eingeklemmt  sind. 

Im  Westen  sind  die  Wendungen  des  Schichtslreichens  im  Ternowanerplateau, 
die  Transversalfaltung  bei  Hudajužna  im  Racatal.  desgleichen  am  Skofji  vrh  bei 
Kirchheim  und  vor  allem  das  Hlegasgebiet  Teilwirkungen  eben  desselben  Druckes, 
der  den  Dinaren  die  Streichrichtung  aufzwang.  Durch  die  winkelige  Abknickung 
des  dinarischen  Gebirges  sind  die  Falten  des  Savesystems  von  ihrem  Untergrund 
atjgelöst  und  westwärts  bis  über  Pölland  gegen  den  Blegas  geschoben  worden. 
Die  Julischen  Alpen  und  die  iibei^schobene  Scholle  sind  wie  die  Backen  einer 
Quetsche  gegeneinander  bewegt.  Infolgedessen  bäumt  sich  die  dazwischen  befind- 
liche Schichtmasse  des  Blegas  mächtig  auf.  Die  Verknickung  des  Überschiebungs- 
randes des  Kranjsko  rebro  in  den  Steiner  Alpen  und  die  Transversalfallung  des 
Tertiär  bei  Oberbugr  stehen  wohl  auch  im  Zusammenhang  mit  diesen  Erscheinungen 
Ebenso  gehören  dazu  die  transversale  Schuppung  der  Julischen  Alpen  (das  sind  die 
Ctjerschiebungen  an  den  Transversalbrüchen  der  Mojstrovka-,  Vrata-  und  Krrna- 
Linie)  und  die  des  Ho<-hkarstzuges.  Die  Überschiebungen  in  den  die  IMateauzone 
der  Julischen  und  Steiner  Alpen  begleitenden  Randfalfen  (Karawanken,  Savesystem) 
sind  gegen  die  Plateauzone  gerichtet,  erfolgen  also  auf  beiden  Seiten  im  entgegen- 
gesetzten Sinne.  Es  zeigt  sich  gleichsam  ein  Überquellen  der  Sedimente  gegen  die 
stauenden  Ma.s.sen  der  beiderseitigen  Grundgebirge  (Rhodopemasse  und  Zentral- 
alpen). Als  weitere  Folge  hievon  konnte  das  Pannonische  Meer  tief  in  das  Save- 
gebiet  (Mojstrana)  eindringen,  ohne  jedoch  den  Karst  zu  überschreiten. 

Die  Zeit  der  Hauptfaltung  im  alpin  -  dinari.schen  (iebief  lallt  ins 
AlttertiSr,  es  i.st  aber  auch  noch  das  Miozxtn  gefaltet  und  überkippt.  Andererseits 
fanden  auch  in  der  Zeit  der  mittleren  Kreide  bedeutende  Verlagerungen  statt,  wie 
die«  unter  anderem  die  transgredierende  Radiolitenbreccie  von  Dom/.aic  veranschau- 
licht. Nfx-h  älter  sind  die  Bewegungen  während  der  ladinischen  (Wengetier)  Zeit, 
wihrend  den  Perms  und  des  Karbons. 

IV.  Per  iad  ria  t  isrhe  Konturen  in  den  östlichen  Z  c  ii  1 1  a  1  a  I  pen. 
Der  Schöpfer  der  geologisch«*n  Tektonik,  K.  Siiess,  hat  die  .Mjxmi  als  ein  durch 
nordwflrtri  g«'rirhteten  .S<;hub  aufgestautes  (iebirge  aufgefaßt.  Da  nun  in  den  süd- 
lichen Kalkalpen  wie  in  den  Dinaren  die  Falten  südwärts  überschlagen  ersclu>inen, 
HO  ta«ite  Sueim  die  Südalpen  u\n  ein  Helbstständiges,  den  Alpen  fremdes  (iebirge 
mil  den  «üdÖHtlich  abzweigenden  Karstzügen  ziiMimmen  un<l  bezeichnet  sie  als 
Dinaridcn.  Die  neharf  gezeirhnete  (irenze  wird  gebildet  (hireli  die  bedeutsame 
Judicarien-Gaillnl-Baeher-lJnie,  einer  420  kiu  langen  Mruclilinie,  die  durch  Intrii.si- 
onen  von  Tonalit  gekennzeichnet  iKt.  Knit  Hpät  Hcien  die  Dinariden  mil  (i(>n  Alpen 
vereiniget    worden.    Nun    haben    Hchon    venw-hiedene    (ieologen    die    Beobachtung 

:*' '*     '   "     '  '  — /e  keine  HO  Kcharfe  «ei.    (^t)er<lieK  wcIhI   Kossmat  darauf 

f  iie  .'širukliirlinien  keincwegM  bloß  den  Dinareti  angehören, 

»ondem    bU  in  die   Zentralalpen    eindringen,    uml    l>uide   (iebirge    in    innigere  Be- 
/  '  netzen.    Kine  Anzahl  von    im  dinarinchen    Sinne   ittroichenden    Bruclilinien 

•rt    die  ofltweiitlich    Mirelchenden    Steiner    Alpen,  die    Karawanken    und    ilen 
I  ^    und  «olzl    «Ich  in  gleicher    Kir-hlung    in  die  Zentral/.one  fori  (Slein-Neii- 

maiiitl-Villiich-Mölltal  etc.).    BewonderH  iiuffilllig  iitt  die  StörungHÜnie,  die  um  Nord- 
hiing    der    (jolirn    durrhnlri'irlit    und    in    di'n    Südrund    din«    Slol    und     der     Knšiila 


auslauft.  An  ilir  ist  der  jjanze  Haiiptzug  der  ()stkilrnw"alikentrias  tun  etwi  8  km 
nach  Süden  verschoben  In  gleiclier  Weise  ist  der  übirzng  gegenül)er  den  Gail- 
taler  Alpen  abgelenkt.  Auch  die  Brnchlinie  von  Weitenstein,  welche  das  Bacher- 
gebirge schräge  abschneidet,  setzt  sich  nach  NW  in  die  Zentralalpen  fort. 

Kossniat  zeigt  ferner,  daß  die  Tonalitintrusionen  sich  keineswegs  auf  die 
Judicarien-Gailtallinie  beschränken,  denn  die  Tonalite  bezüglich  Granite  des  Bacher 
stecken  unzweifelhaft  in  der  Zentralzone,  jene  der  Ostkarawanken  im  karnischen 
Falaeozoikum,  der  Adaniello  und  die  Brixener  Masse  aber  in  südalpinen  Gesteinen. 

In  Anbetracht  der  Anordnung  der  Tauern,  kommt  man  zur  Anschauung,  daß 
der  Tauernbogen  auch  noch  ein  zu  den  Dinariden  gehörender  periadriatischer 
Bogen  sei,  sowie  daß  dessen  Granite  und  Tonalite  an  den  Intrusivgürtel  der 
Judicarien-Gailtallinie  sich  anreihen.  Dafür  spricht  nicht  nur  ihre  petrographische 
Natur,  sondern  auch  ihre  Einfügung  in  die  Bogenlinie.  Die  Zentralzone  ist  dem- 
nach ein  Bestandteil  der  periadriatischen  Falten  im  weiteren  Sinne.  Der  Tauern- 
bogen zeigt  geradezu  analog  den  die  nördliche  Adria  umgebenden  Bogen  nach 
Süden  gerichtetete  Überfaltungen  und  Überschiebungen,  und  überdies  auch  trans- 
versale Stauungen.  So  sind  im  Gewölbe  des  Zentralgneises  südwärts  gerichtete 
Überneigungen  und  Überkippungen  durch  die  Beobachtung  festgestellt.  Desgleichen 
erscheinen  dem  tangentialen  Bogendruck  folgend  im  Sinne  einer  Reduktion  der 
Länge  die  Murtaler  Alpen  gegen  die  Radstätter  Tauern  aufgeschoben  und  ebenso 
westwärts  gerichtete  Überschiebungen  bestehen  in  den  Ötztaler  Alpen  —  analog 
den  Ineinanderschiebungen  im  Hochkarst.  Der  Zug  der  Pinzgauer  Phyllite  ist  ferner 
nach  der  Auffa.ssung  des  Autors  in  gleicher  Weise  über  den  südwärts  anstossenden 
stärker  konkaven  Bogen  der  mittleren  Zentralalpen  geschoben,  wie  das  Hochge- 
birge der  Julischen  Alpen  über  den  dinarisch-venezianischen  Außenbogen  (Hoch- 
karst etc.).  Der  Hauptunterschied  zwischen  den  Südalpen  und  Dinaren  einerseits 
und  den  östlichen  Nordalpen  andererseits  liegt  darin,  daß  er.stere  sich  frei  gegen 
das  Innere  der  adriati.schen  Mulde  entwickeln  konnten,  wogegen  letztere  an  Außen- 
massiven (Böhmische  Masse,  Schwarzwald)  Hindernisse  fanden.  Beide  sind  kon- 
zentri.sch  gegen  die  Adria  vorgeschoben. 

Wenn  wir  zum  Schluß  die  in  unseren  einleitenden  Bemerkungen  bereits 
angezeigten  Errungenschaften  der  vorliegenden  Arbeit  noch  zu  ver- 
vollständigen versuchen,  so  sei  vor  allem  hervorgehoben,  daß  durch 
sie  die  Ansicht  von  der  Autochthonie  der  Süd-  und  Nordalpen 
eine  wesentliche  Stütze  erfährt,  daß  dagegen  die  Auffassung 
Termier's  in  ihren  Grundlagen  verschoben  erscheint,  sowie  daß 
die  befremdliche  Abtrennung  der  Südalpen  von  den  Alpen  nun- 
mehr kaum    noch   aufrecht  gehalten   werden   kann.  F.  S. 

Seidl  Ferd.y  Geološki  izprehodi  po  Goriškem.  Priloge:  2  zemljevidna 
načrta,  8  geoloških  prorezov,  4  fotografske  podobe.  Izdala  „Soci- 
alna Matica".    Gorica  1913.    8°.    40  str.  Broš.  1   K. 

Navedena  razprava  je  ponatis  poljudnega  predavanja,  ki  ga  je  imel  profesor 
Seidl  v  „Narodni  prosveti"  v  Gorici  in  obenem  vzoren  vzgled,  kako  proučujmo 
domača  tla  in  podajajmo  dobljene  uspehe  v  lahko  umljivi  a  kljub  temu  znanstveni 
obliki  našim  širšim  slojem. 

V  uvodu  pojasnuje  pisatelj,  kako  navaja  življenje  samo  k  geološkim  vpra- 
šanjem in  zasleduje  na  to  posamezne  tvorbe  in  njih  zgodovino  ter  označuje  dobe 
v  okolici  Gorice.    Opozarja  pa  pri  tem  tudi   posebej  še  na  slične  tvorbe  na  Kranj- 


65 

skem.  Tako  govori  obširnejše  o  aluviju  in  diluviju  ob  Soči  in  Savi  ter  opozarja, 
da  se  je  Sava  pri  Radovljici  zajedla  90  m  globoko  v  svojo  lastno  tvorbo,  prav 
kakor  Soča  pri  Sv.  Luciji.  Pojasnjuje  pojav  talne  vode  in  njen  pomen  ter  navaja 
arteške  vodnjake  v  Furlanski  nižavi  in  mimogrede  omenja,  da  je  tudi  ljubljanski 
vodovod  s  svojo  globoko  talno  vodo  prost  bakterij  in  „iz  zdravstvenega  stališča 
neprecenljiv  zaklad".  Nato  razpravlja  o  krušenju,  nagubavanju,  glacialnih  pojavih, 
o  koraljnikih  in  njih  velikanskem  pomenu  za  Julske  Alpe.  V  nadaljnjih  izvajanjih 
sledi  izviru  Vipave  in  pojasnjuje  na  njem   kraški  veleizvirek. 

O  starejših  geoloških  dobah  govori  kratko,  deloma  radi  dejstva,  da  starejših 
plasti  v  označenem  ozemlju  —  vsaj  na  površju  —  v  večjem  obsegu  ni,  deloma 
je  to  utemeljeno  v  tehniki  predavanja  Tako  so  strani  27  —  31  nekoliko  težje 
umljive.  Med  drugim  nas  zanimajo  v  tej  razpravi  zlasti  vrstice  o  nastanku  idrijs- 
kega rudišča.  Skladovi  Banjške  planote  visijo  proti  jugu  in  so  odkrhani  v  pre- 
lomu .)b  Idrijci.  Spodnja  mogočna  skupina  plasti  je  triadni  dolomit,  nad  njim  so 
razne  mlajše  plasti.  Skozi  razpoko  ob  prelomu  je  v  okrožju  sedanje  Idrije  „privrelo 
iz  zemeljskih  globočin,  prvotne  domovine  težkih  kovin",  in  našlo  pot  živo  srebro, 
torej  je  nastalo  rudišče  po  triadni  dobi,  ker  so  plasti  te  dobe  počile  in  je  med  in 
nad  nje  privTelo  živo  srebro.  —  Priloge  brošure  —  slika  1  do  9  originalno  delo 
avtorjevo  —  so  zelo  srečno  izbrane  in  uzorno  izvršene  ter  izborno  dopolnjujejo  in 
ponazorujejo  besedilo. 

Poizku.sov  za  poljudno  predavanje  vede  v  slovenskem,  hrvaškem  in  nemškem 
jeziku  sem  imel  že  veliko  v  rokah,  toda  le  redke  sem  odložil  s  tolikim  zadovoljstvom, 
kakor  ravno  Seidlovo  delo.  Bilo  bi  zelo  dobro,  ako  bi  imeli  enake  opise  za  okolice 
Ljubljane,  Novega  mesta,  Postojne,  Celja,  Maribora  in  Celovca.  Slično  bi  lahko 
obravnavali  tudi  drugi  strokovnjaki  vsak  svojo  panogo.  /.  Vesenjak. 

Gincberger  Dr.  A.,    Der  Schutz    der  Pflanzenwelt    in    Niederösterreich. 
Sonderdruck  aus  „Blätter  für  Naturkunde  und  Naturschutz  Nieder- 
österreichs'*.   L  .lahrj/.    2.  Heft.    Wien   1914.    17   S. 
Der  Verfa.sser  erörtert  die  (irundsätze  des  Naturschutzes  imd  seine  Herei-hligung 

Im   allgemeinen    und    behandelt    des    näJieren    die    Frage   des    IMlanzcnschutzcs    in 

NiederÖHlerreich,  indem  er  .seine  Darlegungen  in  eingehender  Beantwortung  folgender 

Hauptfragen  zuHammenfaßt : 

1.  Was   »oll   ge.schiifzl    werden? 

2.  lut  noch  Schutzwürdiges  vorhanden?  Wenn  ja,  was  und  wo? 
8.  Wer  soll   den   Schutz  der   Pflanzenwelt   ausUben? 

4.  Wie  soli  dies  geschehen? 

5.  Was  ist  in  Sachen  des  Schutzes  der  i't'lanzcnwelt  Nieder- 
Ssterreichs   bisher  geHchehen? 

8.   Was   i  H  t    noch    zu    tun? 

Wiewohl  der  VerfaMserHpezielldic  V'erhflltniHHeNicderOHlerreichHberdcksichtigt, 
beMlspnirh<;n  H«ine  fachmflnniMch  durrhdarhten  Au.Hführungen  allgemeines  Intcrcsso 
nad  werden  eb«niK>  auch  zu  erwft(;en  nein,  fnll.s  man  hjcIi  Ix-j  uns  zu  LaMdo  mil 
dflo  auf  den  Schulz  unserer  mj  \\w.U  inlcrenHanten  PrianAi-iiwi-jt  /m  (rericnditi 
Mattnahmen  einmal  ernstlich  hem-hAftigcn  Milile,  was  biHhor  leider  faHt  gar  uiclit 
der  Fall  war.  Und  doch  wAre  e«t,  nebenbei  bemerkt,  an  der  Zeil,  auch  bei  iiuh 
<UflMr  Frage  nAhfr  zu  treten.  Denn  man  Iditin,  wie  ch  der  Vi-rfaHtarr  für  .Niedcr- 
flatarfeicli  h<;lont,  auch  fOr  unser  Kronland  hchaiipten,  .  <l  a  U  e  n  zwar  eine 
ganze  Reihe  von  K  u  It  u  ra  u  fga  bf  n  k"'(i  '"''  **"  wichtig  m  i  n  d,  wie  der 
Natu  rarhul  z,   ahi-r  ganz   wnniK«*,  die   mo   drinf^end      \u<\' 

ß 


66 

Ohne  auf  eine  nähere  Besprechung  aller  einzelnen  Punkte  der  Abhandlung 
hier  einzugehen,  sei  aus  der  Fülle  des  vom  Verfasser  Gebotenen  zur  Klärung 
vielfach  verbreiteter  Missverständnisse  hervorgehoben,  daß  in  Frage  des  Pflanzen- 
schutzes nur  wirklich  wildwachsende  und  im  betreffenden  Lande  ursprün- 
glich einheimische  Pflanzenarten  sowie  natürliche,  durch  den  Menschen 
nicht  oder  nur  wenig  beeinflusste  Gesellschaften  von  solchen,  die  sogenannten 
Pflanzenformationen  in  Betracht  kommen,  während  gepflanzte  Bäume,  wie 
Dorflinden,  Jubiläums-  und  Alleebäume  und  ganze  Parkanlagen,  so  interessant  sie 
auch  sein  mögen,  nicht  in  den  engeren  Rahmen  des  Naturschutzes,  sondern  in 
das  Gebiet  des  Heimatschutzes  gehören. 

„Indem  sich  also  der  Naturschutz  auf  den  Schutz  der  wirklich  wild- 
wachsenden Pflanzen  beschränkt,  verlangt  er:  1.  den  Schutz  einzelner 
Exemplare  oder  Individuen,  2.  den  Schutz  gewisser  Arten,  3.  den 
Schutz  der  für  das  betreffende  Land  charakteristischen  Pflanzen- 
gesellschaften  (Pflanzenformationen)". 

Der  Schutz  einzelner  Pflanzenindividuen  kann  naturgemäß  nur 
Bäume  umfassen,  wobei  im  freien  Lande  oder  in  Wäldern  stehende, 
durch  Größe,  Alter,  Schönheit  oder  b  esondere  Wuchsart  ausgezeich- 
nete Exemplare  in  Berücksichtigung  kommen. 

Wie  alle  derartigen  Bäume  schutzwürdig  sind,  sind  es  streng  genommen 
auch  alle  wilden  Pflanzenarten,  da  es  nicht  zu  billigen  wäre,  wenn  auch 
nur  ein  Glied  der  in  einem  Lande  seßhaften  Pflanzenwelt  durch  Eingriffe  des 
Menschen  der  Ausrottung  anheimfiele.  Als  schutzbedürftig  werden  sich  indes 
vor  allem  solche  Arten  erweisen,  denen  von  Händlern  (Handelsgärtnern,  Blumen- 
verkäufern, Wurzelgräbern)  des  Gewinnes  wegen  nachgestellt  wird  oder  die  von 
AusflUglern  und  Touristen,  wie  namentlich  viele  schön  blühende  Frühlingsgewächse 
und  gewisse  beliebte  Alpenpflanzen  in  Massen  geplündert  werden.  Unter  diesen 
Arten  werden  wieder  jene  des  größten  Schutzes  bedürfen,  die  gegenwärtig  als 
„selten  "  zu  bezeichnen  sind,  ob  sie  nun  allgemein,  d.  h.  in  allen  Gebieten  der  Erde 
selten  („absolut"  selten)  sind,  oder  ob  sie  nur  in  dem  betreffenden  Lande  selten 
(„relativ"  selten)  sind,  anderwärts  sich  aber  in  größerer  Menge  oder  häufig 
finden.  Nicht  minder  schutzwürdig  als  die  einzeln  wilden  Pflanzenarten  sind  es 
auch  ihre  natürlichen  Gesellschaften,  die  Pflanzenformationen,  die  ja  den 
Charakter  der  Landschaft  bestimmen  und  zugleich  bekunden,  was  die  Natur  im 
Laufe  von  Jahrtausenden  in  stiller,  durch  Eingriffe  des  Menschen  nicht  gestörter 
Arbeit  geschaffen  hat.  Die  große  Schutzbedürftigkeit  der  natürlichen  Pflanzen- 
formationen wird  man  nicht  verkennen,  wenn  man  erwägt,  daß  Private  wie 
Korporationen  den  Ertrag  der  noch  im  Urzustände  befindlichen  Gelände  durch 
Melioration  und  Nutzung  (Entsumpfung,  Trockenlegung,  Umackern,  Abholzung, 
Aufforstung)  möglichst  zu  erhöhen  bestrebt  sind. 

Da  man  natürlicher  Weise  nicht  verlangen  kann,  daß  der  botanischen  Denk- 
würdigkeiten wegen  die  gesamten  Kulturarbeiten,  welche  die  wirtschaftliche  Lage 
einer  Gegend  zu  heben  bestimmt  sind,  eingeschränkt  werden,  kann  der  Schutz  der 
natürlichen  Pflanzenformationen  nur  derart  realisiert  werden,  daß  von 
jeder  Formation  ein  bestimmtes  Stück  durch  entsprechende  Verfügungen,  vor  jedem 
Eingriffe  des  Menschen  bewahrt,  in  unverändertem  Zustande  der  Nachwelt  erhalten 
bleibe.  So  kann  man  eine  Sammlung  von  „Reservationen"  schaffen,  die  ver- 
anschaulichen werden,  welcher  Art  die  Pflanzendecken  des  Geländes  waren, 
bevor  der  Mensch  in  seinen  Kulturbestrebungen  verändernd  und  im  Sinne  des 
Naturschutzes  zerstörend  eingegriffen  hat.  A.  P. 


67 

Bibliografija. 

Sestavil  dr.  Janko  Šlebinger. 

« 

1.  Zgodovina.  Zemljepisje    Narodopisje. 

Baš  Otokar  dr.,  V  Plan.  vestniku  XX:  «Hudi  graben"  pri  Celju.  S  sliko. 
36— .38.  —  Mozirska  planina.  S  sliko.  41—42.  —  Mrzlica  (1100  m). 
S  sliko.  124-128. 

Godec  Mar.  in  Kovačič  Fr.,  Gradivo  za  krajevne  kronike:  Limbuš  pri  Mari- 
boru. '.'a.sopis  za  zgodovino  in  narodopisje,  11.  let.,  67-82. 

Grivec  Fr.  dr.,  Grmanstvo,  slovanstvo  in  Balkan.   Čas  IX,  41  —  47. 

Po  članku  iz  nemške  re\'iie  .Hochland". 

Gruden  Jos,  dr.,  .Starine  železnih  in  salajskih  Slovenov".  Fragment 
iz  zgodovine  ogrskih  Slovencev.  Časopis  za  zgodovino  in  narodopisje,  11.  let., 
93—154.  (Ponatis  :  V.  8°.  62  str.) 

Prim.  poročila:  Dr.  J.  A.  Glonar  v  Lj.  zvonu  191.5,  143  in  dr.  Fr.  Kos  v  Dom  in  svetu  1915. 
l-Ti.  —  ,To  je  edini  spis,  ki  nam  govori  o  preteklosti  Prekmurcev."  Sestavil  ga  je  najbrž,  Jakob  S  a  b  a  r ; 
opombe  in  popravke  Je  rokopisu  dodal  Jožef  K  o  š  i  č. 

—  Zgodovina  slovenskega   naroda.   IV.  zv.   (Tretji  del.  Novi  vek.   I.  Lute- 

ran^tvo  med  Slovenci).   Izdala  družba  sv.  Mohorja  v  Celovcu  1914,  529-688. 

Hegeman  Ottmar  Dr.,  Die  Gegenreformation  in  Bischoflack.  Nach  den 
archivaliächen  Quellen.  Jahrbuch  der  Gesellschaft  für  die  Geschichte  des 
l'rotestantismus  in  Österreich.  Wien— Leipzig,  1914.  3.").  Jg.,  1—80. 

Ilešič  Fran  dr.,   , Evropa  z  liro".  Lj.  zvon  1915,  171-174. 

.MH(;<,rizacija  Evrope  pri  starejših  geografih. 

t  Koprivnik  Janez,  Pohorje.  Planinski  vestnik  XX,  štev.  1—8.  (Nadaljevanje  iz 

(<r»;j.^njega  It-tnika). 
Kovačtč  Frančišek   dr.,    Cerkev    sv.    Jožefa    pri    Mariboru.    Časopis  .  .  . 

11.  let,  170. 

—  Nadžupnija    Sv.    Križa     pri    Rogaški    slatini.     Zgodovinski    podatki. 

Ljubljana,  1914.  Izdalo  .Zgodovinsko  društvo"  v  Mariboru.  Založilo  „Cerkveno 
društvo'  pri  Sv.  Križu.  V.  8°,  89  str.  S  slikami. 

Keferal  :  M.  Ljubia  v  Časopisu  ...  11.  let.,  174  — l'.'i;  Dr.  .1  o  h  Čiru  d  en  v  Carnioli  19ir> 
M  air    5<i. 

—  Dominikanski    samostan  v  Ptuju.    Zvczt-k  I.    (Ponatis  i/.  .Voditelja")  in 

zvezek  II.  (Ponatis  iz  ,(!aHO|)isa'*  .  .  .  .)    Založilo  zgodovin,  društvo  v  Mariljoru. 

Ul«)  tHent  »pn^iMl  sir.  .VS. 
Kropar,  Ostanki  žehljarstva  na   Kranjskem.   1.  Zgornja  Bela  nad  Kranjem. 

J    Kropa.    Gor«;njec  (Kranj   1915),   .štev.  6-9,   18—20. 
Kuhar  števan,  .Narodno  blago  vogrukih  Slovencev.  Zapisano  v  Bratoncih. 

Ponati«  iz  .ČimopiHa".  1913—1914.  V.  8».  37  str. 
Lah  Ivan  dr.,  N..  ;e  ime.  .-^lovan  XIII.  \m  ~  107;  1.38     142. 
Lončar  Dragotin  dr.,  Slrivenci  v  (iretek  lost  i.  Predavanje  v  goriški  „Narodni 

\)rft^\('W    Suni  zapiski  XI,  93—98. 
Mlakar  Janko,  Okrog  Montbianca.  Plan.  vestnik  XX,  Atcv.  1—8. 
Pivko    LJudevIt   dr..     Ali    je    bil    Samo    slovenski    vladar?    Časo|)iH  .   .  . 

11.  i.-t..   !■'<'.     l.VJ. 

.!(  pathrtlo'k.i.  './ir'iT  )•  uuitkall  vpra&anl«,  ■"  •"  Movmrl  In  Čehi  imrll  t«  v  7  «liili>l)u 
iamfkn  <irl»yi>  (Krft  Sam»*»   vlado*  (iW) 

StCgtaMc  Avg.  dr.,  H  o  tj  a  pot  k  Mniori  Božji  na  Črni  gori.  Spr)miiiHk(< 
Mtee  k  |H-latoli;iniri.  .Na  Dunaju  1914  Založil  kii.-šk  ^.upnijski  urad  iia  Crui 
K»ri  itri  Ptuju.  8*.  31  nlr    -f    1   Liib.  in  8  slik.  Cena  Mi  v. 


68 

—  Sv.  Gore    na    Štajerskem.    Dnifja,    predelana    in    z   molitvami    pomnožena 

izdaja.  V  Mariboru,  191-4.  Založilo  cerkveno  predstojništvo  pri  Sv.  Petru  pod 
Sv.  gorami.  8".  127  str.  in  12  slik. 

Umetniški  in  zgodovinski  opis  v  poljudni  obliki. 

Steska  Viktor,  Ob  tristoletnici  Šentjakobske  cerkve  v  Ljubljani. 
Založila  župna  cerkev  sv.  Jakoba  v  Ljubljani.  1915.  M  8°.  32  str.  S  slikami. 
Poročilo  gl.  spredaj  na  str.  57. 

Tominšek  Pran   dr.,    Hotel    „Zlatorog"    ob    Bohinjskem    jezeru.    Plan. 

vestnik  XX,  43—48. 
Turna  Henrik  dr.,    V  Plan.   vestniku  XX:    Mangrtska   skupina.    Štev.  1—5. 

(Nadaljevanje  iz  XIX.  let.)  —  Po  Trenti  in  Soči.  Štev.  6—8. 

II.  Umetnost. 
Božična  razstava  slovenskih  umetnikov  v  Jakopičevem  paviljonu. 

Poročila:  Ivan  Zor  m  an  v  Lj.  zvonu  1915,  127—129.  —  Slovan  XIII,  ()4.  —  Slov.  narod  1915, 
štev.  1.  t— k  (C.  Olonar).  —  Laibacher  Zeitung  1915,  Nr.  7—8  (11  —  13.  .länner).  Fr.  K  o  b  a  I. 

Cankar  Izidor  dr,  Dona  teli  o.  Dom  in  svet  XXVIII,  135-137.  S  slikami. 
Ljubitelj  krščanske  umetnosti,  izdaja  „Spomeniški  svet"  Lavantinske   škofije  v 

Mariboru.  Urejuje  dr.  Avguštin  Stegenšek,  profesor  bogoslovja.   I.  letnik, 

1914.  Izhaja  štirikrat  na  leto  in  stane  4  K. 

Naši  cerkveni  kiparji.  „Ljubitelj  krščanske  umetnosti"  (1.  zvezek)  prinaša  življenjepisne  podatke 
o  sledečih  slovenskih  kiparjih:  Blaž  in  Anton  Bitežnik  (str.  24—25)  —  Konstantin  in  Giovanni  Novelli 
(25)  —  Alojzij  P  rog  ar  (2(i)  —  .ložef  Pavlin  (27)  —  Ivan  P  eng  o  v  (28),  Martin  Bizjak  (28)  — 
Prof.  Alojzij  Repič  (29)  —  Anton  Štefic  (29)  —  Jožef  Urbanija  (30)  —  Ivan  Sojč  (31)  —  Jožef 
Ajlez  (32,  83). 

Naši  cerkveni  slikarji.  „Ljubitelj  krščanske  umetnosti"  (2.  zvezek)  ima  življenjepisne  podatke 
o  teh-le  slov.  cerkvenih  slikarjih:  Henrieta  Santlova  (Ki)  —  Milan  Klemenčič  (04)  —  Klement 
Delneri  ((54)  —  Peter  Marko  vi  č  (64)  —  Matija  Bradaška  (Wi)  —  Anton  Jebačin  (()8)  —  Prof. 
Ant.  Koželj  ((58,  84)  —  Matija  Koželj  ((«)  —  Simon  Ogrin  (70)  —  Matej  Sternen  (71)  —  Ivan 
V  a  v  p  o  t  i  č  (71)  —  Franc  Horvat  (72). 

Mantuanl  Jos.  dr..  Vojna  in  umetnost.   Čas,  Ljubljana  1915  (letnik  IX,  zv.  3) 
138—146  str. 
Uvod  in  prvi  del  razpravljata  o  umetnosti  in  umetninah  z  ozirom  na  njihovo  usodo  med  vojno. 

Stegenšek  Avg.  dr.,  Kristus  na  Oljski  gori  v  Čadramu.  Ljubitelj...  I, 
3 — 11.  S  slikami. 

—  Ob  stoletnici   slike  Marije  Pomagaj  na  Brezjah.   Ljubitelj  I,  33 — 42. 

S  slikami. 

—  Pomen  marijaceljske  podobe.  Ljubitelj  ...  I,  60—62. 

—  Slike  na  oboku  župne  cerkve  v  Kam  niči  pri  Mariboru.  Ljubitelj... 

76-82. 

—  O  Crivellijevi  Veroneški  madoni.  Dom  in  svet  XXVIII,  77—81. 

Prim.  tudi  zgoraj  v  oddelku  I.  Zgodovina  .  .  . 

Stelč  France  dr.,   Stara  župna  cerkev  v  Žireh.  S  slik.  Ljubitelj ..  I,  18— 22. 

—  Stari    kipi   na   Kranjskem.   (1.  Kip   milo-stne   Matere   Božje   v  Vele.sovem. 

2.  Kipi  na  Bruniku  pri  Radečah.  3.  Dve  kopiji  marijaceljske  milostne  podobe). 
Ljubitelj  ...  I,  45—59. 
Steska  Viktor,  Podob  ar  Matej  Tomec.  Ljubitelj  ...  I,  11—18. 

III.  Slovstvena  zgodovina.  Nekrolog!. 

Bratina  Janko  dr.,  Janez  Svetokriški  in  jezuit  Sžgneri.  Čas  IX,  21—28. 
t  Brinšek  Bogumil,   Nekrologi:  Plan.  vestnik  XX,  169—172.  S  .sliko.  (Pavel  Ku- 
na v  er);  18».     -    Prim    tudi:  Slov.  narod  1914,  štev.  233  (Pavel  Golob). 


69 
Čremošnik  G.  Jurčičev  .Ivan  Erazem  Tatenbah".  Lj.  zvon  1915,  185 — 188. 

Rijman  Fr    I.  P  rose  h  ka  .Erasraus  Tattenbach"  je  najbrž  služil  Jurčiču  poleg  Puff  a  za  vir. 

f    Foerster  Anton  ml.  Slovensko-češki  glasbenik.   Nekrolog:  Edinost  1915,  st.  11 

(11.  januarja). 
Glonar   Jos.   dr.,   Literarni    odnošaji    med    Štajerskimi   Slovenci    in 

Nemci    v   predmarčni   dobi.    (II.    Iz   pisem  v  literarni    zapuščini    R.  G. 

Puff  a).  Časopis  .  .  .  XI,  1 — 17. 

Priobčena  so  4  pisma  Dav.  Trstenjaka  R.  G.  Puffu. 

Grafenauer  Ivan,    O   naših  najmlajših.  Dom  in  svet  XXVIII.  (I.  O  pesniku 

•Južu    Lovrenčiču,   6  —  10.  —    II.  Stanko  Majcen,   41—44.   —    III.  Narte 

Velikonja,  92—95) 
Ivančič  A.,   Problem    sreče  v  Cankarjevem   delu   „Potepuh  Marko  in 

kralj  Matjaž"*.  Predavanje.  Veda  V,  53—54. 
t  Jenko    Davorin.    Davorinu   .Jenku  v  spornih.    Dom    in  svet  XXVIII.  34—35.  Dr. 

Fr.  Kiniovec.  —Slovan  XIII,  30-31.—  Spomini.  Napisal  Makso  P  i  r  n  a  t. 

Slov.  narod  1914,  štev.  305  (26.  dec).  -  Slovenec  1914,  štev.  271  (28.  nov.). 
Lah  dr.  Ivan,    Pater  Hi  polit  in  njegov  „Orbis  pictus".  Popotnik  XXXVI, 

štev.   1.  2  .  .  . 
(Leveč   Franc).    O   priliki    vpokojenja   je    priobčil    Makso    Pirnat    v   „Laibaiher 

Zeitung"  1915,  štev.  49  listek:  .Franz  Leveč  als  Schriftsteiler".—  Učiteljski 

tovariš  1915,  štev.  4  (26.  februarja).  Eng.  Gangl. 
t    Lavtar    Luka.    V   spomin    svojemu   vi.sokočislanemu    tovarišu    spisal    M.  Pire. 

."^lov.    narod    1915,   štev.    64   (20.   marcji)    in    Učiteljski   tovariš    1915.   štev.  6 

(26.  marca),  »tev.  8  (23.  aprila)  —  .Še  nekaj  o  Lavtarjevem  delovanju     Učit. 

tov.  štev.  9  (7.  maja).  -  Popotnik  XXXVI,  94. 
Lončar  Dragotin  dr.,  Iz  literarne  zapuščine  dr.  Janka  Sernca.  (Nadalje- 
vanje:   XIX.  .Slovenščina    pri    mariborskem    sodišču.    —    X.X.  Stara    pravica.) 

Veda  IV.  .5<X>-519. 
Mohorič  Fran  dr.,   .Še    nekaj    k    Prešernovi    kitici    „Luna    sije".  Veda  V, 

46-4«. 

Opoxar^a  na  znano  cerkveno  kitico:  Tantum  ergo  ....  ki  hi  naj  bila  Pn-Aernu  /.a  v/.or  llj<>^(>vo 
.l.ona  «JJ«* 

(Nerat  Mihael  J.)   Ob  »edemdesetletniri  njegovega  rojstva.   Napisal  Pav.  F  1  e  r  6. 

Učitc-ij.ski    tovari.š    1915,  štev.  2  (29.  januarja).  —   Nekatere  zanimivosti  o  M. 

J  N-ratii.  Priotjčil  Pav.  Fler^.  Učiteljski  tovariš  191.5,  štev.  3  (12.  febr.). 
Pregelj  Ivan  dr.,  Strelov  .Popotnik".  Dom  in  svet  XXVIII,  100. 

.I'.'»'   :  ii    nif  rlrtiKifja  nt^o  vsebinski  (xiiinflfk  |h>  francoski  pesmi    .M  a    N  o  r  m  a  n  d  I  c"  , 

ki  p  Jr  ndp- ,    /i'/U    Kr.  Hčrat.    MHrMliJa  v  fnincoitčini    Jf  postavljena  v  K-duru.  v  slovonArini  ji-  har- 
m'initirnn»  t  A*-<iani*. 

Prijatelj  Ivan  dr.,   Janko  Kersnik,  njega  delo  in  doba.    .Sešitek  Ii.  in  lil. 

Nov»-li.,t  in  politik.  (Janka  K»'rsnika  zbrani  spisi.  Zvezek  VI  ,  sešitek  II.  in  III.) 

V  Ljubljani   1914.  Založil  L.  .Schwenlner.  H".  644  str. 

Ocmm:  Čaa  VlII.  iOO-^Ot.  I>r  AM  UlrnlJ^nlk.  -  Dom  In  svrl  lltU  (XXVII).  .372-37«. 
Ivan  Hrafanaaer  -  Movan  XHI.  2» -.m.  m  Dr  V  Zupaa  -  Vod«  IV  (l!tl4),  l.t)  4r,l)  Kplsnl 
dr  f^ng^l^^n  Uontmr  (*  ponallau  Ciori'«.  I!»M  V  m.  Ot  str.)  -  O  Ixin^arli'vi  oi.ni  |»or<M  a  Iv  (im- 
r«naa<-r  *  liom  tn  svrlu  XXVIII.  <;?  m  -  1'rim  dr  |v  1'rtjalnl]:  V  7.all&lti  l'f.limi< m  |...iiirnkl 
kaliurrK-ffa  i«r'>^>v>narVi    Veda  V,  .«»     Uv  (Nadal|rvan)r  sImK  ) 

(Sket  Jakob).    Dr.  Skctova   piiima    iz   Moanc  (1H7H).    Priobčil  Jos.  West  er. 

LJ.  zvon  1914,  fttev.  10-12;  1915,  Atcv  2,  3. 
Stroj   Alojzij,    Dvealolelnira    umrU    ulov.  pridiga  rjn    o.    Ivana    Svolo- 

Wfiük.'ga    (+  17    okt,  1714).   Duhovni  panllr,  31.  letnik,  fM)l-(W7. 

Obr)  refvral  u^fXa^  «Iran  M 


70 

t  Štajer  France.    Nekrolog.   Slovan  XIII,  157.   Dr.  Iv.  Lah. 

t  Verovšek  Anton.  Nekrolog!:  Lj.  zvon  1915,  46—48.  Fr.  K  o  bal.  —  A.  Verovšku 

v  spomin.  Nai)isal  Milan  Skrbinšek.    Slovan  XIII,  92—93.  —   Prini.  Slovan 

XIII,  95   („Pogreb").   —   Slovenec   1914,   štev.   291   (21.  decembra).   —   Slov. 

narod  1915,  štev.  3.  Listek.  Napisal  Ivan  Cankar. 
Zupan  Vinko  dr.,  Slovensko  ime  in  ljudstvo  pri  danskem   pisatelju 

Drachmannu.   Slovan  XIII,  158-160, 

IV.  Jezikoslovje. 

Breznik  Anton  dr.,  Začetna  poglavja  iz  slovenske  srednješolske 
slovnice.  ((Hmnazijsko  izvestje.)  Št.  Vid  nad  Ljubljano,  1914.  V.  8".  32  str. 

Ocene  :  Lj.  zvon  1914,  38.5—387.  L.  1'  i  n  t  a  r.  —  Slovan  XIII,  94—9.5.  Dr.  Fr.  Ramovš.  —  Veda  V, 
48—5.3.  Ivan  K  o  š  t  i  d  1. 

—  Razvoj   novejše  slovenske   pisave   pa   Levčev  pravopis.   (Nadalje- 

vanje  iz   prejšnjega   letnika).    V.    Od   Levstika    do   Pleteršnika   (1863  —  1895). 
Dom  in  svet  1915,  23-25;  99-100.  (Se  nadaljuje). 
D.  A.,  Slovarski  doneski  iz  brežiškega  okraja.  Nabral  na  Sromljah.  Ča- 
sopis za  zgodovino  in  narodopisje,  11.  let.,  157 — 170. 

Dodatki  Pleteršnikovemu  slovarju. 

Motiorič  Fran  dr.,  Opazke  k  slovenski  pravniški  terminologiji.  Veda  V, 
483—509. 

—  Opazke  k  slovenskemu  pravniškemu  jeziku    Veda  V,  519—526. 
Pintar  Luka,  O  krajnih  imenih.  XIX.  Lj.  zvon  1914,  štev.  8— 12;  1915,  štev.  1 

do  3,  5. 

Krilična  in  polemična  razprava  o  razlagi  imena  „Celovec". 

Ramovš  Francs,  Zur  slovenischen  Dialektforschung.  (I.  Über  die  aus 
Dentalen  entstandenen  Spiranten  der  oberkrainerischen  Mundart.  —  IL  Die 
„Methatese"  von  /  und  v  im  Slovenischen).  Archiv  für  slavische  Philologie. 
35.  Band;  Berlin  1914,  329-337. 

Šašelj  Ivan,  Iz  belokranjskega  besednega  zaklada.  Dom  in  svet  1915, 
108;  139-140. 

Turna  Henrik  dr.,  K  terminologiji  v  Reziji.  (Vrh  „Senonik" ;  „p6ravo"  v 
pomenu  „vrata").  Plan.  vestnik  XX,  186—187. 

Zupan  Vinko  dr.,  .1  ugoslova  ni  ali  južni  Slo  vani,  j  u  goslo  vansk  i  ali 
južnoslovanski?  Slovan  XIII,  126-127. 

V.  Prirodoznanstvo. 

Lassmann  Gustav,  Eine  geographische   Exkursion    in   die  österrei- 

fh  i  sehen  Karst-  und  Küstenländer.  Lotos,  Prag  1914,  Nr.  2  u.  3. 
Sajovic  Gv.  dr.,Zur  Vertilgung  der  Giftschlangen  in  Kr  a  in  im.Iahre 

1914.    Laibacher   Zeitung  191.5,    Nr.  65—69.  —    Izdani   so   bili  tudi  separatni 

odtisi.  M.  8",  13  str. 
Waagen   Lukas   dr.,    Karsthyd  rographische  Mitteilungen  aus  Unler- 

krain.  Verhandlungen  der  Geologischen  Reichsanstalt  in  Wien  1914,  Nr.  4, 

102  Str.  in  sied. 

Referat  v  prihodnjem  zvezku  Carniole. 

Zarnik  Boris  dr.,  O  bistvu  življenja.  Izdala  Socialna  matica  v  Gorici  1914. 
S  6  podobami.  8«,  97  str.   Broš.  K  180. 

Ocene:  Dr.  P.  Oro.^ielj  v  Ljuhlj.  zvonu  1914,  131—5.  —  Dr.  A.  U  5  e  n  i  čn  ik  v  Času  1914, 
141  —  152.  —  1'rim.  repliko  dr.  B.  Zarnik  a:  Pro  domo  k  „Bistvu  življenja'.  Veda  IV,  .330—2.  Odgovor 
dr.  P.  Orošlja  v  Lj.  zvonu  1914,  338—340  in  dr.  A.  Ušeničnika  v  Času  1914,  31«— 7. 


71 

Zapiski. 

Is  Rohrmeistrovih  zapiskov.  —  Sestavil  Štefan  Singer. 
(,M  i  r"  1.  1914.  št.  9  — 15).  Jakob  Rohrnieister  je  bil  koroški  Slovenec, 
rojen  1.  maja  1.  1631.  v  Rohrnieistrovi  hiši  v  Dobrlivasi.  Študiral  je  v 
Celovcu  in  v  Gradcu,  bil  župnik  v  Globasnici.  v  Guštanju,  dne  23.  aprila 
leta  1678.  pa  je  postal  mestni  župnik  v  Celovcu,  kjer  je  zidal  sedanjo 
farno  cerkev.  L.  1705.  se  je  župniji  odpovedal,  a  bil  še  do  svoje  smrti 
17.  febr.  1716  spovednik  in  slovenski  pridigar  v  uršulinskem  samostanu 
pri  cerkvi  sv.  Duha  v  Celovcu.  Znan  je  po  svojih  cerkvenih  in  dijaških 
ustanovah.  V  ustanovnih  pismih  izrecno  povdarja,  da  so  ustanove  na- 
menjene slovenskim  dijakom.  Od  očeta  je  namreč  podedoval  17.000 
goldinarjev,  katere  je  uporabil  za  dobrodelne  ustanove. 

A  bil  je  tudi  zgodovinar.  Zapustil  je  v  rokopisu  več  knjig,  ki  se 
nahajajo  v  župnišču  mestne  cerkve  v  Celovcu. 

Marljivi  koroški  zgodovinar  Štefan  Singer,  župnik  v  Logivasi  nad 
Vrbskim  jezerom,  je  zbral  iz  njih  nekaj  zanimivih  dogodkov,  ki  segajo 
do  1,  1708.  in  sam  pojasnil  nekatere  stvari.  Za  200  letnico  Rohrmeistrove 
smrti  pa  nam  obljubuje  obširen  popis  Rohrmeistrovega  življenja  in  de- 
lovanja. Prvo  poglavje  našteva  požare  na  Koroškem  (od  1.  1514  do 
1708).  Ker  je  Celovec  tolikokrat  gorel,  je  celovški  magistrat  2.  julija  1693 
razglasil  poseben  gasilni  red,  ki  ga  je  natisnil  tiskar  Kleinmayr  in  katerega 
Je  dobil  vsak  hišni  posestnik.  Ta  gasilni  red  govori  o  načiini  gašenja. 
Tedaj  je  nastala  torej  prva  požarna  hramba  na  Koroškem. 

Drugo  poglavje  govori  o  kugi  na  Koroškem.  Divje  je  razsajala, 
ljudstvo  in  gosposka  se  je  zatekalo  v  božje  hrame  in  opravljajo  pobož- 
nosti.  Na  deželnih  mejah  so  nastavili  stražarje.  Kuga  je  razsajala  od 
L  1601  — 1682,  s  presledki  seveda,  a  nastopila  je  tudi  še  pozneje  tako 
I.  1715.  in  1716. 

O  potresih  govori  3.  poglavje.  Omenja  oni  veliki  potres  1.  1348., 
ko  Be  je  Dobrač  razrušil  in  zasul  nuiogo  vasi,  gradov  in  ljudi.  V'clik 
fKitres  je  bil  I.  1690  dne  4.  dec.  Mestni  žu[)nik  Rohrmeister  je  imel  /a 
rnlvrnitev  nesreč  pri  kipu  sv.  Trojice  na  trgu  sv.  Duha  pete  litanije, 
katerih  se  je  urleležil  deželni  zbor,  {)lemstvo  in  mrtogo  ljudstva.  Sprva 
je  stala  tam  lesena  soha  v  čast  sv.  Trojici,  stanovi  |)a  so  jo  nadornestili 
I.  1689  7.  He<lanjo  marmornato.  Leseno  soho  so  postavili  v  spomin,  da 
je  ku|;a  nehala  razsajati  (1681).  Ljudstvo  še  dandanes  veruje,  da  /vc/.da 
repatii-a  naznanja  nesreče.  In  tako  tudi  Rohrmeister  govori  o  repatici 
I.  1695,  ki   *Ai  jo  baje  videli  junija   več  noči   v  Rinni. 

Kobilice  (4.  pogl.)  ho  leta  1542.  na  dan  sv.  Jerneja  prihitele  v 
Celovec  in  uničile  poljnke  prididkc  Da  bi  jih  pregnali,  ko  zvonili  /.  vsiMiii 
zvonovi,  bili  na  kotle  in  iNjtme,  Mtreljali  h  pištolami,  netili  iti  ho  jili  haje 
na{KMlili  v  Vrbsko  jezero,  kjer  ho  večinofna  VHe  utonile.  5.  poghuje,  ki 
govori  o  letini  iii  o  žitnih    cenah,    Imj  zanimalo   tiste,  ki  hc   bavijo  z  go- 


72 

spodarsko  zgodovino.  Davek  za  turške  vojske  obravnava  6.  poglavje. 
Navedeno  je,  koliko  so  plačali  turškega  davka  samostani  na  Koroškem 
leta  1684.  Župnik  Hohrmeister  je  plačal  1.  1691.  84  gold.  in  nato  zopet 
44  gold.  Moral  je  vzdrževati  tudi  enega  vojaka  in  ga  poslati  v  vojsko. 
Leta  1691.  so  vpeljali  davek  na  osebe,  brez  razlike  stanu,  spola  in 
starosti.  Vsak  kmet  je  moral  šteti,  poleg  vseh  drugih  bremen  in  naklad, 
ki  jih  je  nosil,  po  12  krajcarjev,  kmetica  6,  otrok  3,  gostač  12,  kočar 
z  družino  12,  vsak  hlapec  in  vsaka  dekla  od  vsakega  goldinarja  letne 
plače  po  3  krajcarje.  Župnik  Rohrmeister  je  plačal  50  goldinarjev.  1.  okt. 
1696  je  cesar  naložil  nov  davek  na  premoženje.  Vsak  premožni  državljan 
je  moral  napovedati  svoje  dohodke  in  od  vsakega  tisočaka  je  moral 
plačati  10  goldinarjev  davka.  Mestni  župnik  Rohrmeister  je  plačal  120  gld., 
zato  je  imel  12.000  gld.  premoženja.  —  O  dveh  čudodelnih  podobah  o 
„Marijočni  podobi"  in  o  „Božji  glavi"  v  mestni  celovški  cerkvi  govori 
7.  poglavje;  8.  poglavje  pa  o  „starem  in  novem  Celovcu",  9.  o  cerkvah, 
10.  pa  o  mestnih  župnikih.  Do  začetka  17.  stoletja  je  bila  mestna  cerkev 
v  Celovcu  podružnica  Gospe  Svete.  Kapiteljski  dekan  v  Gospej  Sveti  je 
bil  obenem  tudi  župnik  v  Celovcu.  Med  celovškimi  župniki  nahajamo 
tudi  nekaj  kranjskih  Slovencev,  tako  Jerneja  Crucigerja  (1620 — 1635), 
Jurija  Zif  f  a  (1635  — 1640),  sledil  mu  je  Florijan  Niger,  rodom  Tolminec 
(1640  — 1647).  —  V  to  poglavje  so  vpletene  tudi  zanimive  beležke  o 
protestantizmu  in  protireformaciji. 

Drobtine  moramo  imenovati  te  Rohrmeistrove  zapiske,  a  zgodovinar 
bo  tudi  tem  suhim  podatkom  in  številkam  dal  meso  in  kri,  da  bodo 
oživeli.  To  so  važni  podatki  za  kulturno,  posebno  pa  še  za  cerkveno 
zgodovino  koroško,  katero  neguje  le  majhno  število  koroške  duhovščine. 
Med  slovensko  duhovščino  na  Koroškem  pa  orje  na  polju  zgodovine 
ledino  Singer,  ki  je  spisal  lepi  kroniki  Logevasi  in  Skofič  ob  Vrbskem 
jezeru.   (V  rokopisu.)  Fr.  Kotnik. 

Bratovščina  sv.  Barbare  v  Brdovcu.  Onkraj  Sotle  je  prva 
hrvaška  župnija  sv.  Vida  v  Brdovcu.  Sotla  jo  deli  od  lavantinske,  a 
Sava  od  ljubljanske  škofije.  Župnija  je  zelo  stara,  omenja  jo  že  Ivan, 
arhidjakon  gorički  v  svojem  popisu  cerkev  zagrebške  škofije  od  1.  1334. 
Med  cerkvami  stolnega  arhidjakonata  našteva  med  drugimi  cerkev  sv.  Vida 
(v  Brdovcu)  in  sv.  Petra  (v  Zaprešiču,  sedaj  podružnica  brdovačke  župnije) 
s  pristavkom  „de  Krapina",  namreč  pri  reki  Krapini,  katera  se  ondukaj 
izliva  v  Savo. 

V  tej  župniji  se  je  ustanovila  1.  1675.  po  oblasti  papeža  Klemen  ta  X. 
in  z  dovoljenjem  zagrebškega  škofa  Martina  Borko  viča  „bratov- 
china  sz:  Barbare  devicze  i  muchenicze".  Namen  te  bratovščine 
je  bil,  da  nobeden  izmej  njenih  členov  ne  umrje  brez  sv.  izpovedi  in 
sv.  obhajila  in  pa  da  se  Jezus  v  sv.  Rešujem  telesu  na  dostojen  način 
slavi  in  poveličuje.  Med  Hrvati  je  bila  v  XVIII.  stoletju  zelo  razširjena 
bratovščina  krščanskega  nauka  (doctrinae  chrlstianae),  katero  je  ustanovil 


1.  1571.  se  svojo  bullo :  „Ex  debito  pastoralis  officii"  papež  Pij  V.  Razun 
te  bratovščine  omenjajo  se  še  neke  druge  bratovščine,  kot  lep  dokaz 
krščanskega  življenja  v  tistih  časih.  Bilo  je  več  bratovščin  v  Zagrebu  in 
tudi  po  drugih  krajih,  a  da  se  je  tudi  bratovščina  sv.  Barbare  v  Brdovcu 
med  hrvaškim  narodom  zelo  razširila,  dokazuje  to,  da  sem  v  njeni 
matični  knjigi,  katera  se  hrani  v  župnijskem  arhivu  v  Brdovcu,  našel 
člane  iz  več  kot  petdeset  hrvaških  župnij,  celo  iz  Medjumurja  in  Ogerskega. 
Da  je  bila  ta  bratovščina  znana  tudi  med  Slovenci,  izpričujejo  člani  iz 
Kranjskega  in  Štajerskega.  Umeva  se  po  sebi,  da  so  prebivalci  obmejnih 
župnij  vedeli  za  to  bratovščino  in  da  so  v  njo  pristopali,  a  če  najdemo 
imena  tudi  iz  bolj  oddaljenih  krajev,  nam  to  spričuje,  da  je  bilo  že  tedaj 
občevanje  Hrvatov  in  Slovencev  zelo  živahno  in  da  so  Slovenci  večkrat 
prihajali  med  svoje  južne  sosede.  Bila  je  tudi  ta  bratovščina  ena  od 
onih  bratovskih  vezi,  katere  so  že  pred  tolikimi  leti  vezale  dva  sorodna 
naroda.  Vsak  člen  bratovščine  se  je  moral  pred  vpisom  izpovedati  in 
prejeti  sv.  obhajilo,  potem  so  ga  vpisali  v  matično  knjigo.  Naj  slede  tu 
njihova  imena.  Gotovo  jih  je  bilo  več  iz  naših  krajev,  dasiravno  ni  pri 
vsakem  členu  zapisano,  od  kod  je  bil.  Tu  navajam  samo  one,  za  katere 
je  izvestno,  da  so  iz  ljubljanske  in  lavantinske  škofije. 

L.  1676.  Egregius  Matthias  Selezmitin,  Runensis.  Catharina  Selezmilin,  Rii- 
nensis.*) 

L.  1677.  Magdalena  Gro.senicza,  Carniola;  Catharina  Jaloiika,  Canuola ; 
Margaretha  Flaninich,  Carniola. 

L.  1678.  Nicolaus  Szus.sich,  Mokricensis;  Joannes  Szussich,  Mokricensis. 

L.  1679.  Margaretha  Cronus,  Carniola. 

I..  1680.  Ursula  l'unkert,  civis  flurkleltensis ;  (leorgiiis  Fuke,  Mokricensi.«;. 

!>.  1681.  Andre;is  Ha.selius,  pictor  Runensis;  Marcus  Henkovic^h,  Runensis; 
Magdalena  Peretich,  Runensis;  Magdalena  Meresich,  Runensis;  Sydonia  1'eretich, 
Runensi»;  Margaretha  .Szmok  de  Verhinka;  Stephanus  Brachun,   colonus  Runensis. 

\.  IWl.  Marrus  Kmettig,  Cranihurgensis;  Nicolaus  Hosety  von  Cilli;  Ti- 
motheu«  Roiner  von  Cilli;  Joannes  .Sirovich,  Runensis. 

L.  1685.  Margaritha  .Soška,  ('arni<jla;  Joannes  Szirovich,  Runensis. 

I«  1686.  Joannes  Sagar,  Damlyensis;  Joannes  Kovach,  Grabriniensis. 

I..  1688.  UrKuIa  Anchicza  ex  Camiolia ;  Ursula  Ranczeta  ex  Hresecz;  Dorothea 
Uzolin.  RunenHJM 

I..  1689.  I)aniel  Szdelecz,  Breserensis,  Agnes  Senies,  Breserensis,  Helena 
Korrmrhpuek,  RunenMJM,  Anna  .Maria  Regina  llumle,  Czviderjensis. 

L  16512.  riiTtriidin  Ohlakouka,  Runensis;  Catharina  Melka,  Riuiensis;  (iertriidis 
Luca,  (^iurfeldenMi.t 

K.  161*4    Mnriinus  JoncphuN  Hundersinger.  I  ili.i.  .•fiKih 

U  1695.  NlfolauM  1'opiarh.  MokrirenHis. 

L  \&HH    Anna  Kokorrza,  Carniola. 

I,.  16»7.  ('alhnrinn  1'ere,  Mokrirz4>nHiH ;  Anna  (ierleui«  h.  (';iiiiiol.i,  .lu.iniifH 
Koprive«/,  CarnioluM. 

•>  .Mali^fui  knjiga  itiin  dva  dfl«  V  prvem  «o  zapiHani  knieljr'  jri  niivadtii 
ijudj«,  a  \  drugem  :  .purgari  i  »/.loltodni  lytidi  oliadvojfgji  /|Kihi"  Mi-il  dniginii 
l4a  na  prv^sm  mmlu  la  dva  mef»«'-ana  i/.  Brežlr. 


74 

L.  KiDS.  Margaritha  Posgar,  Carniola;  Joannes  Suszar,  Carniolus. 

L.  1700.  Laurent iu s  Hichifh,  Carniolus. 

L.  1701.  Matthaeus  Vrabich  iz  Cella. 

L.  1702.  Andreas  Baselius,  civis  et  iudex  Runensis.  (omenja  se  že  1.  1681. 
kot  pictor);  Marina  Vugrinecz  iz  Pischecz ;  Catharina  Jakop  ex  Labatia;  Maria 
Terezia  Ansich  ex  Celie;  Catharina  Fatayka  ex  Celie. 

L.  1703.  Mathias  Priszlin,  Runensis. 

L.  1709.  Anna  Maria  Gerzarolin  ex  Lyubliana. 

L.  1710.  Domicella  Ursula  Gergovich,  Runa. 

L.  1711.  Martinus  Spiliak,  Carniolus. 

L.  1712.  Margaretha  Lenchich  ex  Kerchko. 

L.  1715.  Illustrissima  domina  Helionora  Galli  ex  Stiria. 

L.  1720.  Prinuis  Felicianus  Belicz,  Labaeensis,  organista  loci;*)  Elisabetha 
Kunin,  pedissequa  Miczkociensis  ex  Szaiczkloster,  Marina  larnievka,  Carniola; 
Helena  Kertlyar,  Carniola  ex  Zapressiche;  loanes  Carolus  Kertlyar  ex  Zapressiche; 
Teresia  Kertlyar  ex  Zapressich  (ti  so  se  menda  v  Zaprešiču  naselili). 

L.  1729.  R.  Pater  Rogerius  Goritiensis,  Capucinus. 

L.  1732.  Georgius  Zupan,  Stirus,  annorum  32. 

L.  1734.  Magdalena  Munich  ex  Mokricz ;  Bosichka  ex  Leskovcz. 

L.  1735.  Anna  Monich  ex  Mokricz. 

L.  1739.  D.  Urbanus  Perholz,  Carniolus  Locopolitanus. 

L.  1743    Hellena  Drenco,  Labaeensis. 

L.  1745.  Nobilis  Anna  Barbara  Thozlevin,  Styriensis;  Georgius  Koprivecz, 
Carniolus.  Janko  Barle. 

Major  du  Montetov  oklic  leta  i8og.  Izza  francoskih  vojsk  je 
še  dobro  znan  hrabri  major  du  Monfet,  ki  je  Francoze  potem,  ko  so 
leta  1809  že  Ljubljano  zasedli,  močno  vznemirjal.  Ni  pa  še  dovolj  znan 
njegov  oklic,  s  katerim  je  slovenske  fante  vabil  v  svoj  iz  samih  prosto- 
voljcev sestavljeni  četrti  bataljon.  Ta  oklic  se  glasi : 

SERZHNI   JUNAKI! 

Zefarfka  kraleva  vifokoft  Vojvod  Kari  najvifhi  vojfkini  Povelivz  je 
dovolil  napravit  zheterti  batalion  Dobrovolzov  v'  notrinimu  Eftrajhu,  inu 
zefarfka  kraleva  vifokoft  Vajvod  .Joannes  vifhi  Povelivz  vojfke  v'  notri- 
nimu Eftrajhu  je  raslozhil,  kako  ima  ta  batalion  narejen  biti.  To  naredbo 
vam  tukej  osnanim : 

P  e  r  v  o :  Povelivz  dobrovolfkiga  bataliona  ima  vlaft  vfe  ludi  ptujih 
inu  domazhih  kraleftev  med  dobrovolze  jemati,  kteri  radovolno  v'  ta 
batalion  ftopio.  Vfakimu  bo  kmal  od  konza  nekaj  dnarja  sa  dar  v'  roke  dal. 

Drugo:  Kdor  fkashe,  de  je  dober  inu  perpraven  sa  podoffizirja, 
tiga   fme  sa  podoffizirja  per  dobrovolfkimu  batalionu  poftavit. 

*)  Ta  Belic  se  je  preselil  kasneje  v  Zagreb  in  bil  organist  v  župnijski  cerkvi 
sv.  Marka  v  Zagrebu  (od  I.  1742—1754.)  V  Zagrebu  je  bil  zelo  čislan  in  je  opravljal 
razne  častne  službe.  Bil  je  podravnatelj  bratovščine  sv.  Jurja  in  starešina  pri 
cerkvah  sv.  Margarete,  sv.  Jurja  in  sv.  Roka.  Njegova  je  zasluga,  da  so  1.  1747. 
nekdanjo  župnijsko  cerkev  sv.  Margarete  popravili  in  jej  sezidali  novi  zvonik. 
Njegov  sin  Josi{)  bil  je  koralist  v  župnijski  cerkvi  sv.  Marka. 


Tretje:  Dobrovolz  je  dolshen   llushiti  de  konza  lidanje  vojfke. 

Zheterto:  Povelivz  dobrovolfkiga  bataliona  vabi  inu  jemle  med 
Dobrovolze  vfe  brambovze  inu  vfe  v'  brambo  namenjene  po  lublanfki, 
novamefhki.  gorifhki,   tershafhki  inu  poftojnifhki  Krafsii. 

Peto:  Tudi  fmejo  med  Dobrovolze  ftopit  tifti  brambovzi,  ktiri  so 
v'  foldate  sapifani.  inu  po  nevedama  med  brambovze  shteti.  Ti  bi  mogli 
danas  ali  jutri  v'  foldate  k'  fvojim  regimentam  iti,  inu  fvoj  brambovfki 
lifl  nasaj  dati.  Ako  fe  pak  med  Dobrovolze  farni  radi  oglafio,  imajo  ta 
dobizhik,  de  fo  sa  vfelej  od  foldafhtva  refheni,  inu  ne  bodo  nikdar  vezh 
v'  shold  fhli. 

Shefto:  Brambovzi,  ktiri  radovolno  med  Dobrovolze  ftopio.  inu 
fidanjo  vojfko  opravio,  bodo  po  ftorjenimu  miru  od  vfe  flushbe  per  fol- 
datih  inu  per  brambovzih  na  vfelej  profti  inu  refheni. 

Sedmo:  Kdor  fi  bo  per  ti  vojfki  saflushil  Offizir  biti,  bo  imel 
pravizo  v'  preji hno  flushbo  inu  ftopno  priti,  ktiro  sdaj  ima. 

O  f m  o :  Brambovzam,  ktiri  radovolno  med  Dobrovolze  ftopio,  prav 
saterdno  oblubimo,  de  Pi  bodo  po  Iturjeninm  miru  fmeli  Kruh  perdobivat 
inu   pravize  vshjvat,  po  kakorfhnim   kol  delu  bodo  vedeli  inu  snah. 

Deveto:  Ptujzi,  ktiri  bodo  per  Dobrovolzih  v' ti  vojfki  svefto  inu 
pofhteno  flushili,  bodo  sa  vfelej  smeli  v'  cefarfkih  deshelah  fvoje  delo 
naprej  gnati,  mojftri  biti,  inu  druge  pravize  dofezhi,  kakor  jih  imajo 
nafhi  domazhi  rojaki.  Tudi  bodo  sa  vfelej  od  sholda  refheni,  po  tim,  ko 
bodo  defet  lejt  per  nas  prebivali. 

De  feto:  Zhafni  od  sholda  refheni  domazhi  rojaki  ne  bodo  kratko 
nikar  k'  fvojim  regimentam  v'  soldate  v.seti,  ako  radovolno  med  Dobro- 
volze  ftopio. 

Enajfto:  Dobrovolzi  bodo  zhedne  inu  perleshne  oblazhila  imeli, 
kakor  fe  njih  zhaftitimu   ftanu  spodobi. 

Dvanajfto:  S'  ludmi  bomo  ravnali  po  foldashkih  navadah  pci- 
hidiio,  lepo  inu  kakor  je  njih  zhaffniga  ftami  vredno,  Saflushik,  jutiaslitvo 
inu  tifte  foldalhke  /hednofti,  klire  pravim  vojfliakam  zhafl  delajo,  bodo 
zhillaiie  irui  vifhim   oblaftnikam   kmalo   perporozhene,  de  jih  ixxlo  polonali. 

Trinajfto:  Ptujzi  inu  domazhi,  ktiri  mifiio  med  Dobrovolze 
ftopit,  naj  fe  glafio  per  bataliorifki  Kmnaridi  al  v'  Lubl.mi,  al  pak  (»er 
vahnih  Koniatidah  v'  Terllu,  (iorizi,  Poffojni,  Karialu,  Novim  meltii.  ali 
v'  Keki. 

Take  dobrote  inu  zhaltne  pravize  poterdi  zefarfki  krainvi  Vojvod 
.loann**«.  t>raf  nafhiga  prefvi-lliga  /*?farja.  Te  h-pc  pcrloshnolli  (»dprc  v(im, 
kliri  doltrovoino  vojiko  preltojč  v  batalionii.  klirga  poviHiv/.  bili  jr 
moja  zhafL 

MOSIIKI   INI'  THDNI   .IIINAKI!  j 

VaOia  deitheja  vaf  klizhe!         Kaj  vam  brani,   med  /hallilr  Dolu avol/,e  " 

ftopil?   —   Pridit«,    hitite   k'    imcnUtii    dniMhbi    Irr/.hnih    vilrwov,    kliri   ko 
P«h1  mojim    poveljaiti '    ktiri   lo    |>cTpravlcni    kakor    nepremaknrn   sid   (lati 


76 

sa  fvoj  dom.  Slava  vas  zhaka  v'  zhaftniniii  boju;  hvala,  povikfhanje  inn 
posebni  darovi  lo  vam  odperti.  Kakfhina  zhaft  vam  bo,  kader  böte  domu 
prilhli  s'  lorbarjovini  venzam  okoli  vafhe  glave ;  kader  vas  bodo  hva- 
leshno  fprejeli  vafhi  fofedje,  matere,  ozhetje  inu  feftre !  Takrat  porezhete : 
fturili  Imo  nafho  dolshnoft,  sdaj  fmemo  pozhivat.  —  O  frezhni  delapuft 
po  takinui  i  lavnimu  delu !  —  Sam  Zefar  inu  Bog  vas  bo  vesel !  vafha 
veft  bo  s'  pravim  iniram  napolnena,  inu  vam  bo  fladko  vefelje  obetala! 
—  Tedaj  na  noge,  kdor  je  junak ! 

V  Lublani  27.  dan  Sufhza  1809. 

Zefarfke  kraleve  apoftolfke  Svetlofti 

Hifhnik,    Reda  Marie  Theresia  Kojnik,  Obrift-Vahmajfter 

inu  Povelivz  zhetertiga 

Bataliona    Dobrovolzov 

Josef  Baron  du  Montet. 

Priobčil  Iv.  Tušar. 

Društveni  vestnik. 

Društveni  odbor  sa  poslovno  dobo  igi5 — /p/7,  izvoljen  na  občnem  zboru 
15.  februarja  1915,  se  je  naslednje  sestavil:  l^redsednik:  Mantuani  prof.  dr.  Josip, 
ravnatelj  deželnega  muzeja.  Podpredsednik:  Steska  Viktor,  ravnatelj  knezo- 
škofijske  pisarne  itd.  Tajnik:  Omerza  dr.  Niko,  c.  kr.  prof.  Blagajnik:  Breznik 
Josip,  C.  kr.  prof.  Arliivar:  Mal  dr.  Josip,  deželni  muzejski  pristav.  Knjižničar: 
Sajovic  dr.  Gvidon,  c.  kr.  gimnazijski  učitelj.  Odborniki:  Bulovec  Anton,  c.  kr. 
sodni  svetnik;  Gruden  dr.  Josip,  stolni  kanonik;  Slebinger  dr.  Janko,  c.  kr.  prof.; 
Žmavc  dr.  Jakob,  c.  kr.  profesor.  Pregledovalca  računov:  Podkrajšek  Franc, 
nadoficijal  južne  železnice  v  pokoju  in  Vrhovnik  Ivan,  župnik  trnovski. 

Društvenim  udom.  Po  vsestranskem  razmotrivanju  je  sklenil  odbor 
vzdržati  z  izdajo  „Carniole"  kulturno-znanstveno  delovanje  društva, 
kljub  težkim  sedanjim  časom.  Seveda  bomo  morali  obseg  dru.štvenega  glasila  gmot- 
nemu položaju  primerno  skrčiti.  V  tem  pa  nismo  sami,  k  sličnem  koraku  so  prisilile 
izredne  razmere  celo  večje  in  bogatejše  znanstvene  organizacije  večjih  narodov. 
Upamo,  da  bodo  p.  n.  udje  spoznali  veliko  važnost  nepretrganega  znanstvenega 
delovanja  in  izdajo  „Carniole"  v  tako  resni  dobi.  Zato  se  obračamo  do  vseh 
p.  t.  dr  uštven  i  ko  v,  da  naj  odbor  vsestransko  podpirajo,  naj  sku- 
šajo pridobiti  društvu  novih  udov,  predvsem  pa,  da  naj  čimpreje 
vplačajo  udnino  za  leto  1915.  Zlasti  velja  poslednja  prošnja  onim, 
ki  so  z  udnino  še  iz  prejšnjih  let  na  zastanku.  —  Haquetova  šte- 
vilka je  začasno  odložena.  Odbor  je  pooblastil  uredništvo,  da  priredi  poljubni 
zvezek  letošnjega  letnika  za  omenjeno  številko  takrat,  kadar  bo  čas  za  to  ugoden. 

Občni  zbor  »Muzejskega  društva  za  Kranjsko«  se  je  vršil  dne  15.  februarja 
t.  1.  v  predavalnici  deželnega  muzeja.  Ker  ni  bil  občni  zbor  ob  6.  uri  zvečer 
sklepčen,  je  bil  sklican  v  smislu  §  14  društvenih  pravil  po  preteku  pol  ure  nov 
občni  zbor.  Društveni  predsednik  gospod  c.  kr.  dvorni  svetnik  Franc  Leveč  je 
vsied  slabega  zdravja   opravičil   svojo  odsotnost. 

Podpredsednik,  ravnatelj  knezoškofijske  pisarne  Viktor  Steska  otvori 
občni   zbor   ob  6  '/j  zvečer  ter  pozdravi    došle   zborovalce.    V  svojem    nagovoru  je 


i  ( 

predvsem  povdarjal,  da  tudi  v  tem  času.  ko  so  obrnjene  oči  vseh  na  bojno  polje 
ne  sme  prestati  društveno  delo.  V  minulem  poslovnem  letu  se  je  osredotočilo 
društveno  delovanje  predvsem  na  izdajo  .Carniole",  ki  je  prinesla  v  letniku  1914 
bogato  znanst\-eno  in  zanimivo  gradivo  zgodovinske  in  prirodopisne  stroke.  Kljub 
temu  pa  zanimanje  za  društvo  ne  raste  tako,  kakor  bi  želeli.  Končno  se  spominja 
umrlih  društvenikov  in  nekdanjih  sotrudnikov  ter  pozove  zborovalce,  da  se  dvig- 
nejo v  znak  sožalja  s  sedežev. 

Tajnik,  dr.  Josip  Šmajdek  poroča,  daje  imel  društveni  odbor  v  preteklem 
letu  7  odborovih  sej.  Društvo  je  štelo  1.  1914.  dne  31.  decembra  313 
udov  in  sicer:  3  častne,  3  dopisujoče  in  307  rednih.  Med  letom  je  pristopilo  1-4  novih, 
umrlo  10  in  izstopilo  20  udov.  Število  udov  se  je  toraj  tekom  leta  zmanjšalo  za 
16  udov.  V  vojne  vrste  je  bilo  pozvanih  22  društvenikov,  izmed  teh  je  dr.  Fr.  Stele 
vjet  na  Ruskem,  dva  (profesor  Jos.  Berce  in  profesor  Štefan  Podboj)  pa  sta  padla 
junaške  smrti  za  domovino  na  bojnem  polju. 

O  napravi  spominske  plošče  na  Valvasorjevi  rojstni  hiši 
(Ljubljana,  Stari  trg)  se  je  posvetoval  odbor  v  dveh  sejah  in  je  določil,  da  naj  bo  plošča 
bronasta  in  z  vijaki  pritrjena  na  hišo.  Odbor  je  naprosil  tudi  že  sedanjega  hišnega 
posestnika  za  dovoljenje.  Ker  znaša  proračun  za  ploščo  okroglih  .300  K,  je  omislil 
odbor  posebni  sklad  za  ploščo,  ki  znaša  do  danes  39  K.  —  V  smislu  sklepa  dež.  zbora 
iz  leta  1913  in  odloka  deželnega  odbora  z  dne  12. 'XII.  1913,  Št.  22.665  smo  oddali 
knjižnici  deželnega  muzeja  v  zamenjavi  pridobljene  publikacije, 
za  kar  smo  prejeli  povračilno  podporo.  —  Za  pospešitev  rešitve  lanskoletne 
vloge  o  primerni  oskrbi  c.  kr.  botaničnega  vrta  v  Ljubljani  se  je 
zglasila  dru.stvena  deputacija  pri  deželnem  predsedniku,  ekscelenci  baronu  Schwarzu 
in  pri  c  kr.  dvornem  svetniku  Kalteneggerju.  Deputacija  je  dobila  le  deloma  po- 
voljen  odgovor;  na  višji  nasvet  je  vložil  odbor  k  lanskoletni  še  dodatno  vlogo 
o  najvažnejših  napravah,  ki  naj  se  izvedejo  v  treh  letnih  rokih.  —  Na  usta- 
novnem občnem  zboru  -Zgodovinskega  društva  za  Koroško"  je 
za.stopa]  društvo  pred.sednik  redakcijskega  odseka,  ravnatelj  profesor  dr.  Jos. 
Mantuani,  ki  je  imel  ob  tej  priliki  tudi  zanimivo  predavanje  o  varstvu  spomenikov. 
Z  zgodovinskim  Koroškim  društvom  smo  stopili  v  stik  in  smo  mu  oh  priliki 
nastoja  pf>darili  vsa  dosedanja  izdanja  Muzejskega  društva  kot  temeljni  prispevek 
za  ustanovitev  društvene  knjižnice. 

Odbor  .se  je  v  svoji  .seji  dne  1.  julija  m.  1.  z  globokim  ogorčenjem  spominjal 
strahovitega  zločina.,  izvršenega  nad  Nj.  c.  in  kr.  Vi.sokostjo,  prestolonaslednikom 
Francem  F'erdinandom  in  njegovo  prejasno  .soprogo  vojvodi  njo  Sofijo 
Hohenberg  v  .Sarajevem  dne  2H.  junija  1914.  Društvena  deputacija  se  je  zglasila 
pri  delilnem  predsedstvu  ter  je  izrazila  ondi  najglol)ljc  sožalj»'  s  prošnjo,  da  naj  taisti 
Hporoii  to  udanostno  izjavo  , Muzejskega   društva  za  Kranjsko"  na  najvi.šje  mesto. 

Trem  najviijim  »tolifam  znanosti,  Cesarski  akademiji  na  Durjaju,  Kraljevi 
{aiki  akademiji  v  Pragi  in  .higoHJr^vanHki  akademiji  v  Zagre>>u,  je  ugrabila  smrt 
njihove  predse^lnike.  Odtwr  je  izrazil  priziidotim  znanstvenim  driižtiam  pismeno 
svoje  soialje 

Delelni  odbijr  Kranjski  je  nakazal  redno  letno  podporo,  katere  znesek  jo 
odpUal  kot  L  povračilni  obrok  brezobrestnega  posojila.  Drfjivno  redne  podporo  v 
pr«(«Uein  letu  nismo  prejirli. 

Kone^no  «e  je  zahvalil  tajnik  v  imenu  odbora  vsem  onim  rinitoljem,  ki  ho 
v  gmotnem  oziru  pripomrigli  k  UNpAÜnemu  delovanju  druAtvn,  predvsem  do 7. ei- 
nem u  odboru   kninjHkemu     Dru&lvenn  zahvala  pn  gre  hidi  čjiHopJHJu,  predvsem 


78 


ljubljanskim  trem  dnevnikom,  ki  rade  volje  prinašajo  društvena  naznanila  in  poro- 
lila,  ter  onim  slovenskim  revijam,  ki  redno  poročajo  o  društvenem  glasilu.  Vse 
omenjene  faktorje  in  celokupno  občinstvo  prosimo,  da  naj  še  nadalje  podpirajo 
društvene  težnje  v  častno  ime  naše  domovine. 

O  gmotnem  društvenem  stanju  je  sestavil  poročilo  blagajnik,  profesor 
Jos.  Breznik.  Ker  pa  je  bil  pozvan  neposredno  pred  občnim  zborom  v  vojno  službo, 
je  podal  njegovo  poročilo  odbornik  dr.  Gv.  Sajouic,  ki  je  prevzel  začasno  blagaj- 
niško poslovanje. 

I.  Računski  sklep  za  leto  1914  po  stanju  z  dne  31.  decembra  1914. 


A.    Dohodki. 

Prenos  iz  leta  1913 K  740-50 

Udnina  1.  1914,  191.5,  191(i  .     .     .     .  ,  1855  — 
Povračilo   podpore  dež.  odbora  za 
muzeju  izročene  publikacije  do  leta 

1912 „  2700  — 

Redna  deželna  podpora     .    .    .    .  ,  800'— 

Prodani  letniki  in  sešitki  .     .     .     .  „  27'04 

Obresti  mestne  in  poštne  hranilnice  „  82'33 

Fond  za  Valvazorjevo  ploščo    .    .  „  39' — 


Skupaj     .     .     . 
Dne  31.  decembra  1914  znaša 


B.    Izdatki. 

1.  Tisk  „Carniole"  1913  (4),  1914  (i/^) 

2.  Slike  v  ,Carnioli'  1914/15       . 

3.  Ured.  in  pisat,  nagrade  I.  1914 

4.  Ekspedicija  „Carniole"  1914    . 

5.  Remuneracija  slugi     .... 

6.  Pobiralcu  udnine  4'/2%       .     . 

7.  Blag.  in  tajn.  izdatki      .    .    . 

8.  I.  odplačilni  obrok  brezobr.  posojila 


K  2()7209 

„  442.(;0 

,  S45-.50 

,  93-91 

,  80- 

,  33-30 

„  78-74 

.  800- 


Skupaj    ...     K  504()-14 


K  Ü243-93 

toraj  prebitek  v  društveni  blagajni  K.  1197-79. 


II.  Društveno  premoženje  dne  31.  decembra  1914. 


Aktiva. 

Preostanek  iz  1.  1914  naložen: 

a)  v  Mestni  hranilnici  Ijublj. 

b)  v  poštni  hranilnici      .     . 

c)  v  ročni  blagajni      .     .     . 

Skupaj 


914-51 

2(J5-59 

17-69 


K  1197-79 


Pasiva. 

1.  Brezobrestni  dolg 

2.  Tisk  .Carniole"  1914  (4)     .     . 

3.  Neizplačani  honorar   .... 

4.  Fond  za  Valvasorjevo  ploščo 

Skupaj 


K  2200  — 

,     818-44 

18-50 

,       39- 


K  3075-94 


Koncem  leta  izkazuje  društvo  K  1878-15  primanjkljaja,  kar  pomeni  nekoliko  ugodnejše  gmotno 
stanje,  ker  je  znašal  primanjkljaj  koncem  leta  1913  K  32(10-25. 

111.  Sklad  za  znanstvena  izdanja. 

Fond  za  izdajo  dela  „Flora  carniolica"  se  nabira  dalje  in  znaša  K  248928.  Nabrani  znesek  je 
plodonosno  naložen  v  Mestni  hranilnici  ljubljanski. 

IV.  Proračun  za  leto  1915. 

Vsied  izrednih  razmer  je  sestava  proračuna  težko  določljiva.  Blagajnik  je  sestavil  3  proračune : 
normalnega,  srednjega  in  minimalnega.  Po  normalnem  proračunu,  ki  pa  nikakor  ne  pride  v  poštev,  bi 
imelo  društvo  K  5.54779  dohodkov  in  K  4205-94  izdatkov.  Zborovale!  so  se  izrekli  za  srednji  proračun, 
ki  naj  ga  odbor  po  možnosti  uvažuje.  V  mejah  srednjega  proračuna  bi  znašali : 


Dohodki. 

1. 

Udnina    .    • 

.    K 

1400-— 

2. 

Podpora,  katerakoli 

t» 

800  — 

3. 

Za  prodane  letnike  in  sešitke  . 

„ 

120- 

4. 

Blagajnični  preostanek  1.  1914  . 

■         r. 

1197.79 

Skupaj    .    . 

.     K 

3517-79 

Izdatki. 

1.  Plačila  iz  leta  1914 K  108(! 

2.  II.  povrač.  obrok  brezobr.  posojila  „     GOO 

3.  Sluga  in  razno „     180 

4.  Izdaja  „Carniole" „    1500 

Skupaj    . 


K  33()0 


94 


94 


Koncem  leta  1915  bi  znašal  prebitek  K  150'85. 

Blagajnikov  namestnik  predlaga,  da  se  izreče  posebna  zahvala  dežel- 
nemu odboru  Vojvodine  Kranjske  in  Kranjski  hranilnici  za  nakazane 
podpore,  ki  so  društvu  izdatno  olajšale  delovanje.  Zborovalci  sprejmejo  predlog 
sogla.sno. 


79 

V  imenu  pregledovalcev  računov  poroča  nadoficial  južne  železnice 
v  pokoju  Fran  Podkrajšek.  da  sta  z  župnikom  Ivan  Vrhovnikom  pregledala  društ- 
vene blagajniške  knjige  in  račune  in  sta  našla  vse  v  vzornem  redu.  Predlaga 
društvenemu  blagajniku  absolutorij.  Sprejeto. 

Knjižničar,  dr.  Gv.  Sajovic  poroča,  da  prihaja  v  društveno  knjižnico  po 
zamenjavi  na  leto  184  znanstvenih  publikacij  v  približno  700  zvezkih  od  114  znan- 
stvenih družb.  V  Avstro-Ogrski  zamenjujemo  z  67.  v  inozemstvu  z  47  organizacijami 
zgodovinskega  in  prirodopisnega  značaja.  V  minulem  letu  smo  stopili  nanovo  v 
zvezo  z  „Slovenskim  lovskim  društvom*  v  Ljubljani  (revija  „Lovec"),  „Verein  für 
Höhlenkunde  in  Österreich"  v  Gradcu  (Mitteilungen)  in  Kraljevo  akademijo  v 
Belgradu.  Obnovili  smo  zvezo  z  Altertumsgesellschaft  „Prussia"  (Königsberg).  — 
Iz  čitalnice  smo  izposodili  v  12  sluč^ijih  9  osebam  33  zvezkov.  V  prid  domoznan- 
skega raziskavanja  bi  bilo  želeti,  da  udje  knjižnico  nekoliko  številneje  posečajo  in 
uporabljajo. 

Za  uredništvo  „Carniole"  poroča  kanonik  dr.  Jos.  Gruden  o  V.  let- 
niku ,Camiole",  nova  vrsta.  Leta  1914  je  sodelovalo  pri  društvenem  glasilu 
25  pisateljev  z  68  sestavki.  Vsebino  tega  letnika  tvori  9  kulturno-zgodovinskih  in 
3  prirodopisne  razprave,  24  referatov,  17  zapiskov  in  biografskih  črtic,  društveni 
vestnik  in  letos  nanovo  uvedena  bibliografija.  Med  besedilom  je  38  slik,  v  letnik 
so  vložene  3  tabele  s  slikami  Uredništvo  izreka  vsem  sotrudnikom  najiskrenejšo 
zahvalo  s  prošnjo,  da  mu  ostanejo  tudi  še  v  bodoče  zvesti  in  vabi  vse,  ki  imajo 
veselje  do  domoznanskega  delovanja,  v  krog  svojih  sotrudnikov.  Le  ako  bo  imelo 
uredništvo  mnogovrstnega  gradiva  na  izbero,  se  bo  „Carniola"  lahko  obdržala 
na  tej  stopnji,  oziroma  bo  lahko  od  leta  do  leta  napredovala.  Za  leto  1915  je 
sklenil  odbor  na  predlog  uredništva,  da  se  Haquetova  številka 
začasno  odloži  in  da  se  kljub  izrednim  razmeram  izdaja  „Carniola'', 
seveda  v  gmolnim  razmeram  primerno  skrčenem  obsegu. 

Ker  je  potekla  dosedanjemu  odboru  poslovna  doba,  seje  izvršila  nato  izvo- 
litev novega  odbora  z;i  dobo  191.') -1917.  Podpredsednik  naznani  zhoroval- 
rem,  da  se  je  —  žal  —  nadaljni  izvolitvi  odpovedal  iz  zdravstvenili  razlogov  dosedanji 
pred.nednik,  c.  kr.  dvomi  svet.  Leveč,  nadalje  vsied  nedostajanja  potrebnega  časa 
r>dt>omika  nadkontr.  Ivan  Hafner  in  dr.  Jos.  Smajdek.  Odbor  je  sklenil  predložiti 
/  li-em  listo  novt?ga  odbora,  na  kateri  so  poleg  ostalih  dosedanjih  odbornikov, 

(,  .  _  !ni  v  izvolitev  na  izpraznjena  3  odborniška  mesta  naslednji  gosjjodi :  c.  kr. 
s<-  1. .  vetnik  Anton  Hulovf«-,  c.  kr.  prof.  dr.  Niko  Omerza  in  c.  kr.  prof.  dr.  .lanko 
Slebinger. 

Na  predlf>g  g.  Podkraj^ka  .seje  volitev  izvršila  z  vzklikom  iti  so  l)ili  i/voIjcni 
v  «miiilu  odlKirov»-ga  predloga  v  novi  odbor  naslednji  odborniki:  prof.  ./o.s.  Hrvznik, 
»odni  Hvetnik  Anion  Hulover,  kanonik  dr.  JoHip  Gruden,  adjnnki  tir.  Jo.sip  Mul, 
ravnatelj  prof.  dr.  Jon.  Manluani,  profesor  dr.  S.  Omerza,  prof.  dr.  (In.  Sajorir,  niv- 
nalelj  V.  Stenka,  prof.  dr.  Janko  ^hhinfirr  in  prof.  dr.  Jak.  jimarr. 

Sa  podprednednikov  predir>g  nt«  bila  izv«)lj»'nH  tudi  z;i  bo<lorr)  po.sjovno  dobo 
dotiMlanja  prRgledovalca  ra^ninov  nadofirijal  j.  }..  Fr.  Podkrajšek  in  župnik  /r.iii 
Vrhoonlk. 

V  «miiilu  iK)((laMnefia  odborovegn  nklepa  predlaga  rnvnat<-lj  jtrof.  <lr. 
Jon.  Manluani,  dn  naj  izvoli  obrni  zbor  za  ča  h  I  nega  driiAl  vcrif^a  rlann 
od  nt  op  i  v  Arg  a  pr  e  dnedn  I  k  a  ,  <■.  k  r.  dvornega  h  vet  nt  k  a  Fr.  l.emu,  ki  jc 
vodil  druülvo  v  najl<;>.jih  ^juiih  od  I.  llM).'i  naprnj.  Nepotrebno  je  omenjali  nj«>govo 
prmuiMluiiio   delovanje  na  «loVMlvenem  in  /^('MlovinNkeni    polju    kranJHki'   debele    in 


80 

njegovo    vsestransko    podpiranje    društvenih     teženj    odkar   je   vstopil  v  društvo, 
(leta  1889). 

Istotako  predlaga  v  smislu  soglasnega  odborovega  sklepa  prof.  dr.  Jakob 
Žmavc,  da  naj  izvoli  občni  zbor  za  častnega  društvenega  člana 
prof.  Ferdinanda  Seidla,  društvenega  dopisujočega  člana,  ob  25 letnici  njegovega 
prezaslužnega  sotrudništva  pri  društvenem  glasilu.  Velike  in  priznane  so  njegove 
zasluge  na  polju  znanstvenega  klimatološkega,  geološkega  in  paleozoološkega  raziska- 
vanja  kranjske  dežele  in  zato  ne  potrebuje  predlog  nikakoršnega  posebnega  ute- 
meljevanja. 

Občni  zbor  je  sprejel  z  živahnim  odobravanjem  oba  odborova  predloga. 

Pri  slučajnostih  je  predlagal  baron  Mihelangelo  Zois,  da  naj  se  izvoli 
odsek  treh  udov,  ki  naj  razmotr  i  vajo,  kako  bi  se  moglo  društveno 
delovanje  in  zanimanje  za  društvo  razširiti.  Svoj  predlog  je  utemeljeval 
predvsem  s  tem,  da  se  o  društvu  redkokedaj  kaj  čuje,  da  je  društveno  delovanje 
in  glasilo  med  občinstvom  premalo  znano.  Zato  bi  bilo  v  prilog  društva  prirejanje 
poljudnih  predavanj,  sestava  imenika  udov  po  strokah,  ustanovitev  strokovnih 
odsekov,  poleg  glavnega  glasila  .še  mesečno  glasilo  v  mali  obliki  itd. 

Podpredsednik  se  zahvali  predlagatelju  za  njegovo  skrbno  zanimanje  za 
obstoj  društva,  omeni,  da  se  je  tudi  odbor  že  večkrat  bavil  s  tem  vprašanjem 
(predlogi  za  agitacijo,  predavanja  v  letu  1913/14,  prirodopisni  odsek,  otvoritev 
čitalnice)  več  ali  manj  uspešno  in  je  otvoril  o  predlogu  barona  Zoisa  debato.  V 
smislu  te  je  sklenil  občni  zbor,  da  naj  prevzame  novo  izvoljeni  odbor  nalogo,  sestaviti 
četveročlanski  agitačni  odsek,  v  katerega  naj  določi  poleg  barona  Zoisa  še  3  odbor- 
nike. Ta  odsek  naj  premišlja  o  vseh  gori  navedenih  vprašanjih,  ukrene  primerne 
predloge  in  jih  predloži  sporazumno  z  odborom  izrednemu  občnemu  zboru,  ki  naj  se 
skliče  po  končani  vojski. 

Ker  ni  bilo  nadaljnih  predlogov,  zaključi  predsednik  zborovanje. 

Dr.  Jos.  Šmajdek,  tč.  tajnik. 

Dr.  Boris  Zarniky  rodom  iz  Ljubljane,  je  bil  imenovan  30.  januarja 
1915  za  izrednega  profesorja  zoologije  in  primerjajoče  anatomije  na 
vseučilišču  v  Würzburgu.  Našemu  rojaku,  ki  je  dosegel  s  svojim  pri- 
poznanim  delovanjem  tako  častno  mesto  na  visoki  znanstveni  stolici, 
najiskrenejše  čestitke ! 

Zbirka  sa  Valvasorjevo  spominsko  ploščo.  Vič.  gospod  dr.  Jos.  Gruden, 
stolni  kanonik  v  Ljubljani  4  K;  leta  1914  je  bilo  nabranih  39  K  —  skupaj  torej 
43  K.    Vsem  darovalcem  iskrena  hvala. 

Novi  udje.  Bulovec  Anton,  c.  kr.  sodni  svetnik  v  Ljubljani.  Majdič  Josip, 
veletržec  in  po.sestnik  v  Kranju.  Mrak  Matija,  duhovni  svetnik  in  dekan  v  Stari 
Loki.  Nadrah  Ignacij,  stolni  kanonik  v  Ljubljani.  Papež  Oto  dr.,  c.  kr.  sodni 
svetnik  v  Ljubljani.  Ponebšek  Janko  dr.,  finančni  svetnik  v  Ljubljani.  Vesenjak 
Ivan,  C.  kr.  prof.  v  Ljubljani.  Vole  Josip,  župnik  na  Roveh,  p.  Radomlje.  Zarnik 
Boris  dr.,  vseuč.  profesor  v  V^iirzburgu.  Zotman  Karol,  c.  kr.  sodni  svetnik  v 
Ljubljani. 

Umrli  udje.  V  Škofji  Loki  je  umrl  4.  avgusta  1914  vlč.  gospod  Kar  lin  Jurij, 
župnik  v  pokoju. 

Izdaja  in  zalaga  „Muzejsko  društvo  za  Kranjsko"  v  Ljubljani. 
Tisk  J.  Blasnika  nasl. 


Tab.  1. 


Noqa  velike  uharice. 
Dubo  bubo  (L.) 


I 


<u 


<u 

C 

lo 

l— 

3 

> 

er 

o 

'\_ 

E 

ö. 

\j 

fO 

u 

cn 

ra 

o 

z: 

o 

lO 

cC 

rO 


ro 

; 

-^ 

lO 

:> 

O 

--^ 

-a: 

_J 

»o 

i\3 

uo 

Ol 

Q. 

O) 

O 

N^ 

<-> 

"~ 

tO 

QJ 

> 

n3 

C 

K3 

.• 

Ol 
O 

-C 

L— 

O 

z: 

m 

Cvj 

oJ 

o 

«-^ 

'i_ 

, 

«3 

-C 

~ü5 

a 

^^ 

JU 

_j 

ir 

E 

wo 

2 

«3 

o 

cn 

o 

O 

z: 

KO 

C 

Tab.   3. 


No^a  laponske  scve. 
Syrnium  lapponicum  (Sparrm.  Retz.).  si 


Noga  koconoc 
Nfciala  lengrnalm. 


o  Lambergih. 

Spisal  Viktor  STESKA. 

Lambergov  kanonikat  pri  ljubljanski  stolnici  hrani  sliko,  na 
kateri  se  nahaja  deset  portretov  lamberske  rodbine.  Slika  je  iz  leta 
1754..  zato  segajo  tudi  portreti  samo  do  tega  leta.  Slika  za  našo 
domačo  zgodovino  ni  brez  pomena,  zato  jo  tu   nekoliko    popišemoJ 

1.  Slika. 

Ob  piramidnem  spomeniku  držijo  mal  genij  in  dve  simbolični 
osebi  bel  razvit  zavoj,  na  katerem  je  naslikanih  10  malih  portretov 
glavnih  članov  lamberske  družine.  Ena  teh  simboličnih  oseb  stoji 
in  Je  oblečena  v  zeleno  oblačilo,  ogrnjena  z  rdečim  ovojem  in  z 
belim  ovojnim  trakom  krog  vratu:  druga  pa  sedi  in  drži  zavoj  z 
levico,  z  desnico  pa  knjigo.  Odeta  je  z  belo  obleko  in  ovita  s  črnim 
ovojem.  Na  prsih  ima  goreče  srce  (simbol  ljubezni);  ob  njej  se  kadi 
zlata  kadilnica  (simbol  vere),  sidro  pa  je  naslonjeno  na  jxxlstav 
piramide  ob  prvi  ženski  (simbol  u|)anja).  Na  oblaku  nad  piramido 
plava  genij  s  trobento,  iz  katere  izhaja  napis:  „Famam  in  posteros". 
S  trobente  visi  prt  v  obliki  bandera  z  lamberskim  grbom,  nann*eč: 
desno  polje  zgoraj  (heraldično)  in  levo  spodaj  sta  razdelj<'ni  navpično 
v  dve  polovici;  desna  je  spreminjaje  se  slikana  modro  in  belo,  druga 

'  Valvasor  v  Hvojem  delu  Khre  des  Henogthuni.s  Kraiii  l.ainherfi«  prav  po- 
goNioma  omenja,  na  pr. :  III,  .^1  našteva  8  članov  te  rodbine  iz  1.  UtiV^.;  VII,  4:^7, 
441  ;  Vm,  «.'i.3,  6.V*.  6.'»,  7.H5;  IX,  11,  26  (Viljem  üimherj?  v  brnlovärini  sv.  Krifilofa 
I.  ir>17),  2Ö.  4:nd.  Uoh-f  I,.).  fM  (.lakoh),  70,  74  (Juri).  HI  (Volk  L.,  (ir/elni  vicrdoru 
I.  l.VJO..  l.VW;,  d«;žclni  odbornik  I.  l'>4:j.),  HT,,  W,  87,  lO.J,  KH};  X,  2K|,  'J!«;,  :{(XI.  ;{2J, 
ar«,  Xi:i.  -XiH,  :«7,  M\,  .'M9,  .37«  (Fninc  I.  \tm).),  :m  (Ivan  Juri  1.  UWA).),  :wr) ;  XI, 
18,  17,  116,  1.30,  inö,  191,  207,  242,  24.3,  .3.32,  'MT),  .372  (Ana  L,  opatiai  v  Mekinjah 
I.  1589),  39K,  46.3,  468.  471.  47.'»,  4«7.  4W,  4!»:j.  50«.  r,\:i,  Ml,  .>t7,  .'').')(),  r,7r,,  r,Hr,. 
SOO,  W>2,  r,9H.  m:i,  674.  HhH;  XII,  14  (.U>fA'.1  I.  ir>ini),  64  (Sigmund  Friderik  in  Viljem 
I.  l.Ol«.),  I2t»  (Vilj.-m  I.  1W1.);  XV.  '.Mt,  .311,  'MU,  nm.  Mil,  :W),  404,  42.3,  427.  42H. 
436,  44.'i,  448,  46.3,  516,  .'>49,  612.  Friderik  L.  i/.  lioHinjn»  (.SauenHtcin)  je  UHtanovil 
pri  ljubljanski  »loInlH  |,  148.3.  benefi<ij  hv.  Andreja  (XI,  i\HH).  Turnirji  (laAparja  I,. 

(XV,  .366,  'Uil).    Na  K -     •■•    !i  knji({o,  iiituino,  h  MJikanii  «ikniAeno,  kjer  so  bili 

flaiparjfrvi    turnirji    )  ■  li.     Iri    knjigo   je    hranil    «<•    I.    IHO.'i.   yraHrak   v 

i{<Yunjah  Viktor  Jerman,   rf.  I>r.  C.  Wurzbneh,  Hi«»Kr.  Uxikon,  XIV.  26. 

U 


82 

polovica  pa  je  rdeča,  torej  imamo  kranjske  deželne  barve.  Na  zgor- 
njem levem  polju  in  spodnjem  desnem  je  naslikan  na  rumenem 
dnu  črn  vzpenjajoč  se  pes  z  rdečim  jezikom  in  zlatim  ovratnikom.  — 
Z  desnico  drži  genij  baročno  kartušo  z  napisom:  „ORIGINAL  |  Ab- 
schilderung  d.  |  Herren  v. :  Lamberg  als  |  besitzern  des  Stammen  | 
schloss  Ottenstein  und  |  zwar  von  aller  Ersten  |  1536.  bis  auf  den  | 
dermaligen  besitz  |  er  dieses  Schloss  |  und  Stammen  |  auf  Ottenstein". 

Spodaj  na  omenjenem  belem  zavoju,  ki  ga  držita  genij  in 
simbol  upanja,  je  torej  10  portretov  lastnikov  ottensteinske  graščine 
iz  lamberškega  rodu.  Napisi  se  glase:  1.  Melchior  v:  Lamberg  Freyh. 
2.  Sigmund  von  Lamberg  Freyh.  3.  Sigmund  von  Lamberg  agnatus. 
4.  Georg  Sigmund  v :  Lamberg  Fr.  5.  Hanns  Albrecht  v  Lamberg 
Frey.  6.  Hanns  Frantz  Gr.  v:  Lamberg.  7.  Sigmund  Albrecht  Gr: 
V.  Lamberg.  8.  Leopoldus  Com.  ä  Lamberg.  9.  Carolus  Comes  a 
Lamberg.  10.  Franciscus  Comes  a  Lamberg.  Enajsti  medaljon  je  bil 
namenjen  nasledniku,  pa  je  prazen  puščen. 

Na  podstavku  piramide  je  napis:  „Omnes  isti^  Generatio  |  nibus 
Gentis  Suae  Gloriam  |  adepti  sunt,  et  in  diebus  Suis  |  habentur  in 
Laudibus".  Eccl.  44,  7.  (Vsi  ti  so  si  pri  rodovih  svojega  ljudstva 
čast  pridobili,  in  so  bili  hvaljeni  že  v  svojih  dneh.  Sir.  44,  7).  Ob 
temelju  piramide  čitaš:  „Semen  eorum,  qui  diligunt  Dominum,  non 
corumpet".  (Seme  onih,  ki  ljubijo  Boga,  ne  pogine).  Pod  kadilnico 
je  napis:  „incensum  odoris  suavis  sit  (-=  sicut)  virtutes  eorum". 
Num.  28,  2.  (Kadilo  najprijetnejšega  duha  —  njih  kreposti.  4.  Mojz. 
28,  2).  Na  belem  kamnu  v  desnem  kotu  je  še  napis:  „Corpora 
ipsorum  in  pace  sepulta,  et  nomen  eorum  vivit  in  generationem  et 
generationem".  Eccl.  44,  14.  (Njih  trupla  so  v  miru  pokopana  in 
njih  ime  živi  od  roda  do  roda.    Sir.  44,  14). 

Na  knjigi,  ki  jo  drži  simbol  ljubezni,  čitaš  napis:  „lili  viri 
misericordiae  sunt,  quorum  pietates  non  defuerunt;  hereditas  sancta 
nepotes  eorum  et  filii  eorum  propter  illos  usque  in  aeternum  ma- 
nent".  Eccl.  44,  10 — 13.  (Oni  so  usmiljeni  možje,  njih  pobožnost  se 
ni  pozabila,  njih  vnuki  so  svet  delež;  njih  otroci  zavoljo  njih  veko- 
maj  ostanejo.    Sir.  44,  10 — 13). 

Na  levi  poleg  portretov  opaziš  grad  Ottenstein  z  obzidjem,  s  stolpi, 
utrdbami,  kakršne  nam  kaže  tudi  Vischerrjeva  ujedkovina  iz  1.  1672.^ 

2.  Slikar. 

Kdo  je  to  sliko  napravil?  Nemogoče  bi  nam  bilo  to  dognati, 
ko   bi   nas   iz   te   zadrege    ne   rešil   sam    slikar,   ki   se  je   podpisal: 

^  „in"  je  izpuščen. 

^  Üsterr.  Kunstlopographie.    VIII,  Bez.  Zwettl,  I,  64. 


8 


Rinckolinus  inv.  et  pinxit  1754.  Ta  slikar  je  bil  laške  narodnosti, 
pa  je  deloval  večinoma  na  Spodnjem  Avstrijskem,  kjer  je  na  pr.  v 
letih  174Ö — 1748  s  freskami  poslikal  nekaj  prostorov  graščine  Rose- 
nau  po   naročilu   grofa   Leopolda    Schallenberga."*   Prav   zanimivo  je 


Sllkn  10  portretov  Inxlnikov  olcnHloirmko  (fraSrino  iz  rodu  Lambcr^ov. 

po^llkul  Hrkndnsti   prostor  Dad  vliodcjin.    SI«-!)»'  pokrivajo  dckoralivm* 
stavbe,    htebrirtč«,    arkad««,    pjdar«-,    [jrlMtariJKČa.    N;id    iijiiiii    |)Imvmjo 


*  Oft«rr    Kuniilloi)fi«rai.hie.  H.  VIII,  l'ol.  liez  Zwettl,  II,  :J82. 


84 

piitti  z  znaki  slikarjev,  kiparjev,  glasbenikov,  vrtnarjev,  ribarjev  in 
lovcev.  Na  svodu  kraljujeta  Jupiter  in  Juno.^  Za  graščino  Ottenstein 
pa  je  naslikal  na  platno  naši  enako,  samo  večjo  sliko  (92  x  148  cm), 
ki  pa  ima  že  enajst  portretov;  slika  je  torej  ali  iz  poznejše  dobe, 
ali  pa  je  bil  enajsti  portret  pozneje  prislikan.^  Naša  slika  meri 
48  X  36  cm.  Portreti  so  posneti  po  velikih  portretih  Lambergov,  ki 
se  nahajajo  v  graščini  Ottenstein.  Iz  teh  malih  posnetkov  pa  je 
razvidno,  da  je  imel  slikar  lepe  zmožnosti,  ker  so  portretki  prav 
natančno  in  lično  delo.  Nošo  tistih  časov  označujejo  zlasti  zanimivi 
ovratniki. 

3.  Lamberg-i. 

Lambergi  so  stara  kranjska  rodbina,  ki  sega  po  mnenju  neka- 
terih zgodovinarjev  celo  nazaj  v  12.  vek,'  L.  1330.  srečamo  Viljema 
Lamberga.  Valvasor  jih  deli  na  štiri  betve:  na  Ramensko  pri 
Begunjah  na  Gorenjskem  (Stein),  na  boštanjsko  (Sauenstein),  na 
šneperško  pri  Ložu  in  ortneško  pri  Ribnici  (Ortenegg).  Ob  njego- 
vem času  sta  bili  dve  betvi  že  izmrli:  črnelska  (Rotenbiichel)  in 
poppenberška.^ 

Čeprav  pa  je  lamberška  rodbina  tako  sijajna  in  je  dala  naši 
domovini  množico  vrlih  mož,  je  vendar  njena  zgodovina  zelo  motna 
in  s  pripovedkami  tako  prepletena,  da  se  je  zelo  težko  opoznavati. 
Vzemi  v  roke  katerikoli  spis  o  Lambergih,  precej  se  prepričaš,  da 
ne  stojiš  na  trdnih  tleh.  Nejasnosti  so  glede  izvora,  glede  pokolenja 
in  celo  znani  junak  narodne  pesmi  Pegam  in  Lambergar^  ni  še 
popolnoma  pojasnjen. 

Schönleben ^°  trdi,  da  je  kupil  Juri  I.  pl.  Lamberg  okrog  1.  1396. 
grad  Gutenberg  pri  Begunjah  na  Gorenjskem,  njegov  sin  Juri  II., 
glavar  loškega  gospostva,  ki  je  slovel  okoli  1.  1436.,  pa  si  je  pridobil 
od  rodovine  Kreigove  grad  Kamen  1.  1469.  blizu  Gutenberga.  Val- 
vasor'^ pa  meni,  da  so  imeli  Lambergi  najprej  grad  Gutenberg  pri 
Tržiču   in  so  si  pozneje   prisvojili    še   grad    pri    Begunjah,   ki   so  ga 


«  Ibidem,  I,  XXXV. 

"  Ibidem,  I,  117. 

'  Dr.  Wurzbach,  Hiogr.  Lexikon,  XIV,  21  id. 

«  Valvasor,  Ehre  d.  H.  Krain,  IX,  11.  —  Steklasa  v  Letopisu  Matice  Slov., 
1888,  190  id. 

'  Dimitz  (iescliichle  Krains,  il,  66. 

'"  Rokopis  v  ljubljanskem  Rudolfinumu :  „Appendix  ad  Annales  et  Chrono- 
logiam  Carnioliae".  cf.,  Kres,  VI,  288. 

"  Ehre  d.  H  Krain,  XI,  242.  —  Hitzinger  v  Mittheiiungen  des  hist.  Vereins 
fii:-   Kr:;in,   18.7),  in. 


85 

vsled  dovoljenja  cesarja  Ferdinanda  L  1.  1557,  imenovali  Gutenberg, 
stari  razpadli  grad  pri  Tržiču  pa  so  poslej  imenovali  Stari  Guten- 
berg  (Alt- Gutenberg). 

Jurija  II.  brat  je  bil  prvi  ljubljanski  škof  Sigmund  Lamberg 
(1463 — 1488).  Juri  II.  je  imel  dva  sina,  ki  sta  bila  oba  znana  kot 
juna.ška  borilea.  Valvasor^-  našteva  viteze,  s  katerimi  se  je  Gašpar 
Lamberg  boril;  med  njimi  je  bil  tudi  cesar  Maksimilijan  I.  Njegov 
brat  Krištof  se  je  vojskoval  obenem  z  njim  zoper  Turke. 

Narodna  pesem  ^^  imenuje  Krištofa  Lamberga  premagalca 
Pegamovega.  Schönleben  je  mislil  na  Gašparja,  ki  je  bil  tako 
imeniten  borilec,  da  se  je  dvobojeval  v  turnirjih  z  vsemi  glasovitimi 
junaki  tedanje  dobe.  Valvasor  ^^  se  ni  za  nobenega  odločil,  češ,  da 
ni  o  tem  zgodovinskih  podatkov,  ampak  le  „kmetje'*  o  njem  pre- 
pevajo pesem.  Bržkone  je  narodni  pevec  res  zamenjal  osebi,  če  ne 
istodobni  pevec,  pa  vsaj  poznejši,  ko  je  čas  že  zabrisal  spomine  na 
posamezne  osebe  in  je  ostala  le  snov  pesmi  bolj  v  spominu.  V 
novejšem  času  je  Peter  Bohinjec  ''  zanimivo  razložil  osebi  narodne 
pesmi,  češ,  da  je  borilec  Krištof,  njegov  tekmec  pa  Žiga  Polheimski, 
ki  ga  je  narodni  pevec  prekrstil  v  Pegama.  Pripomnili  pa  je,  da 
peter  Bohinjec  v  svoji  študiji  ne  preiskuje  o  osebi  Lambergovi, 
ampak  le  o  Pegamu.  Lamherga  po  narodni  pesmi  sami  imenuje 
Krištofa  ne  razmatrajoč   dalje,  jeli  pravi  ali  ne. 

Vladarji  so  Lamberge  za  zasluge  za  državo  in  posamezne 
dežele  na  razne  načine  odlikovali.  Baronsko  čast  so  nekateri  člani 
lamberške  rodbine  dosegli  12.  januarja  1524.,  drngi  1.  1544.;  gro- 
fovsko  ča.st  5.  septembra  1641.,  oziroma  10.  novembra  1667.,  knežje 
dostojanstvo  pa  1.  novembra  1707.  L.  1524.  so  Lamberg!  prejeli  čast, 
da  so  bili  sprejeti  med  deželne  stanove  na  Dolenjem  Avstrijskem; 
na  Češkem,    Moravskem    in  Šleškem  I.  1607.,    na    Ogrskem  I.  1791.'" 

Jakob  baron  Lamberg  s  Kamna  in  (Jutenberga,  kije  bil  I.  1.557. 
in  1558.  kranj'^ki  deželni  glavar,  je  prejel  od  nadvojvoda  Karla 
17.  aprila  1.566.  dedno  dostojanstvo  deželnega  koiijušnika.  Umrl  je 
15.  derembra    15W.'' 

Baltazar  pl.  I>amherg  je  bil  okoli  1.  \\'M.  in  m-  I.  145<).  (Ic/.ejni 
upravitelj   v   I^jki.    Sin  Juri  II   (rojen   I.  140Ü.,  innrl   I.  14!M).)  je   bil  za 

"  I.,  r.   XV      u..;    :Ki7. 

"  Dr.  K.  i.  .SIovf^riHko  naroflne  pcnml,  I,  .H.'»  id. 

••  O.  C,  III,  548. 

"  Gorenjska  a,  XV,  Mr.  'W)-4« 

•*  Oolhiii«rh»-"  ■.■.■•. tlf>j(ivh»r«*  Tawhfinbiirh  «Inr  «rftfl.  HJluM-r.  1K!>2.  r)."!?  8(|q, 
"  Mitth.  d,  k.  k  C.  C,  VII.  \Ht;2,  12«.    -   VulvjiHor,  <..  «•..  IX.  «M.         Ili^luria 
oiUi.  eecl.  Ub.  o<l.  Koblar,  JI. 


86 

cesarja  Friderika  lil.  vriiovni  zapovediiik  državne  vojske  in  obenem 
tudi  poveljnik  na  meji  slovenske  Krajine.  Po  smrti  Urha  celjskega 
mu  je  podelil  cesar  grad  Ortnek.  Juri  II.  je  bil  dvakrat  oženjen. 
Iz  prvega  zakona  je  bil  Krištof,  sekovski  škof  (1542  — 1546),  iz 
drugega  pa  so  bili:  1.  Jožef,  znamenit  državnik,  ki  je  bil  dvakrat 
poslan  kot  avstrijski  poslanec  na  turški  dvor.  Rojen  je  bil  na  Ort- 
neku  I.  1489.,  umrl  je  1.  1554.  v  Ljubljani,  kjer  so  ga  pokopali  v 
stolnici. ^^  2.  Gašpar,  ki  je  postal  glavni  praded  betve  Ortenegg- 
Ottenstein  na  Nižjem  Avstrijskem.  3.  Melhior,  ki  je  kupil  gradova 
Ottenstein  in  Lichtenfels  pri  Zwettlu  (=  Svetlo)  na  Dolenjem  Av- 
strijskem. 

4.   Portreti  10  Lamberg-ov. 

Portretna  vrsta  se  začenja  z  Melhiorjem  baronom  Lambergom.^^ 
Ta  je  kupil  24.  aprila  1536.  od  Evstahija  Stodoligha  graščino  in 
gospostvo  Ottenstein.  Tedaj  se  je  Melhior  Lamberg  podpisal  kot 
vitez  šneperški  (Ritter  von  Schneeberg),  po  znanem  gradu  pri  Ložu 
na  Kranjskem. 

Ortenegg  je  grad  Ortnek  pri  Ribnici  na  Kranjskem.  Lastniki 
tega  gradu  so  bili  Ortenburgi  do  1.  1420.,  potem  Celjani  do  1.  1456., 
potem  Habsburžani,  ki  so  oddali  grad  v  najem.  Prvi  najemniki  so 
bili  Lambergi. 

Valvasor  ^°  pripoveduje,  da  je  stal  lučaj  od  Ortneka  oddaljen 
grad  Ottenstein,  ki  pa  je  bil  ob  njegovem  času  že  zapuščen  in  se 
je  mogel  videti  le  še  oglati  stolp.  Dalje  ve  povedati,  da  sta  nekdaj 
živela  dva  grofa  Ortenburga,  brata,  pod  isto  streho.  Ker  pa  ni  bilo 
ljubega  miru,  je  sezidal  grof  Oton  nov  grad  in  ga  po  sebi  imenoval 
Ottenstein. 

Vsakdo  čuti,  da  je  to  le  pripovedka.  Čudno  pa  je,  da  Valvasor 
ni  vedel,  da  stoji  Ottenstein  na  Nižjem  Avstrijskem  v  okraju  Zwettl, 
ne  pa  na  Kranjskem  in  celo  ne  tik  Ortneka. 

Melhiorjev  brat  je  bil  Gašpar  (1492  — 1543),  ki  ga  predstavlja 
drugi  portret.^^  Na  sliki  se  pomotno  imenuje  Sigmund.  Ta  portret 
je  natančen  posnetek  večjega  potreta  Gašparja  Lambeiga,  zato  vemo, 
da  je   napis   na   posnetku   pomoten.^^    Njegov    sin   je    bil    Sigmund 


'8  Iv.  Steklasa,  Jožef  Lamberg.  Letopis  M.  SI.,  1888,  190-204. 

"  Sin  .Jurija  pL  Lamberga,  ki  se  je  L  1480.  poročil  s  hčerjo  viteza  Thure. 
Rojen  1.  1491.  (Hrenov  zapisnik,  I,  441,  v  prepisu). 

^^  Ehre  d.  Herzogthums  Krain,  XI,  432.  Na  str.  433  navaja  Schoenlebna,  ki 
dogodek  zopet  malo  drugače  popisuje. 

^'  Pokopan  v  ljubljanski  stolnici.  (Hrenov  zapisnik). 

"  Österr.  Kunsttopographie,  VIII,  Zwettl,  I,  92. 


87 

(1539 — 1619).  ki  ga  predočuje  3.  portret.  Tega  sin  in  njegove  žene 
Sigune  Fugger  je  bil  Juri  Sigmund  (4.  portret),  ustanovnik  knežje 
rodbine,  svetnik  cesarja  Rudolfa  II.,  Matija  in  Ferdinanda  II.  Ivan 
Albert  (5.  portret)  je  bil  Sigmundov  sin  iz  drugega  zakona  (1585 
do  1650).  Ivan  Franc  (1618 — 1666)  je  bil  prejšnjega  najstarejši  sin 
(6.  portret).  Nakupil  je  mnogo  posestev.  L.  1667..  torej  po  smrti,  je 
bil  z  vso  rodbino  povišan  v  grofovski  stan.  Grof  Signunid  Albrecht 
(1625 — 1691),  ki  ga  kaže  7.  portret,  je  bil  drugi  sin  Ivana  Albrechta, 
Leopold  Josip  (1653 — 1706,  8.  portret)  je  bil  sin  Ivana  Franca.  Bil 
je  poslanik  pri  papežu  Inocencu  III.,  Klementu  XI.  itd.  Karol  Jožef 
(1686—1746,  9.  portret).    Franc  Anton  (1707—1765,  10.  portret). 

5.    Nekaj  za  Kranjsko  bolj  znamenitih  Lambergov. 

Leopold  Josip  (osmi  v  vrsti  portretov)  je  ustanovil  leta  1705. 
Lambergov  fidejkomis  Ottenstein,  Franc  Josip  pa  z  listino  24.  aprila 
1708.  izdano  v  Lincu,  Lambergov  kanonikat  v  Ljubljani.  Njegov  sin 
Josip  Dominik  grof  Lamberg  je  temu  kanonikatii  preskrbel  hišo. 
Ta  Josip  Dominik  je  bil  rojen  1.  1680.;  1.  1712.  je  postal  knezoškof 
sekovski,  1.  1723.  pasavski,  1.  1737.  pa  kardinal.  Umrl  je  1.  1753.^^ 
Njegov  portret  hrani  tudi  ljubljanski  kanonikat.  Napis  se  glasi: 
Josephus  Dominicus  Comes  de  Lamberg  Cardinalis  Praebyter  et 
Kpiscopus  Fassauiensis  Fundator  huius  domus. 

V  ustanovni  listini  se  imenuje:  Franc  Josip  grof  Laml)erg, 
baron  ortne.ški  in  ottensteinski,  gospod  v  Steyru,  dedni  konjušnik 
na  Kranjskem  in  v  Slovenski  Krajini,  dedni  komornik  (Jorenje 
Avstrije,  vitez  zlatega  runa,  cesarski  tajni  svetnik,  gul)ernalor  (lo- 
renje  Avstrije,  .senior  lamberške  rodbine,  patron  beneficijev  M.  B. 
v  župni  cerkvi  na  Varah,  M.  B.  na  Homcu,  M.  B.  ali  sv.  Ane  v 
župni  cerkvi  v  Mengšu,  istotam  sv.  Andreja  apostola,  sv.  Barbare 
device  in  mučenice  v  župni  cerkvi  v  Starem  trgu  pri  Ložu  in  sv. 
Andreja  v  Konjicah  na  Stajersk«-m.  V  prospeh  novo  sezidane  stol- 
nice v  Ljubljani  je  združil  dohodke  teh  Kesterili  btMirfjcijcv  in 
u.stanovil  kanonikat  pri  tej  stolnici  v  Ljubljani-''  tia  Kranjskem,  kjer 
80  „predniki  našega  rodu  in  rodtiiue  več  vekov  pn*bivali  v  svoji 
domači  deželi**, ^^ 


*•  Ibidem,  p.  ]m. 

**  l^m\terni>v  kanonik  mora  zato  oprnviti  vwiko  |i-l(»  po  'M  hv.  ijuih  /ji 
baoefkij  na  Va^^h,  na  Homru  in  za  viuike((a  mnngc&kcgu,  dnljt;  12  7m  Ixuifficij  v 
Starem  trgu  pri  Ixriu,  W  u  beneflrlj  v  Konjiraii  in  r>3  v  Ijiibljimi 

"  Ustanovne  lintine  prepi«  v  kne-i.-kkot.  arhivu  IJuhijanNkom,  M.  1  i. 


88 

Franc  Adam  grof  Lamberg  Je  ustanovil  pri  Ijiibljanski  stolnici 
zvonec  za  umirajoče,  ki  je  prvič  zazvonil  29.  novembra  1711.^^  Z 
listino  1.  januarja  1712  pa  je  določil  cerkveniku  pri  stolnici  letne 
obresti  od  600  gld.  kot  odškodnino  za  trud  pri  tem  zvonjenju.^^ 
Sedaj  ta  zvon  naznanja  smrt  župljanov. 

Tik  Ljubljane  v  Šiški  je  graščina  Leopoldsruhe,  ki  jo  ljudje 
imenujejo  Cekinov  grad  po  ljudski  etimologiji  iz  Szögenyi-jev  (Seže- 
nijev)  grad.  Hitmojster  pl.  Szögenyi  se  je  namreč  leta  1775.  semkaj 
priženil.  Graščino  je  sezidal  okoli  1.  1720.  Volk  Herbard  grof  Lam- 
l)erg,  deželni  odbornik  in  glavni  davkar  deželnih  stanov  kranjskih. 
Ime  je  dal  graščini  po  svojem  sinu  Leopoldu  Karlu  (1710 — 1772),  ki 
je  bil  v  poznejših  letih  cesarski  tajni  svetnik,  deželni  upravitelj  in 
cestni  ravnatelj  na  Kranjskem,  potem  deželni  glavar  v  Sleziji,  kjer 
je  v  Tropavi  umrl.^^ 

Iz  lamberške  rodbine  Ortenegg -Ottenstein  je  izšlo  še  mnogo 
drugih  slavnih  mož,  na  pr. :  Karol  Franc  (1571  — 1612),  knezoškof 
praški;  29  Karol  Krištof,  prost  solnograški  (1567 — 1612);  Ivan  Jakob, 
knezoškof  krški  (1603—1630)3";  Janez  Maksimilijan  (1608—1682), 
cesarski  tajni  svetnik  in  poslanec  v  Monastiru,  poslanec  na  Španskem; 
Janez  Filip  (1651 — 1712),  škof  pasavski  (od  leta  1689.)  in  kardinal; 
Franc  Filip,  podmaršal,  ki  je  bil  28.  septembra  1848.  v  Budapešti 
na  mostu  umorjen. 

6.   Lamberška  nekdanja  kranjska  posestva. 

Lamberška  rodbina  je  imela  na  Kranjskem  nmogo  posestev. 
Valvasor  je  izdal  o  gradovih  in  graščinah  lamberške  rodbine  posebno 
knjigo,  ki  jo  je  naslovil :  Topographia  Arcium  Lambergicarum,  Ca- 
stellorum  et  Dominiorum  in  Carnioha,  ad  vivum  iconizata.  Wagen- 
spergi  1679  in  Fol.^^  Te  knjige,  žal,  ni  več  zaslediti,  zato  smo  pri 
pregledu  teh  graščin  vezani  na  Valvasorjevo  glavno  delo:  Die  Ehre 
des  Herzogthums  Krain.  V  tej  knjigi  navaja  naslednje  graščine,  ki 
so  jih  imeli  Lambergi  v  lasti  ali  v  najemu:  Bled  (v  najemu);  Boš- 
tanj- Sauenstein  (1.  1515.,  Valvasor,  XI,  493);  Boštanj -Weißenstein 
(XI,  643);   Brdo   pri   Lukovici   (XI,  130);    Cemšenik   (Scherenbiichel, 


2*  Izvestja  Muz.  društva  za  Kranjsko,  1901,  166. 

"  Ustanovna  listina  v  knez  -škof.  arhivu  v  Ljubljani,  št.  283. 

^•^  F.  pl.  Radios,  Alte  Häuser  in  Laibach,  I,  21. 

29  Osterr.  Kunsttopographie,  VIII,  1.  Teil,  p.  93. 

3"  Catalogus  cleri  krške  škofije,  1914,  23. 

3'  cf.  Ehre  d.  H.  Krain,  VI,  368. 


89 

1.  1600..  XI,  508):  Čretež  (Reutenburg,  XI,  471);  Črnelo  (Rotenbüchel, 
XI,  475):  Gallenberg  (v  najemu,  XI,  159):  Graben  pri  Novem  mestu 
(XI,  345):  Gutenberg  pri  Begunjah  (XI,  242):  Kamen  (Stein)  pri 
Begunjah  (XI,  547 — 550);  Kostanjevica  (oskrbnik  Gašpar  1.  1472., 
XI,  332);  Logatec  (XI,  345);  Mirna  (Neudeck,  XI,  398);  Ortnek 
(Ortenegg,  XI,  431);  Ribnica  (v  najemu,  XI,  468);  Ruzing  pod  Šmarno 
goro  (Volk  Lamberg  1.  1535.,  XI,  490):  Smreka  (XI,  537);  Stara  Loka 
(XI.  16):  Stari  grad  nad  Kamnikom  (Valentin,  knežji  oskrbnik,  XI, 
116.  do  okoli  1.  1500..  XI,  429,  546);  Stari  Gutenberg  pri  Tržiču  (XI, 
17):  Sneperg  (Schneeberg,  XI,  513);  Trniče  (Törmetsch)  pri  Begunjah 
(XI,  585:  ob  Valvasorjevem  času  Ivan  Juri  grof  Lamberg);  Wallen- 
burg  pri  Radovljici  (XI,  463);  Zaprice  v  Kamniku  (Steinbiichel, 
okoli  1.1550 — 1624,  XI,  551).  Po  Valvasorjevi  dobi  so  imeli  Lam- 
bergi  še  te  graščine  na  Kranjskem:  Bokalce^^  (Stroblhof,  1709 — 1817) 
Dragomeij  in  Ceplje;  Groblje  in  Katzenstein  (Groblje- Ebensfeld, 
okoli  1.  1752.  Franc  Adam):  Volčji  potok  (Wolfsl)üchel,  okoli  leta 
1752,  Franc  Adam)"  in  že  imenovani  Cekinov  grad  (Leopohlsruhe). 

V  sedanjem  času  Lambergi  nimajo  na  Kranjskem  nikakega 
posestva  več. 

7.   Lamberškl  rod  v  drugih  deželah. 

Lambergi  žive  v  drugih  deželah  še  dandanes.  Ohranile  so  se 
štiri  betve:  1.  Bistriška  (auf  Feistritz):  2.  na  Bavarskem  v  Amerangu 
(auf  Amerang);  3.  Ottenstein,  Steyr,  Schichowitz:  4.  Stein  und 
Guttenberg,  ki  pa  je  v  moškem  rodu  že  1.  1828.  izmrla.^'' 

V  domovini  živi  sponiin  na  Lamberge  le  v  pripovedkah,  v 
ustanovah   in  v  zgodovini. 


Neue  Funde  von  Römermünzen 

in  Krain. 

Michelangelu  Huron  '/A)IS. 

Vor  einiKor  Zeit  wurde  nn'r  von  privater  Seife  eine  j^rössere  An/.ilil 
von  römi)M-hcti  .Miln/.cri  /iir  H<;arheitiiii({  iiberlasKCMi,  die  an^^elilich  aus 
einem  ein7.i|;cri  Funde  Htariinien  HolPcti.    Doch   er^jah  ein«'  fli'K  liliye  Diiich- 

'•'  F)r.  KuKf.n  Freiherr  v.  .MiiII*t,  /ur  </rs(lii«;lite  der  Herren  von  Stiohlliof. 
pag.  'M. 

••  UKlanovno  pinmo  >.upnija  ZiiMip  v  AkofiJMkßm  arhivu  IjnbljanHkcm,  ftl.  227. 
**  OolhaiacboH  (iunealt^iNchea  TaM:honhiich  der  «rtlfl.  ii/lumjr,  1H(I2,  5r>7  Hq(|. 


90 

sieht,  dass  dies  schon  nach  der  Art  der  Erhaltung  nicht  gut  mögUch  sei. 
Denn  einzehie  der  Münzen  zeigten  einen  staubig-grau-grünen,  trockenen, 
andere  wieder  einen  dunklen,  fettigen  Überzug.  Aber  selbst  nach  Tren- 
nung der  nach  der  Patinierung  verschiedenen  Stücke  ergab  sich  ein  so 
merkwürdiger  Bestand,  dass  ich  mit  voller  Sicherheit  sagen  kann,  dass 
unbedingt  mehr  als  zwei  Funde  anzunehmen  sind,  die  in  der  vorliegenden 
Masse  vereinigt  wurden.  Denn  wenn  wir  auch  über  das  Münzwesen  des 
ausgehenden  römischen  Reiches  nicht  eben  glänzend  informiert  sind 
und  speziell  von  dem  Verhältnisse  der  neu  ausgegebenen  Stücke  zu  den 
aus  früheren  Prägungen  herrührenden  nicht  viel  wissen,  so  können  wir 
doch  nicht  annehmen,  dass  die  vollwichtigen  Gross-  und  Mittelbronzen 
des  1.  Jahrhundertes  in  irgend  einem  „amtlichen"  Verhältnisse  zu  den 
Prägungen  aus  dem  Ende  des  4.  Saeculi  standen.  Es  sei  denn,  dass  die  alten 
Stücke  gewogen  wurden,  und  entsprechend  dem  Gewichte  als  Vielfaches 
galten.  Möglich  ist  dies  —  wahrscheinlich  aber  nicht.  Dass  ein  „ausser- 
amtliches"  Verhältnis  bestand  —  davon  bin  ich  überzeugt. 

Nun  liegen  aber  unter  den  Münzen,  die  uns  diesmal  beschäftigen 
sollen,  eine  ganze  Reihe  völlig  disparater  Stücke  und  so  scheint  es  mir 
wahrscheinlich,  dass  sie  mindestens  von  zwei  Fundorten  stammen,  wo  sie 
im  Verlaufe  irgend  welcher  Arbeiten,  zum  Teile  vereinzelt,  zum  Teile 
in  Gruppen  an  das  Tageslicht  kamen.  Der  eine  Fundort  dürfte  Laibach, 
der  andere  irgendwo  südlicher  sein.  Die  Provenienz  aus  Krain  kann  als 
gesichert  betrachtet  werden. 

Diese  Sicherheit  bewog  mich  auch,  mich  näher  mit  den  Münzen 
zu  beschäftigen,  die  sonst  weder  besonders  merkwürdig  oder  auch  nur 
selten  sind.  Ich  hoffte  auch  —  zwar  nicht  auf  eine  Bereicherung 
unseres  Wissens  —  wohl  aber  irgend  etwas  zu  finden,  was  vielleicht 
auf  ein  mir  besonders  interessant  scheinendes  Kapitel  der  römischen 
Numismatik,  nämlich  das  Umlaufgebiet  der  Prägungen  einer  bestimmten 
Münzstätte  Licht  werfen  könnte. 

Es  ist  nämlich  von  der  Mitte  des  IIL  Jahrhundertes  an  möglich,  die 
Erzeugnisse  der  verschiedenen  Münzstätten  sei  es  an  bestimmten  Zeichen 
oder  Buchstaben,  sei  es  an  ihrem  Style  zu  erkennen,  so  dass  wir  eine 
Liste  der  Münzstätten  aufstellen  können.  Die  Münzen  wurden  im  ganzen 
Reiche  mit  gleichem  Schrott  und  Korne  geprägt,  so  dass  das  Erzeugnis 
jeder  Münzstätte  im  ganzen  Bereiche  der  römischen  Herrschaft  im  Umlauf 
sein  konnte. 

Die  Münzen  von  Antiochia,  Tarraco,  Trier,  Sissek  u.  a.  waren  ein- 
ander gleich,  und  konnten  überall  kursieren.  Konnten !  Vereinzelte 
Stücke  gelangten  wohl  vom  Ostrande  des  Reiches  an  den  Westrand  und 
umgekehrt.  Im  allgemeinen  aber  hatte  wohl  Jede  Münzstätte  einen  durch 
den  Handel  und  den  Verkehr  gegebenen  Wirkungskreis,  in  dem  ihre 
Prägungen  die  weitaus  grösste  Zahl  der  von  Hand  zu  Hand  gehenden 
Stücke  ausmachten.  Man  kann  den  Umfang  dieses  Kreises  festzustellen 
trachten,    und  aus    dem    Ergebnisse    auf   die    damaligen    Richtungen  des 


91 

Handels,  auf  die  Bedeutung  einzelner  Städte  u.  s.  w.  schliessen.  So  lange 
kein  sehr  umfangreiches  Material  vorliegt,  natürlich  mit  Vorsicht.  Und 
diese  Vorsicht  wollen  wir  auch  walten  lassen. 

Der  ganze  Fund  umfasst  81  Münzen,  von  denen  66  bestimmbar,  15 
unbestimmbar  sind.  Dem  einen  Fundorte  gehören  19,  dem  anderen  der 
Rest  der  Prägungen  an.  Der  ganze  Fund  ist  nicht  so  bedeutend,  dass 
er  eine  bis  in  die  Einzelheiten  gehende  Beschreibung  aller  Stücke  recht- 
fertigen würde ;  ebenso  sprechen  die  doch  nicht  ganz  klaren  Fund- 
umstände gegen  eine  derartige  Behandlung,  die  nur  am  Platze  wäre, 
wenn  es  ausgeschlossen  erschiene,  dass  irgend  welche  der  Stücke 
ausserhalb  Krains  gefunden  worden  wären.  So  werden  nur  Einzelne 
eine  eingehendere  Beschreibung  erfahren. 

Eventuelle  Zitierungen  werden  nach  dem  Kataloge  Windisch-Grätz 
(W.  G.)  erfolgen. 

G.  B.  =  Gross-Bronze. 

M.  B.  --  Mittel-Bronze. 

K.  B.  =  Klein-Bronze. 

1.  M.  B.  Avers:  Divus  Augustus.  Revers;  Providentia.  Gut  erhalten. 

2.  M.  B.  detto;  untergewichtig.  Schlecht  erhalten.  Antike  Fälschung? 

3.  M,  B.  unkenntlich.  Vielleicht  Drusus.  Jedenfalls  aus  dem  Be- 
ginne der  Kaiserzeit. 

Nun  folgt  eine  so  grosse  Lücke,  dass  ein  einheitlicher  Schatzfund 
au.sgeschlossen  erscheint.  Denn  das  chronologisch  zunächst  folgende 
Stück  4.  ist  von  Galiienus  (253  —  268),  nach  257  geprägt;  am  Reverse 
Securitas.  Die  Bezeichnung  K.  B.  ist  wohl  die  richtige.  Die  5.  K.  B.  Con- 
stantin  der  Gros.se,  geprägt  331.  W.  G.  2760.  Avers:  Constantinopolis,  ist 
ungemein  häufig.  Doch  ist  das  vorliegende  Stück  durch  die  fast  barbarische 
Victoria  im  Reverse  interessant.  Vielleicht  eine  barbarische  Nachprägung 
des   con.stantinischen  Typus. 

6.  K.  B,  voraussichtlich  Constantius  Gallus  (351  bis  354);  schlecht 
erhalten. 

7.  K.  B.  des  .lulianus,  genannt  Apostata.  Geprägt  361  in  A(iuileja 
(im  Abuchnitte.   AQT.).   Revers:  Spes  reipublicae.   W.  G.   4571. 

Die  nächsten  6  .Mfinzen,  alle  Klein-Hronzen,  sind  von  Valentinian  I. 
(364—375);  Gesamintgewitrht  115  <j.  Fünf  haben  den  Revers:  Securitas 
rei  publicae.  Eine  hat  im  Abschtiitle  SMAQ  und  ist  daher  in  Aquileja, 
die  zweite  hat  CONSA  und  ist  in  Consfanfinopei,  die  dritte  hat  T  J'RIMA. 
iiit  daher  in  der  ersten  Offizin  in  Treviri  (Trier),  die  vierte  R  SEGVNDA 
und  iHt  daher  zu  Rom  in  der  zweiten  Offizin  geprägt.  Die  Schrift  auf 
dem  \\m\m\\U'.  der  fünften  ist  nicht  zu  Icscmi.  Diese  Stücke  gclxrn  ein 
h(Ü)Hchc«  HeiHpiel  für  die   Wege  des  (ieldes  in  römischer  Zeit. 

13,  K.  B.  Valentinian  I.  hat  am  Reverse  Gloria  Rouianornin.  im 
AliMchnifte  »SRAD  wlcr  SRAS.  Vielleicht  ein  verschnittener  Stempel,  der 
SMAQ  hatte  lauten  it/>l!en. 

14.  i«t  eine  Mchlecht  erhaltene  Kleinljrunzc  von   Valens. 


92 

15.,  16.  sind  K.  B.  die  ich  dem  Theodosius  zuschreibe. 

17.  ist  eine  K.  B.    DN.  ARCAD    (ins    [395  —  408]).    Revers    SALVS 

f  I 
REI    PVBL  .  .  .  — — — ■ —     Eine    vom    oströmischen    Kaiser    Arcadius    in 
AQ  .  .  . 

Aquileja  geprägte  Münze. 

18.  und   19  sind  unbestimmbar. 

Hiemit  ist  der  eine  Komplex,  und  zwar  jener  der  Münzen  mit 
heller  staubig -grünen  Patina  abgeschlossen.  Der  zweite  umfasst,  bei 
weiterlaufender  Numerierung  in  chronologischer  Reihenfolge : 

20.  M.  B.  Kopf  der  Livia  als  Justitia.  W.  G.  589.  Es  ist  schade, 
dass  der  Revers,  der  nur  Schrift  enthält,  wesentlich  besser  erhalten  ist, 
als  der  Avers.    Das  numismatisch  interessanteste  Stück  ist 

21.  G.  B.  Denn  es  handelt  sich  hier  um  eine  antike  Falschmünzer- 
arbeit. Derlei  Stücke  sind  ohne  grade  sehr  selten  zu  sein,  doch  auch 
nicht  häufig  und  verdient  daher  das  vorliegende  eine  etwas  eingehendere 
Betrachtung,  wenn  es  auch  mit  dem  eigentlichen  Thema  nichts  zu  tun 
hat.  Der  Durchmesser  von  3  '/2  cm  kennzeichnet  es  als  Gross-Bronze, 
das  Gewicht  aber,  das  dementsprechend  27  '/2  —  28  g  betragen  sollte, 
erreicht  knapp  lOg,  d.  h.  es  ist  so  stark  untergewichtig,  dass  man  auch 
ohne  Wage  eine  merkliche  Differenz  wahrnimt.  Macht  uns  dies  stutzig, 
so  überzeugt  eine  genaue  Betrachtung,  worum  es  sich  handelt.  Die 
körnige  Oberfläche,  die  flaue  Modellierung  zeigen,  dass  es  sich  nicht  um 
eine  Prägung,  sondern  um  einen  Guss  handelt,  der  vielleicht  in  einem, 
einer  vollwichtigen  Münze  abgenommenen  Negative  erfolgte. 

Von  der  Schrift  ist  ziemlich  viel,  allerdings  schwer  leserlich  er- 
halten. Av.  Kopf  des  Nero  u.  s.  w.  ...  D.  CAESAR  AVG.  GER  .  .  .  Rev. 
sitzende  P'igur  nach  links  ROMA.  W.  G.  686.  Die  ganze  Umschrift 
des  Averses  sollte  lauten:  Nero  Claud.  Caesar  aug.  Ger.  P.  M.  TR.  P. 
IMP.  P.  P.  Das  Gewicht,  sowie  der  Umstand,  dass  jede  Spur  der  sonst 
üblichen  S.  C.  fehlt,  lassen  den  Schluss  zu,  dass  die  Fälschung  zu 
einer  Zeit  erfolgte,  als  die  grossen  Bronzemünzen  das  Gewicht  von  etwa 
16  fir  hatten  und  kein  S.  C.  mehr  trugen.  Das  würde  für  die  Zeit  von 
Diocletian  zutreffen. 

22.,  23.,  24.  sind  Mittelbronzen  des  Domitian,  die  in  den  Jahren 
75,  85  und  88  geprägt  erscheinen. 

25.  ist  unbestimmbare   Mittelbronze  des  I.  Jahrhundertes. 

26.  eine  M.  B.  der  antoninischen  Familie,  sonst  unbestimmbar. 

27.  oben  eine  sehr  hübsche,  hellgrün  patinierte  G.  B.  des  Commodus, 
zwischen  184  und  192  geprägt,  ähnlich  W.  G.   1507. 

Die  folgende  Lücke  reicht  wieder  bis  Gallien.  Wenigstens  halte  ich 
Nr.  28  für  einen  solchen.  Die  mindere  Erhaltung  lässt  eine  sichere 
Lesung  nicht  zu.  Dafür  ist  die  Lesung  von  29  sicher.  Es  ist  ein  Clau- 
dius Gothicus  (268—270)  W.  G.  2401  —  sowie  28  ein  Antoninian  (oder 
wie  man  diese  Sorte  bezeichnen  will). 


93 

Nun  ist  wieder  eine  Lücke  vorhanden,  so  dass  die  Reihe  erst  bei 
Constantin  I.,  der  mit  b  Kleinbronzen  vertreten  ist,  zur  Fortsetzung  gelangt. 

30.  hat  den  Revers  »Victoriae  laetae"  W.  G.  5691  und  im  Ab- 
schnitte ESIS  ist  also  in  Sissek   geprägt. 

31.  hat  den  Revers  „Providentiae  Augg."  im  Abschnitte  SIS,  ist 
also  gleichfalls  in  Sissek  geprägt :  W.  G.  5706. 

32.  Constantinopolis  stammt  ebenfalls  aus  dieser  Münzstätte ;  W.  G. 
5719.  —  Ebenso  33  mit  derselben  Darstellung,  ebenso  34  mit  dem 
Averse   «Urbs  Roma". 

35.  der  gleiche  Typus  hat  im  Abschnitte  SM  ...  Es  sind  also  von 
den  6  Stücken  dieses  Kaisers  5  in  Sissek  geprägt. 

36.  ist  eine  in  Antiochia  (Lesung  nicht  sicher)  geprägte  Klein- 
bronze des  Constantin  jun.  \V.  G.  4399. 

37.  ein  Stück  des  Constans  mit  dem  Reverse:  Gloria  exercitus;  im 
Abschnitte  unleserlich;  W.  G.  2784. 

38.  derselbe    Münzherr;  ist  in  Aquileja  geprägt. 

Constantius  II.  (323  —  361)  ist,  wie  immer,  durch  mehrere  Stücke 
vertreten,  deren  Häufigkeit  sie  nicht  schöner  macht. 

39.  Avers:  Constantius  p.  f.  Aug.  Revers:  „Victoriae  d.  d.  Augg. 
Q.  N.  N."  hat  im  Abschnitte  AQS,  ist  also  in  Aquileja  geschlagen.  W.  G. 
4556,  gut  erhalten.  40.  mit  demselben  Reverse  in  Sissek,  41.  ist  der 
Prägeort  nicht  bestimmbar,  42.  wieder  aus  Aquileja,  43.  mit  dem  Reverse 
,fel.  temp.  reparatio"  ist  unbestimmbar,  44.  aus  Constantinopel,  45.  Gloria 
exercitus  au.s  Sissek  (fSIS  O),  W.  G.  5818,  46.  fei.  temp.  reparatio  aus 
Sissek,  47.  aus  Aquileja,  W.  G.  4566;  48.  aus  Sissek. 

49.  scheint  ein  Magiientiu.s  zu  sein,  in  Sissek  geprägt.  W.  G.  5865. 

50.  Constantius  Gallus,  Revers:  fei.  temp.  reparatio.  Pluinix  auf 
Scheiterhaufen,  in  Sissek   geprägt,  fehlt  bei   W.  G. 

51.  52,  53  sind  schlecht  erhaltene  Münzen  desselben  Kaisers  mit 
dem  Reverse  der  fei.  tenip.  reparatio. 

54.  ist  eine  recht  schlechte  Münze  .lulian  des  Abtrünigen,  geprägt 
nach  361    in  Rom,  W.O.  2818. 

55.  Julian  Aposlata,  Revers:  Spes  rei  publicae,  geprägt  in  Sissek; 
56.  derHelt)e  Typus  untiesliirunbarer  Erzeugung.  Mit  57  fängt  dir  S(Mie 
der  Valentiniane  an.  Sie  sind  fast  durchweg  unter  mittel  erhalten,  mit 
den  wenigen  damalH  üblichen  Reversen  Gloria  Rotnanorum,  Spes  rci 
publicae  u.  ».  w.  57.  ist  in  Sirtsek  geprägt,  58.  in  Acpiileja,  59,  60.  un- 
bestimmbar,    61.   in   f'oriHtantinopel. 

62.  Revers:  Kaiser  sticht  einen  Kcind  vorn  Pferde;  schlecht  cr- 
tialtcn.   fehlt   bei   W.  G. 

H3.  ist  ein  Valens,  ebenso  64.  und  65;  letzteres  in  A(|uilcj.i  geprägt. 

ÜH.  dQrfte  ein  Gratian  sein,  während  67.  ein  V'alcnlinian  II.  ist; 
der  Keveni:  Securitas  rei   publicae.  Geprägt   in  Sissek;  fehlt   bei   W.  G. 

68.  Honorius ;  Key. :  üloria  Roinanoruni ;  /.iciidicb  gut  erhalten.  Aus- 
serdem sind  13  uniHTHliininbari*  Münzen   des   IV.  .labrbundertes  vorbanden, 


94 


von  denen  eine,  Nr.  69,  die  einem  Mitgliede  der  Constantinischen  Familie 
gehört  zu  haben  scheint;  (Revers  VOT  XX  MVLT  XXX)  wurde  in  Anti- 
ochia  geprägt.  Nr.  70  ist  zwar  völlig  unbestimmbar,  man  erkennt  aber 
deutlich,  dass  der  Flau  aus  einem  Bleche  geschnitten  wurde,  was  münz- 
technisch ganz  interessant  ist.  Wenn  wir  nun  die  Prägeorte,  die  fest- 
stellbar sind,  überblickt,  so  finden  wir,  dass  aus  Sissek  14  Stück,  aus 
Aquileja  10  Stück,  aus  Constantinopel  3  Stück,  aus  Antiochia  2  Stück, 
aus  Trier  1  Stück,  aus  Rom  2  Stücke  stammen.  Aus  östlichen  Münz- 
stätten 19,  aus  westlichen  13  Münzen.  Macht  in  Summa  32  Stücke,  von 
denen  fast  die  Hälfte,  14,  aus  Sissek  herrühren.  Wir  sehen  also,  dass 
Sissek  und  Aquileja  den  grössten  Teil  der  Kurantmünze  unseres  Landes 
bestritten  zu  haben  scheinen,  während  andere  nur  vereinzelt  vorkommen. 
Bemerkenswert  scheint  mir,  dass  wir  von  Rom  nur  zwei  Stücke  haben, 
während  von  Constantinopel  drei  vorhanden  sind.  Dieses  in  Verbindung 
mit  dem  Umstände,  dass  Sissek  stärker  vertreten  ist,  als  Aquileja, 
scheint  mir  den  —  allerdings  vielleicht  durch  andere  Funde  umstürzbaren 
Schluss  zu  gestatten,  dass  im  4.  Jahrhunderte,  als  eben  die  Prägestätten 
bezeichnet  wurden,  der  Handel  Krains  mehr  nach  Osten  als  nach  Süden 
gieng.  Und  zwar  dürfte  es  sich  um  einen  Export  gehandelt  haben,  der 
ja  sonst  das  Geld  des  Ostens  nicht  nach  Krain  gelangt  wäre.  So  fand 
es  eben  statt  der  Waren  seinen  Weg  her.  Es  ist  natürlich  nicht  ausge- 
schlossen, dass  es  auch  durch  Truppen  gebracht  wurde.  —  Sicherheit 
werden  erst  weitere  Funde  geben  können,  die  auch  nach  diesem  Ge- 
sichtspunkte bearbeitet  werden  sollten,  und  die  vielleicht  meine  Schlüsse 
bestätigen,  vielleicht  ihre  Haltlosigkeit  ergeben  werden. 


CS 

•4-* 

cd 
'S 

< 

Constan- 
tinopel 

o 

Cd 

H 

•S 

cn 

0) 

e 
s 

CONSTANTIN  M. 

5 

5 

CONSTANTIN.  IVN. 

1 

' 

1 

CONSTANS 

1 

1 

CONSTANTIVS 

3 

1 

4 

8 

MAGNENTIVS 

1 

1 

CONSTANTIVS  GALLVS 

1 

1 

IVLIAN 

1 

1 

1 

3 

VALENTINIAN  I. 

3 

.     2 

1 

1 

1 

8 

VALENS 

1 

1 

VALENTINIAN  IVN. 

1 

1 

ARCADIVS 

1 

1 

Umbestimmbar 

1 

1 

Summe    .    . 

2 

10 

3 

2 

1 

14 

32 

95 

Ein  zweiter  Komplex  von  Münzen,  die  mir  in  zuvorkommendster 
Weise  von  Exzellenz  Schwab  in  Laibacii  zur  Bearbeitung  überlassen 
wurde,  stammt  aus  dem  Gebiete,  das  einst  von  Emona  bedeckt  war. 
Diese  Provenienz  ist  vollständig  sicher.  Die  Münzen  wurden  an  ver- 
schiedenen, aber  nahe  aneinander  gelegenen  Stellen,  und  zu  verschie- 
denen Zeiten  gefunden  und  waren  deren  ursprünglich  mehr;  der  Ei- 
gentümer hat  einzelne  verschenkt,  doch  scheint  dieser  Abgang  keine 
wichtigeren  Stücke  betroffen  zu  haben. 

Die  Sammlung  —  wenn  man  diesen  Ausdruck  gebrauchen  darf  — 
umfasst  70  Stücke,  von  denen  63  römischen  Ursprunges  sind.  Von  diesen 
63  sind  55  bestimmbar,  8  unbestimmbar,  während  7  Prägungen  auf  die 
moderne  Zeit  entfallen. 

Für  die  Beschreibung  gilt  das  früher  gesagte  mit  dem  Bemerken, 
dass  ich  hier,  wo  die  näheren  Umstände  des  Fundes  bekannt  sind,  ein 
genaueres  Eingehen  auf  die  einzelnen  Stücke  für  oportun  gehalten  habe. 

1.  Denar  des  Trajan  (98—117);  Av.  IMP.  TRAIANO  AVG.  GERM. 
DAC.  P.  M.  TR.  P.  COS  VI.  P.  P.  Rev.:  S.  P.  Q.  R.  OPTIMO  PRINCIPI 
um  drei  Feldzeichen.    Geprägt  nach  112  vor  115;  sehr  gut  erhalten. 

2.  Mittelbronze,  sehr  schlecht  erhalten.  Man  erkennt  notdürftig, 
dass  es  sich  um  eine  Münze  der  Faustina  senior  handeln  muss.  (f  141). 

3.  Mittelbronze    nach    dem    Kopfe    des    Averses    aus    der    Zeit    der 

Antoniiiiane.  Ich  lese:  Av V-   S  AVG.  TR.  P.  XXXI.  Rev.  Victoria 

nach  link.s  |  C.  Wenn  ich  richtig  lese,  so  handelt  es  sich  um  eine  Münze 
Marc  Aurel.s  (161 — 180)  geprägt  im  .Jahre  177.  Die  schlechte  Erhaltung 
geht    auf    mechanische    Beschädigung    zurück. 

4.  Antoninian  des  Elagabal  (218  —  222).  Av.  IMP  ANTONINVS 
PIVS  AVG.  Rev.  SVMMVS  SACERDOS  AVG  |  *.  Elagabal  opfernd.  Gut 
erhalten.  Geprägt  221.  W.  G.  Nr.   1826. 

.Nun  folgt  eine  Lücke,  die  fast  50  Jahre  umfasst.  Denn  die  nächsten 
Stücke  zeigen  das  Bild  Galliens  (253 — 268)  und  zwar  vom  .lahre  257  an. 
Von  hier  an  sind  alle  Münzen,  wo  es  nicht  anders  bemerkt  ist,  Klein- 
bronzen, bezw.  das,  was  man   Mixtur-  oder  Billoinnünzen   nennt. 

5.  Av.  IMP.  GAL S    AV(}.    Rev.    PI   .   .   .  AS  AVG        1^ 

Gepräjft  in  Rom?  Gut  erhalten.  Ähnlich   W.  G.  5952.  

6.  Av.  GALME  ....  C.  Rev.  DIANAE  CONS.  AV(;  XT  Nach 
257   |?epr§|ift   in   Rom.  Gut    erhalten.   W.  G.  2347. 

7.  Av.  GALLIENVS  AVG.  Rev.  ABVNDANTIA  AVG.  B  |  Fast 
Bchlecht.  Geprägt  in   Rom.  W.  G.  2324. 

8.  Av.  OALLI  .  .  .   Rev.  lOV!  PP  ?  .  .  .    XIJ_ 

9.  QuintilliiH  270.  Av.  .  .  .  AVR.  CI..  QVINTILLVS  AV(i.  Rev. 
APOLLINI  CONS.  Mittelgut  erbalten.  W.  G.  2469,  ähnli<h. 

10.  Caru»  282—283.    Av.    IMP    CARVS    PF.    AV.    Rev.  SPES  .  .  . 
9  I 

LICA      ■  Srhierht   palifiierl.    (Jeprägt    in   TarrucoV    W.  (i.   6054. 

•DA  A I 


96 

11.  Av.  IM  .  .  .  DIOCLETIANVS  P.  F.  AVG.  Rev.  VOT  XX  P.  im 
Kranze.  Unter  mittelgut.  Die  Münze  dürfte  aus  dem  Jahre  303  sein.  Die 
Münzstätte   ist  unbestimmbar. 

12.  Mittelbronze  9  gr.  Gewicht.  Voraussichtlich  Maximianus  Her- 
culius  293  —  311.  Av.  IMP.  C.  MAXIMIANVS  P.  F.  AVG.  verkrustet.  Rev. 
SACRA  MONET  AVGG  ET  CAESS.  NOSTR.  ~~^pY^  nach  295,  anschei- 
nend in  Tarraco  geprägt. 

13.  Mittelbronze,  fast  9  gr.  Gewicht.  Schlecht  erhalten.  Von  der 
Umschrift  ist  weder  am  Averse  noch  am  Reverse  (4  Feldzeichen)  etwas 
mit  Sicherheit  zu  unterscheiden.  Stylistische  Gründe  führen  mich  dazu, 
das  Stück  Constantin  dem  Grossen  zuzuschreiben,  und  mit  W.  G.  2701 
in  Verbindung  zu  bringen.  Doch  verhehle  ich  nicht,  dass  auch  andere 
Zuteilungen  möglich  wären. 

14.  15,  16.  sind  ein  Typus.  Av.  CONSTANTINVS  AVG.  (Constantin 
der  Grosse  306—337).  Rev.  Im  Kranze:  VOT  XX.  Um  denselben:  DN. 
CONSTANTINI  MAX  AVG.  Im  Abschnitte:  bei  14.  AQ  =  Aquileja,  bei  15. 
TSEVI  -=  Thessalonica  (W.  G.  6185,)  bei  16.  SMKE  =-  Kyzikos.  Die  Mün- 
zen sind  nach  314   geprägt. 

17.  Auch  diese  ist  ein  Constantin.    Av.  CONSTANTINVS  AVG.  Rev. 

Tor  mit    zwei  Türmen  PROV.  .  .  .  AE  AVGG.  "^glS^  ^^^^^  ^^^-  '^^  ^'^" 
cia  geprägt;  fehlt  bei  W.  G. 

18.  Dasselbe,  nur  schlechter  erhalten,  der  Prägeort  unkenntlich, 
geprägt  auf  die  Befestigung  von  Constantinopel. 

19.  Av.  CONSTANTINVS  AVG.  Rev.  Tor  mit  zwei  Türmen:  DN. 
CONSTANTINI  MAX  AVG.  t  .^  T  Wahrscheinlich  in  Tarraco  um  324 
geprägt ;  (fehlt  bei  W.  G.) 

20.  21.  gleicher  Typus  der  VRBS.  ROMA.  20.  Av.VRBS.  ROMA. 
Rev.  Wölfin  "  rSlS~  gepi'ägt  in  Siscia  333;  gut  erhalten.  21.  der  Re- 
vers kaum  kenntlich,  schlecht  erhalten. 

22.  Av.  CONSTANTINOPOLIS.  Rev.     •  ßSIS     Geprägt  333. 

23.  (Mutter  Constantin  des  Grossen  f  328)  Av.  FL.  IVL.  HELENAE 
AVG.  Rev. :  PAX  PVBLICA  "CONSE  Geprägt  nach  328  in  Constantinopel. 
Constantin  jun.  317 — 340  ist  mit  zwei  Münzen  vertreten.  Fast  sehr  gut 
erhalten. 

24.  Av.:    CONSTANTINVS  IVN    NOB.  C.  Rev.  GLORIA  EXERCITVS. 


(zwei  Krieger  mit  zwei  Feldzeichen)    SMTSB.  Geprägt  328 — 335  in  Thes- 
salonike,  W.  G.  6207. 

25.  ist  der  gleiche  Typ,  nur  kleiner,  schlechter  erhalten,  die  Exer- 
gue  obgebrochen,  so  dass  sich  nichts  sagen  lässt.  Constans  (333 — 350) 
ist  mit  fünf  Stücken  verschiedener  Erhaltung,  die  alle  denselben  Typus 
haben,    vertreten.     Av.  CONSTANS    P.   F.    AVG.     Rev.  VICTORIAE    D.   D. 


97 

AVCC.    Q.    N.    N.    Zwei    Victorien,     einander    gegenüberstehend,    in    der 
erhobenen  rechten  Hand  jede  einen  Kranz   haltend. 

F-R 

26.  im    Abschnitte  Gut  erhalten,  nach  340,  in  Siscia  geprägt. 

W.  G.  5792.  '^^^ 

27.  im    Abschnitte  ~öic~  Mindergut,    nach    340,  in  Siscia  geprägt. 
W.  G.  5788. 

28.  im    Abschnitte  ^^gjg    siehe  27.  W.  G.  5788. 

29.  im    Abschnitte    ^Qg    in    Aquileja    nach    340    geprägt.    W.    G. 
4548.  ähnUch. 


30.  im    Abschnitte   \q        ■>    Schlecht    erhalten,  siehe  29. 

Constantius  11.  Caesar  seit  323.  Augustus  337,  t  361  ist  mit  neun 
Stücken  vertreten,  von  denen  6  den  Revers  „fei.  temp.  reparatio"  haben. 
Die  Erhaltung  geht  von  sehr  gut  bis  schlecht.  Der  Einfachheithalber 
bespreche  ich  zunächst  die  Münzen  des  fei.  temp.  reparatio-Types,  die 
nach  der  Grösse  und  dem  Gewichte  von  der  Reform  im  Jahre  345  an 
vertreten  sind. 

31.  Av.    DN.  CONSTANTIVS   P.  F.  AVG.    Rev.  FEL.  TEMP.  REPA- 
r  I 

RATIO.  Mittelbronze,    in   Antiochia   im  Jahre  345  geprägt.    W.  G. 

4427  ähnlich. 

32.  Siehe  31,  nur  kleiner  und  leichter.  Am  Averse  A  |  .  Rev. 
ANA.    o**®*"    AN  /  =  Antiochia.    \V.  G.  4427   ähnlich. 


33.    Siehe  32,  nur  noch  kleiner  und  leichter.    Im  Abschnitte   ANA 
Antiochia.    VV.  G.  4427  ähnlich. 


34.  Klein  Bronze.  Avers  und  Revers  wie  31.    aQ  .  .    =  Aquileja. 

35.  Av.  und  Rev.  wie  31.   Anscheinend  ein  Gusstück.  .\m   ;\v.  A  | 

Rev.     IJ  '     zu  Siscia  351    hergstellt.    W.  G.  5844. 

36.  Av.  und  Kev.  wie  31.  .\m  Avers  A  |  .  Die  Exergue  abgebrochen, 
im   Felde  I  |     —   wahrscheinlich  Siscia  351. 

37.  Bronzequinar.  Av.  DN.  CONSTANTIVS  P.  F.  AVG.  Rev.  SPES 
KEl  PVBLICAK.  Kaiser  mil  Kugel  uiifl  Lanze.  |^siS=  S'*^^''^' KG|>'i>gt 
361.   W.  0.  5857. 

38.  Quinar  DN.  CONSTANTIVS  I'.   K.  AV(i.    Rev.  VHTOH   .  .  .CC. 

Q.  NN.    T^on"  ^  Conslantinopel;  fehlt  bei   W.O.; 

39.  Quinar.  DN.  u.  s.  w.  Rev.  GLORIA  KXKRCITV.S.  Zwei  Krieger 
mit  einem  Feldzeichen  ^QP  ~  Aquileja.  (ieprägl  '.VMi.  Die  Lesung 
AQP  int  nicht  i;^"''-  Micher  und  konnte  auch  die  Münzstätte  Rniii  in  Be- 
tracht kommen.   W.  G.  4552. 

40.  Av.  Mittirlhronze.  Av.:  DN.  MACNENTIVS  PF.  AV(J.  Rev.  SALVS 
DD.  NN.  AV(i  KT  <'AKS,  um  das  MonoKranun  Christi    •:^"    ,\MB  Arnlii- 


98 

anum  =  Amiens  in  Frankreich.  Diese  Münzstätte  hiat  überhaupt  nur  von 
350  bis  354  gearbeitet.  Bis  auf  eine  kleine  Beschädigung  des  Reverses 
vorzügUch  erhalten.    W.  G.  4117  als  Grossbronze. 

41.  Ein  sicher  erkennbarer  Julian  355—363.  Av.  ...  ANVS  PF. 
AVG.  Rev.  VOT  X  MVLT  XX  im  Kranze.  Die  Exergue  undeutlich,  an- 
scheinend   VRBR        =  Rom;  geprägt  361.  W.  G.  2818. 

42.  Av.  DN.  IVLIANVS  NOB.  CAES.  Rev.  FEL.  TEMP.  REP  ARATIO. 
Krieger  sticht  einen  Reiter  vom  stürzenden  Pferde.  ^SIS  (Die  Lesung 
ist  ziemlich,  aber  nicht  ganz  sicher).  Vor  362  in  Siscia  geprägt.  Fehlt 
bei  W.  G. 

43.  Av.  DN.  FL.  IVLIA  .  .  .  Rev.  SPES  REI  .  .  .  ICE  Julian  mit  Kugel 
und  Lanze  stehend.    Prägeort  unbestimmbar. 

Valentinian  I.  364 — 375  ist  nur  durch  3  Münzen  vertreten,  deren 
Erhaltung  verschieden  ist.  Der  Avers  lautet  bei  allen  dreien  DN.  VALEN- 
TINIANVS   P.  F.  AVG. 

44.  Rev.  GLORIA  ROMANORVM.  Der  Kaiser  nach  rechts,  mit 
Labarum,  auf   demselben  Jf ,  schleppt   einen  Gefangenen.    Im  Abschnitte 

ASISC     In  Siscia  geprägt.    Siehe  W.  G.  5881. 


45.  wie  44.    Im  Abschnitte     BSISC     W.  G.  5881. 

46.  Rev.  CONCORDIA  AVGGG  "AŠiŠČT  Concordia  sitzend  mit  Lanze 

und  Kugel.  In  Siscia  geprägt.    Kann  auch  ein  Valentinian  II.  sein.  Fehlt 
bei  W.  G. 

Valens  (364  —  378)  ist  mit  fünf  Stücken  vertreten,  von  denen  4 
den  Typus :  Gloria  Romanorum,  wie  früher  beschrieben,  und  eine  den 
Typus:   Securitas  Rei  publicae  vertreten. 

47.  Av.  DN.  VALENS  P.  F.  AVG.  Rev.  GLORIA  ROMANORVM.  Im 

Abschnitte  — J^^T^  Fehlt  bei  W.  G. 

48.  Siehe  47.  Im  Abschnitte  sicher  lesbar     gig    =  Siscia. 

49.  Siehe  47.  Abschnitt  unleserlich;  teilweise  abgebrochen. 

50.  Siehe  49. 

51.  Rev.  SECVRITAS  .  .  .  LICAE.  Abschnitt  unleserlich.  Der  Avers 
ist  schlecht.  Die  Zuschreibung  an  Valens  erfolgt  aus  stylistischen  Gründen. 
Gratian    367 — 383    ist   mit  zwei   Münzen  vertreten.    Einer  Mittelbronze: 


52.  ...  NVS  P.  F.  AVG.    Rev.  REPARATI  .  .  .   RE.    PVB     SMRA 
Gratian  erhebt  die  kniende  Res  publica.  In  Rom  geprägt.  Ähnlich  W.  G.  2827. 

53.  Quinar,  anscheinend  Gratianus,  Securitas  rei  publicae;  unsicher  aber 
wahrscheinlich       §       ? 

Von  Valentinian   II.    376  —  392    ist   nur  ein  Stück  vorhanden:   ein 
Bronzequinar. 

54.  DN.  VALENTINIANVS  P.  F.  AVG.  Rev.  Im  Kranze  VOTVMVLT. 
■^    CON.    gep''^gt  in  Constantinopel.  Fehlt  bei  W.  G. 


99 

55.  Kleinbronze.  Av.  DN.  THEODOSIVS  P.  F.  AVG.  Rev.  CONCOR  .  .  A 
AVGGG.  SMAQP  ^'on  Theodosius  I.  (379 — 395)  in  Aquileja  geprägt.  Vor- 
züglich erhalten.    Fehlt  bei  W.  G. 

Ausserdem  8  unbestimmbare  Münzen,  von  denen  die  eine  eine 
Mittelbronze  der  ersten  Kaiserzeit,  die  zweite  eine  Grossbronze 
Gordianus  III.  zu  sein  seheint.  5  stammen  aus  dem  Ende  des  fünften 
Jahrhundertes.  und  dürften  in  die  Zeit  der  Valentiniane  fallen.  Bei 
keiner  derselben  ist  Name  oder  Abschnitt  mit  irgendwelcher  Sicherheit 
zu  lesen.  Die  letzte  Münze  —  etwa  linsengross,  ist  vorzüglich  erlialten, 
der  Flan  jedoch  zu  klein,  so  dass  von  der  Scluift  so  gut  wie  nichts  da 
ist.    Ich  sehreibe  die  Münze  dem  fünften  Jahrhunderte  zu. 

Avers:  Kopf  nach  rechts  (Kaiser  Johannes?  423 — 424).  Revers: 
SALVS  (?)  rei  publicae  (?)  Victoria  nach  links,  trägt  ein  Tropaion  und 
zerrt  einen  Gefangenen.     *  I 

Von  den  55  bestimmbaren  Stücken  lassen  sich  die  Prägestätten 
bei  36  feststellen.  Und  zwar  entfallen  auf  westliche  Prägungen  :  Ambi- 
anum  1,  Aquileja  6,  Rom  2,  Tarraco  3  —  Summe  12.  Auf  östliche 
Münzstätten:  Antiochia  3,  Constantinopel  3,  Kyzikos  l,  Siscia  15,  Thes- 
salonike  2  —  Summe  24  —  also  doppelt  so  viel.  Bemerkenswert  ist 
das  starke  Vorwiegen  von  Siscia,  das  mit  15  Stück  stärker  als  alle 
Prägestätten  des  Westens  zusammen  genommen  vertreten  ist,  und  2  '/2  - 
mal  die  geographisch  nächste  Prägestätte,  nämlich  Aquileja  übertrifft. 
Selbst  wenn  man  die  4  Münzen  des  Gallienus  noch  zu  den  stadtrömi- 
schen dazu  zählt,  bleibt  das  ('berwiegen  der  {istlichen  bemerkenswert, 
so  dass  meine  früher  ausgesprochene  Vermutung  bestätigt  wird.  Der 
Grund  für  diese  merkwürdige  Erscheinung  dürfte  wohl  darin  zu  suchen 
sein,  dass  die  Wasserwege  für  den  Handel  damals  eine  ganz  andere 
Bedeutung  hatten,  als  heute;  vielleicht  ist  es  erlaubt  zu  schliessen,  dass 
die  Waren  stromabwärts  giengen,  während  das  Geld  den  Weg  hinauf 
nahm.  Kh  könnte  at)er  auch  sein,  dass  Siscia  —  in  dessen  Näiu'  man 
grosse  kaiserliche  Tuchfal)riken  konstatiert  hat,  ein  grosser  Stapelplatz 
war,  an  dem  ein  l)edeutender  Handelsverkehr  sich  abspielte,  und  wo 
das  Geld  der  verschiedensten  Münzstätten  zusanunenströmte.  Dass  aber 
die  MDn/stätte  Siscia  selbst  zur  Deckung  des  lokalen  Bedarfes  in  erster 
IJnie  herangezogen  wunle,  dürfte  wohl  selbstverständlich  sein  —  ebenso, 
dasH  deshaü)  die  Kaufleute  aus  Krain,  die  von  Siscia  in  die  Heimat 
zurfiekkehrten  unter  den  anderen  Münzen  grössere  Mengen  von  Geprägen 
der  Münzstätte  Siscia  mit  sich,  und   im   Lande  in  Verkehr  brachten. 

Da  CH  sich  l»ei  diesen  Münzen  nicht  um  einen  Depotfuml,  sondern 
um  Strcufuride  handelt,  daher  ein  Schluss  auf  hestinunte  Verhältnisse, 
Cmstände  u.  s.  w.  nicht  gezogen  wurden  karui,  der  Krhallungszusland 
der  Münzen  weiter«  zeigt,  dass  gleichzeitige  (ie|»räge  zu  sehr  verschie- 
dener Zeil  in  die  Krde  gelangten,  cntcheini  mir  die  AnTstelhing  einer 
chroiiologiiM'hen  Tabelle  ülMirflÜHsig. 

7» 


100 


C 

3 

a 

2 

B 
< 

2 

o 
_o 

Ö 

< 

'5 
er 

<5 

Constan- 
tinopel 

CD 
O 

S 
o 

o 

u 

CS 

cd 
H 

0) 

.^ 

'3 
o 

'S 

CO 
CO 

.2 
'o 
22 

B 

S 

s 

03 

CARVS 

1 

MAXIMIANVS 

1 

CONSTANTIN  M. 

1 

1 

1 

1 

3 

HELENA 

1 

CONSTANTIN  IVN. 

1 

CONSTANS 

2 

3 

5 

CONSTANTIVS 

3 

2 

1 

3 

9 

MAGNENTIVS 

1 

1 

IVLIANVS 

1 

1 

2 

VALENTINIANVS 

3 

3 

VALENS 

2 

2 

GRATIANVS 

1 

1 

VALENTINIANVS  IVN. 

1 

1 

THEODOSIVS 

1 

1 

Summe    .     . 

1 

3 

6 

3 

1 

2 

3 

2 

15 

36 

Ausserdem  wurden  folgende  moderne  Münzen  gefunden  die  der 
Vollständigkeit  halber  aufgezählt  seien :  Zwei  Venezianer  Kupferblech- 
münzen, ein  silbernes  15  Kreutzerstück  des  Bischofs  Karl  von  Olmütz 
von  1694,  ein  silbernes  drei  Kreutzerstück  des  Bistums  Olmütz  1706, 
ein  drei  Kreutzerstück  Kaiser  Carl  VL  von  1731,  ein  1  Pfennig  König 
Friedrichs  von    Preussen  1749,    sowie    ein    österr.    Kreuzer  von  1800^^). 


Naše  ujede. 

Spisal  dr.  Janko  PONEBŠEK. 

(Dalje.) 

Sistem. 

Zoologični  sistem  ali  sestav  je  razvrstitev  posameznih  organizmov 
po  stalnih  znakih  v  kategorije  nižjega  in  višjega  reda.   Praktični  pomen 

'')  Die  fachtehnis(!hen  und  konventionellen  Typen  zu  diesem  Aufzatze  sind 
uns  vom  Herrn  Buchdruckereibezitzer  Paul  Gerin  in  Wien  in  der  liebenswür- 
digsten Weise  zur  Verfügung  gestellt  worden,  wofür  ihm  auch  hier  der  verbind- 
lichste Dank  ausgesprochen  wird. 


101 

sistema  je  preglednost  celokupnega  življenskega  sveta  ter  lahka 
določitev  posameznih  organizmov  in  njih  uvrstitev  v  celokupnost; 
njegova  t  e  o  r  e  t  i  č  n  o  -  z  n  a  n  s  t  v  e  n  a  vrednost  pa  leži  v  postavljanju 
omenjenih  kategorij,  njih  utemeljevanju  ter  v  razumevanju  pomena 
in  vsebine  posameznih  kategorij. 

In  ravno  na  vprašanje,  kaj  da  nam  predstavljajo  posamezne  siste- 
matične kategorije,  je  odgovarjala  teoretična  sistematika  različno. 

Starejša  sistematika  je  smatrala  kategorije  za  definicije  logične 
vrednosti;  čudovito  harmonijo  pa.  ki  se  je  kljub  temu  zrcalila  iz  celo- 
kupnega sistema,  so  smatrali  za  izraz  nekega  posebnega,  prirodo  vlada- 
jočega reda. 

Današnja  sistematika  pa  zahteva,  da  naj  je  zoologični  sistem  zrcalo 
mejsebojnega  sorodstva  in  pokoljenja  posameznih  kategorij,  zato 
imenujemo  te  vrste  sisteme  „prirodne",  v  nasprotju  s  takozvanimi  „umet- 
nimi" prejšnjega  petdesetletja. 

Seveda  je  sistematika  od  tega  idealnega  cilja  še  zelo  oddaljena 
in  zato  nahajamo  v  posameznostih,  pogosto  celo  v  principielnih  vprašanjih 
dalekosežne  diference  mej  posameznimi  sistematiki. 

Radi  pičlega  prostora  navedem  tukaj  le  nekaj  najnovejših  orni- 
tologičnih  sistemov  in  pa  one  starejše,  ki  so  za  naš  spis  kateregakoli 
pomena.  Ledino  je  oral  Šved  Linne;  porabivši  najprej  nekatere  slučajno 
izbrane  značilne  znake  je  razvrstil  živali  v  „umeten"  sistem,  ki  ga  izpol- 
nujejo  vedno  bolj  v  „naravnega".  Po  Linnejevem  sistemu  je  sestavil 
Scopfjli  svoje  v  oddelku  „Slovstvo"  pod  zap.  št.  13  navedeno  delo.  Vreden 
naslednik  Linneju  je  bil  Francoz  Cuvier,  ki  je  prvi  izdatno  in  zadostno 
upošteval  anatonučne  posebnosti  pri  sestavu  živalstva ;  po  njegovem 
sistemu  se  je  ravnal  Frei/pr,  kakor  to  izrecno  prizna  v  naslovu  svojega 
pod  zap.  št.  22  slovstva  imenovanega  dela.  Med  modernimi  nemškimi 
ornitologičnimi  sistematiki  zavzemata  odlični  mesti  tajni  svetnik  prof.  dr. 
Anton  Reichenoio  v  Berolirui  in  pa  Arnošt  Harterf,  ravnatelj  Rotschil- 
dovega  muzeja  v  Tringu  na  Angleškem.  Velike  praktične  prednosti  ima 
sbtem  Keichenowa,  ki  se  ga  je  dosledno  držal  v  svojem  pod  za[).  št.  (i8 
navedenem  obširnem  delu.  Začne  pri  najniže  razvitih  vrstah  in  nadaljuje 
Htopnjeina,  dokler  ne  konča  z  najpopolneje  razvitimi  ptiči  pevci.  Nasprotno 
pa  začne  Hartertovo  delo  „Die  Vögel  der  paläarktischcn  Fauna"  („Slov- 
stvo*, it  47)  z  vrstami,  ki  stoje  na  najvišji  stopinji  razvitka  t.  j.  s  pevci. 

Najnižja  kategorija  v  sistemu  je  vrsta,  t.  j  skupina  pocdinrcv,  ki 
•e  ra/IcK'UJejo  vedno  stalno  od  drugih  po  zunanjih  /nakiii,  po  velikosti, 
življ«Miju,  hrani,  glavi  itd.,  ki  se  vrhulega  med  seboj  parijo  in  imajo 
enakovrMten   zarod. 

Zarod  i/,  dveh  različnih  vrst  se  imenuje  polutan  ali  izmena 
in  ima  znake  obojih  Hlarifcev.  Vrnla  je  podvržena  v  barvi,  velik«»sfi.  v 
razvoju  {K>Hameznih  leleHnih  delov  itd.,  raznim  prcmembam,  ki  jili  |)o- 
vzročijo  hrana,  klimalične  razmere  itd.,  hUoz  vec  rodov,  ki  pa  ostaticjo 
potem    Mtainc.    Te    gcografično    omejene    |>remcne    imenujemo    podvrste 


102 

(subspecies) ,    ali    bolje    sovrste    (conspecies).    Variacije    imemijeino    one 
preinene  nekaterih  poedink,  ki  se  ne  podedujejo,  n.  pr.  bela  peresa  itd. 

Znanstveno  nazivanje. 

Znanstveno  nazivanje  ali  nomenklatura  je  v  tesni  zvezi  s  sisteniatiko. 
Tudi  njen  oče  je  znameniti  Šved  Linne.  Preje  se  je  nazivanje  menjavalo 
in  je  bilo  nestanovitno.  V  svoji  1.  1758.  izišli  10.  izdaji  dela  „Systema 
iiaturae"  je  uvedel  v  prirodoznanstvo  dandanes  splošno  priznano  dvo- 
besedno  ali  binarno  nazivanje  v  latinskem  jeziku.  Prva  beseda 
pomeni  pleme  n.  pr.  motacilla,  druga  pa  vrsto  n.  pr.  alba.  Druga  beseda 
je  navadno  pridevnik,  ali  pa  pove,  kod  živi  vrsta  (n.  pr.  planinskega 
škrjanca  imenujemo  otocorys  alpestris) ;  je  pa  tudi  lahko  ime  znameni- 
tega moža,  raziskovalca,  nabiralca,  pisatelja  itd.,  ki  je  v  kakršnikoli  zvezi 
s  tisto  vrsto,  n.  pr.  neko  podvrsto  velikega  srakoperja  imenujemo  lanius 
Homeyeri. 

Sčasom  se  je  spremenilo  tudi  znanstveno  nazivanje.  Ker  je  Linne 
poznal  le  929  ptičjih  vrst  in  nam  jih  je  dandanes  znanih  blizo  20.000,  zato 
so  se  Linnejeva  plemena  razcepila  radi  boljšega  pregleda  in  lažjega 
spoznavanja  v  nova  plemena,  tako  da  so  se  imena  vrst  povzdignila  v 
plemenska  imena;  tem  so  se  dodala  nova  imena  vrst  in  na  koncu  so 
priteknili  pisatelji  še  svoja  lastna  kot  avtorska  imena.  Tako  je  dobila 
marsikatera  vrsta  več  nazivov,  ki  jim  pravimo  soznačnice  ali  sinonimi. 

Da  se  tem  zmedam  naredi  konec  in  doseže  enotno  nazivanje,  so 
nemški  ornitologi  po  amerikanskem  vzoru  sprejeli  1.  1891.  načelo  časovne 
predpravice  ali  prioritetni  zakon  ^) :  pridrži  naj  se  in  obvelja  ono  ime  vrste, 
s  kterim  je  bila  po  1.  1758.  prvič  razločno  popisana  ali  upodobljena. 
Bil  je  to  sicer  velik  napredek  ali  ornitologi  so  zašli  v  drugo  zagato : 
nastala  so  deloma  dvojna  imena,  ki  so  imela  od  začetka  mnogo  nasprot- 
nikov, dandanes  so  pa  splošno  priznana.  Za  vrste,  ki  so  svoja  vrstna 
imena  spremenile  v  plemenska  imena,  so  se  namreč  morala  obdržati  ta 
plemenska  imena  kot  taka,  potem  pa  še  po  prioritetnem  zakonu  kot 
vrstna  imena.  Našo  veliko  uharico  n.  pr.  je  imenoval  Linne  strix  bubo ; 
bubo  je  pozneje  naredil  Ciivier  za  plemensko  ime  ^),  tako  da  se  glasi 
znanstveni  naziv  za  veliko  uharico  dandanes  bubo  bubo.  Temu  znan- 
stvenemu imenu  dodevamo  ime  avtoija,  ki  je  vrsto  opisal,  in  če  se  je 
prvotno  plemensko  ime  pozneje  s])remenilo,  devamo  avtorjevo  ime  v 
oklepaj,  torej  bubo  bubo  (Linne)  ali  skrajšano  bubo  bubo  (L);  če  se  je 
obdržal  nasprotno  prvotni  naziv  neizpremenjen,  odpade  oklepaj,  n.  pr. 
falco  tinnunculus  L. 

Proti  koncu  preteklega  in  v  sedanjem  stoletju  je  začel  prevladovati 
pomen  podvrste  ali  premene  ^).    Ponavlja  se  močno  tisto,  kar  se  je  pred 

')  Ta  zakon  se  pa  ne  da  vselej  dosledno  izvesti. 
^)  Freyer,  str.  10.  zapor.  št.  29. 

3)  O.  J.  1891,  str.  IS.'i  — 190  in  prof.  dr.  Anton  Reichenow  „Über  Begriff  und 
Benennung  von  Subspecies"  v  0.  M.  B.  1901,  str.  145—149. 


103 

dobrimi  100  leti  zgodilo  z  vrstnimi  in  plemenskimi  imeni.  Najnižja  enota 
v  sistemu  dandanes  ni  več  vrsta,  temveč  geografična  premena;  vrsta  in 
sovrsta  postaneta  skoraj  enakovredni;  vrsta  pomeni  dandanes  skupino, 
njeno  mesto  je  prevzela  subspecies.  S  tem  razvojem  v  sistemu  je  šlo 
vštric  trobesedno  ali  trinerno  nazivanje.  Dvobesednemu  nazivu  vrste,  ki 
se  je  od  nje  odcepila  sovrsta,  se  doda  tretje  ime  za  klimatično  premeno. 
Ostanimo  pri  veliki  uharici,  ki  se  zove  po  trinerni  nomenklaturi  bubo 
bubo  bubo  (L.);  njene  geografične  premene  so  (po  Hartertu.  II.  del, 
str.  962 — 971):  bubo  bubo  hispanus,  bubo  bubo  ruthenus,  bubo  bubo 
turcomanus,  bubo  bubo  nikolskii,  bubo  bubo  Sibiriens  itd.  itd.  Skoraj 
vsakemu  nazivu  so  navadno  pridejana  še  avtorska  imena.  Ni  pa  izključeno, 
da  bodo  sistematiki  tudi  podvrste  še  nadalje  razcepljevali  in  da  dobimo 
še  čveteroimenske  nazive,  ker  po  descendenčnem  nauku  so  sorodne 
vrste  premene  iste  prvotne  vrste  (Stammart) ,  varietete  pa  razvijajoče 
se  vrste  *). 

Ornitologične  zbirke^). 

V  poučne  in  znanstvene  svrhe  so  se  že  od  nekdaj  zbirala  prirodna 
telesa;  tudi  za  ornitologa  so  take  zbirke  neobhodno  potrebne.  Da  se  pa 
ptičja  telesa  dalje  časa  ohranijo  ter  se  ne  spridijo,  jih  je  treba  umetno 
nagačiti  ali  preparirati  %  V  naravni  postavi  nagačene  ptice  bi  pa  povzele 
preveč  prostora,  zato  se  ornitologi  zadovoljujejo  z  mehovi  (hrvatsko:  kožice), 
ki  se  polože  drug  poleg  drugega  v  predale  nalašč  zato  narejenih  omar. 
Vsaka  ptica  mora  imeti  napisni  listek  (etiketo),  kjer  je  zapisano  ime 
vrste,  spol,  dan  in  kraj  najdbe,  dolgost  života,  repa,  perutnic  in  kljuna"). 
Znanstveniki  pa  ne  zbirajo  le  celih  ptičjih  trupel,  temveč  tudi  posamezne 
dele.  Tako  n.  pr.  shrani  pastor  O.  Kleinschmidt  vselej  tudi  prsno  kost, 
drugi  preparirajo  lobanje,   kljune,   možgane,  perutnice  itd. 

Kako  se  ptice  merijo  in  tehtajoč) 

Že  v  predgovoru  sem  omenil,  da  je  za  spoznavanje  in  razločevanje 
posameznih  ptičjih  vrst  razmerje  zunanjih  udov  velikega  pomena.  Dolgost 

*)  Dr.  Rifhar«!  IlenHe:  At)st.iiiiriiiinKslehre  und  Darwinüsimis.  Druck  und 
Veriag  von  B    O.  Teubner.  I^eipzig,  ltK/2,  str.  9. 

*)  Virtor  Riller  von  TsrhuHJ  zu  S  ch  inid  h  of  f  en  :  (]t)er  die  Aii- 
le^ni;  von  Prival-.Sammlunticn.  O.  .1.  189*2,  sIr.  71—73. 

•)  Dr.  Anl.  Keirhenow :  „Die  Kenn/Wichen  der  Vrt^^el  Dculsclilands"  pod  zap. 
ite%'.  49.  HiovHtva 

')  Kako  M»  plire  ({^^ijo  ,  opinuje  ohnirno  l'li,  I-.  Marlin,  „'raxidcrrnio'*  — 
K.  Leonhardt  u.  K.  Schwang.  Da«  Samnudii,  Krhidlt-n  und  Aiifslcll«-n  der  Tiere. 
Nrudamm  —  Fr.  u.  J.  Kerz.  Daa  Sammeln,  l'rflpiiri««r(Mi  und  Aufslollen  der  Wir- 
b*rltii»re  SlullRart  1912.  -  Roh.  V^kIt  .D<t  l'r/l|inrat«)r  und  K<)nsiTvat<ir". 
l'rauiz'Hrhf  V<Tln({<tl)ti(-hhandlun({  v  MiiKdfburKu. 

•)  Dr.  Ant  Reirhenow:  Die  Kennzeichen  der  VOgoI  Dnulnchland«  hIf.  3—5. 
-  Bernhard  Hanlzurh:  .Obirt  da«  Wii'gün  d^r  Vrtani  im  KlwitM-hi»"  v  ().  M.  W. 
I«J«.  «tr.  12«.-13<J.  II.  Krohn:  Vogelgewirhio  (O.  M    H.  1915,  ntr.  1.17     HO). 


104 

života,  peruti,  kljuna,  repa,  razmerje  posameznih  prstov  na  nogi  je 
ravno  tolike,  če  ne  večje  važnosti  kakor  barva  ali  oblika  perutnic.  — 
Ptičevo  dolgost  zmerimo,  če  položimo  mrtvo  žival,  dokler  je  še  gorka 
na  merilo  in  preštejemo  koliko  milimetrov  ima  od  kljuna  do  konca  repa. 
Pripomnim  pa  izrecno,  da  mora  ležati  truplo  sicer  zleknjeno,  nikakor 
pa  ne  iztegnjeno  ter  da  se  mera  navede  vedno  v  milimetrih.  Kljun 
merimo  s  šestilom  in  sicer  pri  pticah,  ki  imajo  voščenico,  kakor  n.  pr. 
sove  in  podnevne  ujede,  od  sprednjega  roba  voščenice  do  konca  gornje 
čeljusti,  pri  drugih  pa  od  srede  kljuna,  kjer  se  začne  rožena  odeja,  do 
konca  gornje  čeljusti.  Včasih  se  mora  čelno  perje  nekoliko  odgrniti,  da 
se  more  šestilo  zasaditi.  Zravnana  perut  se  meri  od  zgiba  do  konca 
najdaljšega  peresa  s  tem,  da  se  pritisne  lahno  na  merilo*').  Rep  se 
meri  od  začetka  repnih  do  konca  najdaljših  peres,  merilo  se  pritisne 
pod  rep  do  konca  repnih  peres.  Krak  se  meri  tudi  s  šestilom  od 
sprednje  (spodnje)  zgibne  odrl;ine  med  krakom  in  petnim  sklepom  do 
roba  najzdoljnega  kračnega  ščita.  Ravnotako  se  meri  srednji  prst  s 
šestilom  od  zgibne  vdrtine  med  sprednjim  prstom  in  krakom  (prednji 
rob  najspodnjega  kračnega  ščita)  do  konca  nohta  zravnanega  prsta. 
Krempelj  se  meri  s  šestilom  od  sprednjega  roba  zadnjega  prstnega 
ščita  do  konca .  kremplja.  Nekateri  ornitologi,  n.  pr.  Bernard  Hantzsch, 
merijo  drugače,  česar  pa  ne  bom  podrobnje  popisoval,  ker  je  samoobsebi 
umevno,  da  se  mora  enotno  meriti  ali  pa  povedati,  na  kakšen  drug  način 
se  je  merilo. 

Tehtanje  ptic  je  bil  prvi  sprožil  Bernard  Hantzsch,  znani  raziskovalec 
severnih  ptic^°).  Teža  je  važna  popolnitev  drugih  mer  in  iz  nje  se  v 
mnogih  slučajih  šele  prav  spozna,  kako  je  telesno  razmerje  med  posame- 
znimi vrstami,  ki  so  pokrite  z  različnim  perjem.  Seveda  je  teža  iste 
vrste  različna,  če  ima  žival  poln  želodec  in  polno  golšo,  potem  različne 
po  letnih  časih,  fizičnih  razmerah  itd.  Na  vsak  način  se  pa  mora  teža 
upoštevati  pri  spoznavanju  ptice  kot  poedinke  in  pa  pripadnice  vrste  ^^). 

Zbirke  jajc  in  gnezd. 

Ni  še  dolgo  tega,  ko  so  zbirali  ptičja  jajca  in  gnezda  zgolj  v  zabavo, 
za  igračo.  V  novejšem  času  se  pa  z  nabiranjem  jajc  bavijo  tudi  znan- 
stveniki, ki  ne  zbirajo  jajc  samo  za  zabavo,  temveč  zbirajo  sistematično, 
po  načrtu,   da    obogate  tako   naše  znanje  o  življenju  ptic.    Kakor  zbirke 


')  O  merjenju  čez  raztegnjene  peruti  glej  mojo  opazko  v  III.  letniku 
Lovca  1912.  str.  15. 

•")  Roj.  12.  januarja  1875  v  Draždanih,  umrl  meseca  junija  1911.  ob  Lisičjem 
kanalu  v  notranjosti  Baffinslanda 

")  Tvrdka  Hugon  Keyl  v  Draždanih  je  izdelala  po  navodilih  B.  Hantzscha 
tehtnico,  ki  se  lahko  vzame  s  seboj  na  izlete,  ki  pa  velja  nemalo  svoto  .50  M. 
Lekarnar  g.  R.  Sušnih,  mi  je  dozdaj  rad  stehtal  vsako  ptico,  kolikorkrat  sem  se 
k  njemu  zatekel,  za  kar  mu  izrekam  tem  potem  najsrčnejšo  zahvalo. 


105 

ptičjih  trupel,  so  nam  tudi  zbirke  ptičjih  jajc  ali  v  poduk  ali  pa  v 
znanstvene  namene.  Kakor  nagačene  ptice,  tako  moramo  tudi  jajca  na 
umeten  način  pripraviti,  da  jih  lehko  dalje  časa  hranimo,  ne  da  bi  se 
nam  pokvarila.  Zato  je  treba  odpraviti  iz  jajca  vso  vsebino,  drugače  se 
lupina  v  kratkem  času  zdrobi :  jajce  moramo  izpihati  ^").  Da  ima  zbirka 
znanstveno  \Tednost,  se  zbirajo  le  popolna  gnezda,  t.  j.  gnezdo  se  vzame 
potem,  ko  je  samica  znesla  vsa  jajca ;  jemanje  posameznih  jajc  nima 
nobenega  znanstvenega  in  praktičnega  pomena.  Neobhodno  potrebno  je, 
da  si  v  znanstvene  svrhe  v  vsakemu  gnezdu,  t.  j.  o  vseh  iz  enega  gnezda 
vzetih  jajcih.  (Geleges  v  posebnem  zapisniku  zabeležimo  vse  podrobnosti, 
ki  so  nam  znane  in  ki  stno  jih  pri  izpihovanju  dognali  ravno  tako,  kakor 
se  mora  to  zgoditi  pri  nagačevanju.  Taki  podatki  so  n.  pr.  ime  ptice, 
kraj  in  čas  najdbe,  kje  je  bilo  gnezdo,  ali  so  bila  jajca  sveža  (neskaljena), 
zaležena ,  itd.  Potem  se  naredi  škatljica  iz  trde  lepenke ,  kamor  se 
shrani  izpihano  očiščeno  in  suho  gnezdo;  na  dno  se  zabeležijo  najvaž- 
nejši podatki  izpihovalnega  zapisnika  samo  toliko,  da  lehko,  če  je  treba 
najdemo  popis  v  zapisniku.  Skatljice  se  denejo  v  omarico,  ki  ima  steklen 
pokrov,  da  je  zbirka  zavarovana  pred  vsemi  zunanjimi  vplivi.  Zbirka 
jajc  se  mora  namreč  skrbno  zavarovati  pred  prahom,  molji  in  solnčnimi  žarki. 

Jajca  se  merijo  s  posebnimi  za  to  narejenimi  merami  na  dolgost, 
širokost  in  oddaljenost  topega  konca  do  križišča  obeh  osi.  Izmere  jajc 
poedinih  vrst  so  poleg  barve  in  sestave  jajčje  lupine  za  sistematiko 
po-sebne  važnosti  ''). 

Ptičja  jajca  se  tehtajo  z  ravnokar  navedeno  Hantzschovo  tehtnico. 
O  ponjenu  tehtanja  jajc  za  znanstvene  namene  ne  bom  tu  obširno  go- 
voril, ker  so  mnenja  zelo  različna. 

Zbirke  ptičjih  gnezd  zbirajo  večinoma  muzeji  v  poučne  svrhe, 
ker  povzamejo  take  zbirke  preveč  prostora.  Gnezda  se  denejo  z  njihovo 
okolico,  ki  jih  je  obdajala  v  prosti  naravi,  v  steklene  omare,  zavarovane 
pred  zunanjimi  vplivi.  Za  proučevanje  razmerja  posameznih  ptičjih  skupin 
med  seboj  so  tudi  gnezda,  posebno  pa  snovi,  ki  so  iz  njih  narejena,  in 
zunanja    oblika    velikega    pomena .    kar    se   je    dozdaj    malo    upoštevalo. 

Razreditev  snovi  posameznih  vrst. 

Na  čelu  stoji  slovensko  Krjavčevo  ime  ")  z  ztianstvenirn  latinskim 
nazivom  p^*  Keichenowu  ^Die  Kennzeichen  der  Vögel  Deutschlands'*  pod 
zap.  Älev.  4».   , Slovstva".    Pod    naslovom:    „Navadna   imena"    so   naštela 

")  Kako  ne  to  naredi,  je  obAimo  popinal  dr.  EuK^nR  Rey  v  .Die  Kicr  di^r 
Vög»;  "  Mtnndl.TcxlHtr.  ««-2     667  —  Kriodrich  Ma  u  v  .NutiirKfsrhichto 

der  «:*..;  .....    .-,^.1"  .1.  Aufl.  n\r.  H'A\     Hll  in  pa  Z.  f.  O    ii    O.  na  vvv  mcHfili. 

")  Dr  L.  pl.  Koxhf>rKer:  Ober  KiurmoHHuiiKen  (Z  f  O.  u  O  XV,  hIt  145 
do  14M). 

'*)  Na  malff&levilno  »kovnnkp.  ki  nn  jim  nini-ni  uum*-\  i/of^nlli,  hoiii  i/.rccno 
opozoril. 


106 

poleg  slovenskih  tudi  nekatera  tuja,  posebno  slovanska.  Iz  obširnega 
slovstva  stalno  navajam  z  dodatkom  strani  in  event.  zvezka  le  taka  dela, 
ki  se  bavijo  s  kranjsko  avifanno  ali  pa  z  ono  sosednih  dežel  in  pa 
dela  splošnega   ornitologičnega   pomena,  in  ki  so  ta-le : 

1.)  Scopol!:  Annus  I.  historico- naturalis  („Slovstvo",  štev.  13  —  okrajšano 
Scopoli);  2.)  Freyerjevo  delo  („Slovstvo",  štev.  22  —  okrajšano  Freyer);  3.)  Er- 
javčeve domače  in  tuje  živali  v  podobah  („Slovstvo",  štev.  1  —  okrajšano  Erjavec); 
i.)  Ant.  Fritsch  :  Naturgeschichte  der  Vögel  Europas  („Slovstvo" ,  štev.  27  — 
okrajšano  Fritsch);  5.)  Ornis  Carinthiae  („Slovstvo",  štev.  33);  6.)  Schulzovo 
knjigo  „Verzeichnis  der  bisher  in  Krain  beobachteten  Vögel"  („Slovstvo",  štev.  34  — 
okrajšano  Schulz);  7.)  Reiser,  Materialien  zu  einer  Ornis  balcanica  („Slovstvo", 
štev.  41  —  okrajšano  ürn.  bale);  8)  V.  zvezek  Naumannovega  dela  („Slovstvo", 
štev.  42  —  okrajšano  Naumann);  9.)  dr.  Stjepan  Gjurašin  „Ptice"  („Slovstvo", 
štev.  10  okrajšano  Gjurašin);  10.)  Hrehms  Tierleben,  3.  Aufl.  („Slovstvo", 
štev.  44  —  okrajšano  Brehm);  11.)  Hartertovo  delo,  Die  Vögel  der  paläarktischen 
Fauna  („Slovstvo",  štev.  47  —  okrajšano  Hartert);  12.)  Reichenowo  večkrat 
omenjeno  knjigo  („Slovstvo",  štev.  49  —  okrajšano  Reichenow);  13.)  Reyjevo 
oologično  delo  („Slovstvo",  štev.  54  —  okrajšano  Key);  14.)  Dr.  C.  R.  Henicke: 
Die  Fänge  itd.  („Slovstvo",  štev.  55  —  okrajšano  Dr.  Henicke);  15)  Schaff, 
Jagdtierkunde  („Slovstvo",  štev.  58  —  okrajšano  Schaff)  in  16.)  Ornis  Romaniae 
„Die  Vogelwelt  Rumäniens"  („Slovstvo",  štev.  61  —  okrajšano  Orn.  Romaniae). 

Za  časopise  naj  veljajo  te -le  kratice:  Journal  für  Ornithologie  („Slovstvo", 
štev.  77)  =  J.  f.  O.;  Ornithologische  Monatsschrift")  („Slovstvo",  štev.  74)  =  O.  M. 
Sch.;  Ornithologisches  Centralblatt  („Slovstvo",  štev.  75)  =  0.  C  ;  Mittheilungen 
des  Ornithologi.schen  Vereines  in  Wien  („Slovstvo",  štev.  76)  =^  M.  O.  V.  W., 
Deutshe  Jäger -Zeitung  („Slovstvo",  štev-  78)  =  D.  J.  Z.;  Zeitschrift  für  die  ge- 
samte Ornithologie  („Slovstvo",  štev.  79)  =  Z.  f.  O,;  Ornis  („Slovstvo",  štev.  80) 
=  O.;  Zeitschrift  für  Oologie  und  Ornithologie  („Slovstvo",  štev.  81)  =  Z.  f.  O.  u.  O.; 
Ornithologisches  Jahrbuch  („Slovstvo",  štev.  82)  —  O.  J.  ;  Ornithologische  Monats- 
berichte („Slovstvo",  štev.  83)  =■-  O.  M.  B. 

Stalno  navajam  v  tem  odstavku  tudi  samostojne  daljše  spise,  drugo 
v  opombah  pod  besedilom. 

Značilna  znamenja,  ki  razločujejo  vrsto,  so  prav  kratko 
razložena.  Mere  telesnih  delov  so  navedene  v  milimetrih. 

Popis  samca,  samice,  mladičev,  poletnega  in  pozim- 
skega  perja,  kjer  je  kaka  razlika. 

Geografično    razširjenje;    pri    selilcih    odhod    in    prihod. 

Popisu  jajc  in  gnezd  sem  posvetil  posebno  pozornost;  posnel  bom 
razen  znanih  oologičnih  del  posebno  vsebino  navedene  monografije,  ki 
sta  jih  priobčila  P.  Wendlandt  in  dr.  A.  Szielasko  („Slovstvo" 
štev.  71). 

Lastnosti  in  navade. 

Hrana;  z  njo  v  neposredni  zvezi  je  korist  in  škoda  poedinih  ujed. 


")  ne  „Monatschrift"  kakor  je  napačno  tiskano,  kar  s  tem  popravim. 


107 

Lov   in    pa   vedenje  pred  uharico,    posneto  po  ..Hüttenvogel" 
(, Slovstvo"  štev.  60)  in   „Die  Hiittenjagd'*   („Slovstvo"  štev.  50). 


S  tem  sem  kratko  očrta!  povod  tega  spisa,  podal  samo  temeljne 
pojme  ornitologije  in  orisal  načrt  razreditve  snovi  v  posebnili  dveh 
delih  o  sovah  in  kraguljih.  Izpustil  sem  vse  podrobnosti .  posebno  v 
anatomičnem  oziru;  zato  tudi  nisem  navedel  znamenitega  Fiirbrin- 
gerjevega  dela:  „Untersuchungen  zur  Morphologie  und  Systematik  d(T 
Vögel*  in  tudi  ne  G  ad  o  wo  v  ih  spisov.  Enako  nisem  omenil  O.  pl. 
Riesenthalovega  dela  „Die  Raubvögel  Deutschlands  und  des  an- 
grenzenden Mitteleuropas".  Cassel  1876,  ker  mi  ni  bilo  pri  roki  in  mi 
tudi  vsebina  ni  znana ;  ker  je  pa  pl.  Riesenthal  večinoma  pregledal  nave- 
deni V.  zvezek  Naumannovega  dela,  je  težko  misliti,  da  bi  bil  kaj 
važnega  izpustil  pri  predelovanju  izvirnika,  in  je  torej  moja  opustitev 
saj  deloma  upravičena.  Navedel  tudi  nisem  Erjavčevega,  oziroma 
Pokornijeve  po  Erjavcu  predelane  knjige,  ne  Macherjevega  in  tudi 
ne  Poljančevega  prirodopisa,  ker  so  to  učne  knjige,  ki  so  pa  v 
vsaki  zadevi  prav  zanimive. 

Predno  pa  končam  in  preidem  k  opisovanju  posameznih  vrst, 
štejem  si  v  svojo  dolžnost,  izreči  najtoplejšo  zahvalo  vsem  onim  nešte- 
vilnim  prijateljem,  ki  so  mi  šli  vedno  na  roko  z  raznimi  podatki  in  ki 
80  tako  posredno  pripomogli  k  fenui  spisu ;  njih  imena  so  imenovana 
na  dotičnih  mestih.  Posebno  iskreno  se  pa  zahvalim  gosp.  Ferdinandu 
Schulz  u,  ki  mi  je  vrhu  vseh  podatkov  drage  volje  prepustil  svoje 
zapi.snike  o  nagačenih  pticah  od  1.  18H7.  dalje.  Pozabiti  pa  ne  smem 
ravnatelja  tukajšnje  licejske  knjižnice  g.  L.  Pintarja,  ki  me  je  opozoril 
na  marsikaj  glede  slovstva  kranjske  avifaune  in  mi  šel  prav  posebno 
na  roko  pri  izposojevanju  najrazličnejših  knjig,  in  pa  gg.  profesorjev 
dr.  P,  Groslja,  dr.  (J  v.  Sajovica  in  dr.  J.  Šleb  i  n  ge  r  j  ;i,  ki  so  mi 
pomagali  pri  korekturah. 

Tovariši  lovci,  ki  Vam  j  e  v  p  r  v  i  vrsti  namenjena  ta 
knjiga,  pomagajte  z  vztrajnim  opazovanjem  zamašiti  še 
zevajoče  vrzeli  v  biologiji  naših  ujed,  da  dobimo  tako 
natančno   sliko    njihovega    življetija! 

Po.subiii    cicl. 

Uvod. 

Ujede  HO  Hkupina  velikih  in  «rodiijcvclikili,  rcdkokcdaj  malih  plic, 
ki  ne  hranijo  /  /ivalHkiini  Hnovmi.  Zato  ntt  njih  štiroprstnc  nogi*  krepke, 
kratke,  ali  le  Hrcdnjcflolgc,  Kkoraj  do  podkoh'ua  h  perjem  pokrite;  imajo 
močno  zakrivljene  in  oxtre  kremplje,  da  morejo  zagrabili  in  (»bdržali 
«voj  plen.  Pruti  tui  deljeni:  prvi  prut  je  obrnjen  nazaj,  oMlali  Irije  pa 
naprej.    SfHHiaj  im>  prttfi   hra|)UVo   bradnvičuHli.    /   najkrepkcjšim    krempljem 


108 

je  oborožen  prvi,  nazaj  obrnjeni  prst;  močna  sla  tudi  kremplja  notra- 
njega (drugega)  in  srednjega  (tretjega)  prsta;  krempelj  četrtega  (zuna- 
njega) prsta  je  najšibkejši.  Kljun  je  močan  in  kljukasto  zakrivljen,  da 
labko  raztrga  ugrabljeni  plen.  Na  začetku  gornje  čeljusti  je  mehka  in 
gola  koža,  ki  ji  pravimo  voščenica,  in  ki  ima  na  korenu  nozdrvi. 

Perje  je  pri  posameznih  rodovih  prav  različno.  Letalnih  peres  roke 
je  vedno  10,  letalnih  peres  podlahtnice  je  12  do  27,  krmilnih  peres  pa 
12.  Krovno  perje  je  večidel  veliko  in  široko.  Največ  ujed  se  skube  v 
jeseni ,  kar  se  pa  vrši  prav  počasi ,  tako  da  dobimo  celo  leto  ptice, 
ki  se  golijo.  Večinoma  letajo  lahko,  zelo  visoko  in  nmoge  prav  hitro. 
Samice  so  navadno  večje  kakor  samci  in  nimajo  tako  lepega  perja. 

Vse  ujede  kepijo  neprebavne  snovi  (kosti,  dlako,  perje  itd.),  ki  so 
jih  z  mesom  vred  požrle,  v  izbljuvke  (Gewölle)  ter  jih  izmetavajo.  Zelo 
redko  blato  je  belo  kot  apno ;  brizgajo  ga  daleč  od  sebe.  Ujede  potre- 
bujejo navadno  zelo  mnogo  hrane,  sicer  pa  tudi  lahko  stradajo  po  tri  do 
štiri  tedne. 

Svojo  hrano,  v  prvi  vrsti  vretenčarje,  love  žive  ali  pa  pobero  mrtve. 
V  prostosti  ujede  večinoma  nikoli  ne  pijejo ;  če  se  ujete  izjemoma  pri- 
pravijo kdaj  k  pitju  radi  slabe  hrane,  se  obnašajo  pri  tem  prav  neokretno. 

Ujede  so  samotarke,  ki  ne  marajo  za  družbo.  Žive  v  enoženstvu 
in  gnezdijo  skoraj  vedno  na  nepristopnih  pečinah  ali  na  visokih  drevesih. 
Jajc  zneso  kvečemu  10.  Mladiči  se  izležejo  s  puhom  pokriti  in  odprtih 
oči,  torej  razmeroma  močno  razviti.  Dolgo  časa  ostanejo  v  gnezdu,  kamor 
jim  donašata  starca  hrano.  Od  drugih  goličev,  ki  jih  starši  pitajo,  se 
razločujejo  v  tem,  da  si  sami  razdrobe  prineseni  plen.  Ujede  so  v  mar- 
sičem zelo  podobne  štorkljam  in  žerjavom;  narede  namreč  iz  dračja  in 
vejic  svoja  velika,    priprosta  gnezda    in   hranijo  mladiče  na  sličen  način. 

Pri  ujetih,  skupaj  zaprtih  ujedah  opazujemo  semtertje  kanibalizem  ^^) ; 
Ta  roparski  nagon  se  kar  naenkrat  pokaže  in  je  posledica  nerednega 
in  neprimernega  krmljenja'^')-  Čeprav  so  ujede  zelo  divje,  se  vendar 
nekatere  ukrote,  tako  da  jih  rabimo  za  lov.  Pomen  ujed  v  naravi  in 
njihova  vrednost  za  gospodarstvo  človeka  je  glede  posameznih  skupin, 
pa  tudi  pri  posameznih  vrstah  tako  zelo  različen,  da  ni  mogoče  na- 
vesti kaj  splošnega. 

Vse  roparske  ptice  so  v  prejšnjem  času  opisovali  in  jih  družili  v 
skupnem  razredu  ujed  (raptatores).  V  zadnjem  desetletju  so  jih  pa  ločili 
na  podlagi  novejših  raziskavanj  v  dva  popolnoma  samostojna  razreda  in 
sicer  v  sove  (striges)  in  kragulje  (acci  pitres).   Skupni  naziv  ujede 


'*)  Kanibali  so  prebivalci  Karaiblskih  otokov  in  so  grozoviti  ljudožerci; 
kanibalizem  pri  živalih  je  divja  grozovitost,  ki  vzplameni  in  se  spremeni  v  krvo- 
ločnost tako,  da  živali  pomore  in  požro  svoje  vrstnice,  starši  celo  svoje  otroke  in 
sestre  svoje  brate. 

")  Sunkel  Werner:  Kannibalisiuns  bei  Vögeln  (Die  Umschau  1914,  str. 
367—369).  —  Waßmann  Georg:  Kanibalismus  bei  Eulen  (D.  J.  Z.  64.  zv.,  str.  541.) 


109 

pričujoče    razprave    združuje    obadva    razreda  le  v  biologičneni   smislu  z 
oziroin  na  roparsko  preživljanje  obojestranskih  pripadnikov. 

Razreditev  ujed. 

1.  Oči  naprej  obrnjene.  Zunanji  (četrM)  prst 

vedno  pregibnik: sove  (striges). 

2.  Oči  na  straneh,  četrti  prst  obrnjen  naprej     .     .     kragulji  (accipitres). 

a)  Glava   s   perjem    pokrita.    Krempelj  nazaj 
obrnjenega    prsta    daljši    kakor    krempelj 

srednjega  prsta: sokoli  (falconidae). 

b)  Glava  gola  ali  s  puhom  pokrita.  Krempelj 
nazaj    obrnjenega    prsta    ni    daljši    kakor 

krempelj  srednjega  prsta: j  astreb  i  (vu  1  tur  idae). 

Sove.  —  Striges. 

Vse  sove  imajo  okroglo  glavo,  kratek,  toda  zelo  gibčen  vrat  in  čo- 
kato telo.  Perje  je  nasčepirjeno.  Kratki  kljun  je  od  korena  zakrivljen.  S 
fjernatim  vencem  obdane  oči  so  velike  in  obrnjene  naprej.  Noge  so  pri 
večini  vrst  do  krempljev  pokrite  s  tršastim  perjem  ,  četrti  (zunanji)  prst 
je  vedno  pregibnik.  So  večidel  ponočne  ptice. 

Navadno  prištevajo  sove  k  ujedain  v  prejšnjem,  to  je  sistematičnem 
smi.slu  tega  naziva;  to  naziranje  je  pa  popolnoma  zastarelo.  Najnovejši 
sistematiki  združujejo  sove  v  poseben  razločno  omejen  rod  in  obenem 
razred.  Na  podlagi  novodobnega  raziskavanja  so  znanstveniki  ugotovili, 
da  so  sove  bližnje  sorodnice  podhujk  (caprimulgidae)  in  zlatovrank  (cora- 
ciae),  ki  so  jim  tudi  oologično  in  nidologično  veliko  bolj  podobne  kakor 
pa  kraguljem.  Vendar  imajo  s  poslednjimi  poleg  roparskega  preživljanja 
tudi  mnogo  skupnosti:  tako  podobno  razvito  okostje,  ostre  kremplje,  silna 
moč  nožnih  mišic,  delovanje  nog,  kljukasto  zakrivljeni  kljun,  voščenica, 
ki  v  nji  leže  nozdrvi,  mesnati  in  neskrajšani  jezik  itd.  Na  podhujke  pa 
gpominjajo  zlasti  velike  oči,  tihi  let  vsied  mehkega  perja  itd.,  torej  last- 
nosti, ki  8o  posledica  ponočnega  življenja.  Novejši  pisatelji,  med  njimi 
Ha  rt  er  t  (II.  zv.  str.  957),  opisujejo  vse  sove  v  rodu  stiigidae  in  v 
razredu  »trige«  fako,  da  se  pri  sovah,  kakor  rečeno,  rod  in  razred  krijeta. 
Naumann  deli  sove  v  3  skupine,  strigidae,  svrniinaf;  in  buboninac. 
Pričujoči  Hpis  HC  ravna  že  radi  enostavnosti   po   Martert  u. 

Pri  wjvah  je  kljun  kratek.  VsIed  |)recej  razširjene  nosne  votline 
je    notranji    proHtor    gornjega    kljuna  ^*)  zmerno  velik ;    omenjeiui   votlina 

*•)  Herrn.  Orote:  Otwr  die  Fimrfionen  de«  VogelHrlmahoIs  (Vnrsiich). 
(O.  M.  B.  IWr2;  nir  rAi—my  Dr.  Kri«  h  M.-hh»?:  üh«T  d<-n  nuicrrn  kti^r  hcrncMi 
Bau  de«  VogeU  hnwbeln.  (Vorlflun«»«  MiH.-lliinK.Mi).  Hi.rr/.n  Tiif.  VI.  XI).  (J.  f  O.  19()7, 
«fr.  18ft-24H),  —  Kuri  Borger :  Vom  VoKi-Urbn/ilM«!.  .N'aliirhiMloriHrh-fihni)lii(;iHcli)' 
Sklz«!    (O.  M.  Srh.  1«U.  «Ir    VW. -SIJ). 


110 

znaša  namreč  V2  do  V5  kljunove  dolžine.  Votli  prostor  ob  okolišu  zadnje 
stene  je  ostro  predeljen  in  nima  nikakih  gobastih  snovi;  te  se  združu- 
jejo pri  večjih  vrstah  v  srednji  ravnini  notranjega  prostora  v  navpično 
mrežnato  ploščo,  ki  deli  notranji  prostor  v  dve  stranski  polovici.  Rožena 
koža  je  močno  razvita  in  presega  kljunov  konec  za  3  do  7  mm.  Gornji 
kjun  je  takoj  od  začetka  močno  navzdol  zakrivljen  s  kljukasto  podalj- 
šanim koncem  brez  zoba,  ki  je  značilen  za  kragulje.  Čeljusti  sta  zelo  pre- 
gibljivi.  Šterleče  ščetinasto  perje  pokriva  skoraj  celo  voščenico  in  začetek 
obeh  čeljusti.  Okrogle  nosnice  so  na  sprednjem  robu  voščenice.  Vošče- 
nica  je  nad  nosnicami  napeta  ali  pa  ima  nad  vsako  nosnico  nabrekel 
kolobar.  Glava  je  velika,  z  gostim  in  naščepirjenim  perjem  pokrita. 
Zdi  se,  kakor  da  bi  se  držala  neposredno  života  tako,  da  kratki  vrat 
komaj  opazimo-  Tudi  naprej  obrnjene  oči  so  zelo  velike,  večinoma 
poluoblaste  in  imajo  veliko  punčico,  ki  se  pred  močnimi  žarki  lehko 
zoži.  Zrklo  je  pa  le  malo  gibljivo.  Zmurka  ali  mežikalnica  je  velika  in 
napol  prozorna.  Trditev,  da  sove  podnevi  ne  vidijo,  je  ravnotako  napačna, 
kakor  je  abotno  mnenje,  da  vidijo  dobro  tudi  v  največji  temi.  Ker  oko 
ni  posebno  gibčno,  je  tem  gibčnejši  vrat,  tako  da  lahko  zasučejo  sove 
glavo  popolnoma  naokrog.  Oko  obdaja  skupina  trdih,  dlaki  podobno 
vsaksebi  razraslih  peresec;  okoli  in  okoli  notranjega  kroga  je  še  venec 
več  zaporednih  vrst  malih,    prav  čvrstih,   s  konci  navzven  zavitih  peres. 

Sove  imajo  zelo  oster  vid  in  sluh;  kako  so  razvita  druga  čutila 
še  ni  natančno  dognano.  U  h  o  je  veliko ;  uhlji  so  širji  kakor  pri  drugih 
pticah;  obdaja  jih  posebne  vrste  tanko  perje  kakor  koprena.  Pogosto  je 
desna  ušesna  odprtina  znatno  večja  od  leve  in  cela  lobanja  je  nesoinerna 
(asimetrična).  Uho  se  lahko  samovoljno  odpira  in  zapira  z  zaklopnicami, 
obdanimi  od  stremenastih  peres.  Ušesna  odprtina  je  pri  nekaterih  vrstah 
tako  velika,  da  se  vidi  oko,  če  privzdignemo  pokrovec.  Pernati  čopki, 
ki   jih    imajo    nekatere    sove    nad   ušesi,    niso  v  nikaki  zvezi  s  slušalom. 

Perje  je  rahlo,  izredno  mehko,  zelo  elastično  in  puhasto;  posa- 
mezna peresa  so  velika.  Perje  praskeče,  če  se  ga  nekoliko  krepkeje  do- 
taknemo. Barva  perja  je  razen  pri  pegasti  sovi  medla,  rjavkasto-siva  z 
večjimi  ali  manjšimi  temnimi  pegami,  kar  se  mora  razumevati  kot  sekun- 
darno prilagoditev  ponočnemu  življenju.  Večina  zgornjih  in  spodnjih 
perutnih  peres  ^^)  je  slabo  razvita;  krovno  perje  je  primerno  daljše 
kakor  pri  kraguljih.  Oblika  peruti  je  precej  široka  in  iztegnjena.  Le- 
talna peresa  podlahtnice  in  roke  imajo  zelo  široke  notranje  kosmače 
(Innenfahne).  Kosmače  letalnih  peres  so  na  zunanjem  robu  zobčaste  ali 
resičaste,  tako  da  se-  frfotanje  skoraj  ne  sliši.  V  kadunjasti  peruti  je 
2.,  3.,  ali  4.  krilo  najdaljše;  1.  krilo  ima  na  zunanjem  robu  trda,  vsak- 
sebi   stoječa,    špičasta   peresca.    Tulci  letalnih  peres  so  zakrivljeni.    Tudi 


")  Hermann  Reichling:  Die  Flügelfederkennzeichen  der  nordwestdeut- 
schen Vögel.  (Hierzu  Tafel  3—9.)  (.1.  F.  0.  1915,  str.  229-267;  nadaljevanje  na 
str.  305—  340;  konec  tega  znamenitega  dela  še  sledi.) 


lil 

repna  peresa  imajo  navzdol  zakrivljene  tulce,  tako  da  visi  rep  navpično, 
kadar  sedi  sova  čisto  pokoncu. 

Sove  nimajo  golše,  zato  pa  tem  večji  želodec :  tudi  imajo  dolge  in 
široke  slepiče.  Vranica  je  podolgasta ;  jetra  so  predeljena  v  dve  enaki 
krili.  Hrbtenica  ima  11  vratnih.  8  hrbtnih  in  8  repnih  vretenc.  Hrbtna 
vretenca  niso  zrastla.  kosti  nimajo  mnogo  zraka;  zračne  dupline  v  čre- 
pinji  (Hirnschale)  so  pa  večje  kakor  pri  drugih  ujedah.  Okostje  sov  se 
sploh    odlikuje   po  veliki    glavi,    malem    telesu    in    po    dolgih   okončinah. 

Kratki  in  tršati  kraki  so  večinoma  do  precej  kratkih  prstov  pernati. 
Kremplji  so  dolgi,  tenki,  okrogli,  ne  posebno  zakrivljeni  in  izredno 
ostri,  üoli  deli  nog  so  luskinasti.  zadnji  prstni  člen.  ki  iz  njega  rase 
krempelj.  pa  sčitast. 

Večinoma  love  sove  v  mraku  ali  ob  mesečini:  nekatere  vrste  pa  tudi 
podnevi,  posebno  ob  meglenem  vremenu,  nikdar  pa  ne  v  popolnoma 
temnih  nočeh.  Če  nalove  več  kakor  morejo  zavžiti ,  spravijo  plen  na 
varen  kraj  za  čas  pomanjkanja.  Sove  ob  severnem  tečaju  se  morajo 
prilagoditi  dolgim  poletnim  dnevom  in  ravnotako  dolgim  nočem  pozimi, 
če  se  ne  umaknejo  raje  proti  jugu.  Ako  se  pa  prikaže  pri  nas  kaka 
sova  podnevi,  ali  če  jo  slučajno  iztakne  kaka  ptica,  jo  ol)letava  in  pre- 
ganja vsa  ptičja  okolica.  Zato  se  sove  skrivajo  podnevi  previdno  po 
skalovju,  žlamborih,  v  kaki  rogovih,  po  podstrešjih,  sploh  po  tenniih 
prostorih,  ali  se  pa  pritisnejo  med  gostim  vejevjem  k  deblu  košatega 
drevesa. 

Sove  se  rade  drže  kraja,  kjer  so  se  izlegle,  če  jih  ne  prisili  po- 
manjkanje hrane  in  drugi  neugodni  življenski  oziri .  da  zapuste  svoje 
bivališče.  Pravih  selilk,  kakor  trdijo  nekateri  ornitologi,  po  mojem  mnenju 
ni.  Sicer  se  prikažejo  nekatere  vrste  včasih  ponekod  v  večjem  številu 
posebno  v  mišjih  letih;  tamkaj  ostanejo  tako  dolgo,  dokler  imajo  dovolj 
hrane.  Toda  teh  izrednih  prikazni  ne  smemo  zamenjati  z  redno  vsako- 
letno selitvijo. 

Sove  «o  najzgodnejše  gnezdilke.  Ko  še  pokriva  snežna  odeja  zemljo 
in  kaže  toplomer  še  pod  ničlo,  se  vzbuja  pri  sovah  plodni  nagon. 
Gnezdo  zgrade  površno,  ako  se  ne  polaste  zapuščenih  gnezd  veveric, 
vran,  srak  itd.  Najraje  gnezdijo  v  duplili.  podzemeljskih  votlinah  ali  pa 
v  /idovju.  Včasih  pa  izbrskajo  ali  izkopljejo  jamico  n;i  golili  tleh 
brez  V8€  podlage  samo  toliko,  da  leže  jajca  v  kotanji  in  (l;i  se  ne  raz- 
trkljajo  iz  gnezda.  Knako  malo  izbirčna  je  sova  v  gnr/.divn  (Nistma- 
t«rial):  nekoliko  dračja,  malo  Hhnne,  črvojedine,  zdrobljcm-ga  apna  ali 
kamenja  je  podlaga  jajcem.  Število  jajc  je  navadno  2  — 10  in  je  več  ali 
manj  rnlvisno  od  boljše  ali  slabše  hrane.  Manjše  vrste  valijo  20 — 24, 
srednje  velike  po  26 — 28,  velike  sove  pa  po  2H — 30  dni.  Koliktu  mi  je 
znano  iz  lastne  izkušnje  se  sove  ne  kujajo  rade;  natančno  [la  lo  še  ni 
dof(nano.  Navadno  gnezdijo  saino  enkrat  lui  leto,  nekatere  pa  v  po/ni 
jeseni  dnigič,  ko  ho  noči  zo|)cl  daljše,  da  morajo  preskrbeti  svojim  nda- 
dičem    dovolj    ?iw/a     Ta  druga  (jnczditev  je  poslediia    «iltiine    luane    in 


112 

srečno  prestane  golitve  ^^.)  Jajca  so  čisto  bele  barve,  skoraj  okrogle 
oblike,  izpihana  pa  bledorumeno  ali  rudečkastorumeno  prozorna.  Lupina 
je  finega  zrna  in  zrnčasta.  Jajca  nekaterih  sov  se  težko  razločujejo  od 
jajc  drugih  vrst;  značilna  je  dolžina,  posebno  pa  širina.  Če  se  pa  jajca 
tudi  po  dimenzijah  ne  morejo  določiti,  potem  nam  preostane  le  še  sestava 
jajčne  lupine  kot  določihii  pripomoček  ^').  Sove  izvale  gole,  slepe  in 
sploh  ostudne  mladiče,  ki  jih  izpeljejo  šele  črez  več  tednov.  Mlade  sove 
se  rade  udomačijo,  odrasle  ujete  pa  ostanejo  vse  svoje  življenje  divje  in 
tegotne;  večje  vrste  so  celo  človeku  nevarne.  V  jetništvu  se  sove  malo- 
kdaj plode. 

Živež  so  jim  sesalci  (večinoma  miši),  redko  ptiči  in  plazilci;  izmed 
brezvretenčarjev  ljubijo  posebno  žuželke.  Mrhovine  se  lotijo  le  v  veliki 
sili.  Sove  so  torej  naše  najkoristnejše  ptice;  zato  jih  tudi  ščiti,  izvzemši 
veliko  uharico,  zakon  za  varstvo  ptic  z  dne  20.  julija  1910,  (dež.  zak. 
štev.  27.)  Duševno  zaostajajo  sove  za  kragulji.  Njihova  nenavadna  zunanjost, 
velike  oči  in  mačji  obraz,  potem  njih  smešno  in  čudno  obnašanje,  po- 
sebno če  zapazijo  kako  neznano  stvar,  tihi  let,  njihovo  večinoma  po- 
nočno  življenje  in  zoprni  glas  je  vzrok,  da  se  človek  s  sovami  ne 
more  prav  sprijazniti;  za  vražljivca  pa  pomeni  sova,  če  jo  vidi  ali  sliši, 
celo  nesrečo  v  najbližnji  prihodnjosti. 

Ornitologom  so  marsikatere  podrobnosti  ravno  iz  življenja  te  sku- 
pine še  neznane.  Dozdaj  poznamo  kakih  400  sovjih  vrst,  ki  žive  po  vsej 
zemlji  in  pod  vsakim  podnebjem ;  pri   nas  jih  živi  le  trinajst. 

Velika  uharica,  bubo  bubo  (L.). 

Navadna  imena.  Slovensko:  bubiij,  gvir  (Zois),  sovjak,  velika  lesna  sova 
(Zois),  vir,  vjer;  hrvatsko:  bukoč,  buveljka,  gaj,  jej,  jejina,  mačija  glava,  sojkova, 
sojkula,  sovuljaga,  buljina,  sovura,  sovurina,  velika  ušara;  češko:  vyr;  poljsko:  poliocz 
wlasciwy;  rusko:  filin,  puhač;  nemško:  Adlereiile,  Auh,  Schuhu,  Uhu;  italijansko: 
gufo  grosso,  gufo  reale;  francosko:  grand  duc  d'  Europe;  angleško:  Eagle  Owl. 

Scopoli,   str.  18.    —    Freyer,  str.  10,  —  Erjavec:  III.  del,  224—225;  Erjavec, 
Naše  škodljive  živali,  str.  84—86.  -   Lovec  1913,  183—184.  —  Frifsc/i,  str.  56—57. 

—  Ornis  Carinthiae  str.  46—47.  —  Schulz,  str.  4.  —  Orn.  bale.  IL  zv.,  str.  104—105; 
m,  320—321;  IV,  91-92.  —  Naumann,  V,  62—67.  —  Gjurašin:    dio  II,  131-135. 

—  Brehm,   5.   zv.,   str.    187—191.  —  Hartert,  str.  960—962.  —  Reichenow ,  str.  78. 

—  Rey,  str.  69—70.   —  Die  hohe  Jagd,  2.  Aufl.,  str.  728—732.  —  Hennicke,  str.  19. 

—  Schaff,  Str.  381-383.  —  Ornis  Romaniae  str.  420—424.  -  A.  Szielasko:  Die 
Bedeutung  der  Eischalenstruktur  der  Vögel  für  die  Systematik  (J.  F.  0.  1913, 
Str.  277)  —  Wendlandt :  Über  die  Brutverhältnisse  und  Eiermasse  der  in  der  westlich 
paläarktischen  Region  lebenden  Eulensorten  (J.  f.  O.,  1913,  440—442.). 


2«)  Bau  A.:  Späte  Brüten  (Z.  F.  0.  u.  0.  XXIII,  str.  105-108.) 

^')  Dr.  pl.  Boxberg  er.    Über   die  Kennzeichen  der  Eier  der  europäischen 
Eulenarten  (Z.  f.  ().  u  0.,  XXIII,  str.  60-63). 


113 

Po  vrhu  temno  rjastonimena  s  črnimi  plamenasiimi  pegami  in 
progami,  grlo  belkasto,  pernata  čopa  skoraj  popolnoma  črna,  punčica 
rdečkasto  rumena,  peruti  čez  350  mm  dolge,  prsti  pernati. 

Velika  uharica  je  največja  in  najmočnejša  sova.  Po  njeni  veličastni 
zunanjosti  jo  precej  lahko  spoznaš,  če  si  jo  le  kdaj  videl  ter  je  ne  moreš 
zamenjati  z  nobeno  njeno  vrstnico.  Velika,  debela  glava,  ki  čepi  navi- 
dezno na  trupu  tako,  da  ni  videti  vratu,  in  pa  kratki  rep,  naredi  postavo 
čokato  in  stisnjeno.  Veliko  perje  je  zelo  rahlo  in  naščepirjeno ;  zato  se 
zdi  ta  sova  tako  velika  kakor  planinski  orel  ali  gos ;  v  resnici  je  pa 
njeno  telo  veliko  manjše  kakor  katerekoli  teh  dveh  ptic.  Barva  perja  je 
prava  mešanica,  ponekod  rumenorjava  ali  temno  rjastorumena,  drugod 
zopet  temnorjava  ali  črna.    Zato  je  natančen  opi.s  zelo  težaven. 

Splošno  je  gornje  perje  temno  rjastorumeno  s  črnimi  risbami  in 
manj  ali  bolj  živo  melirano.  Vrhu  glave  so  peresa  črna  s  kratkimi  rjasto- 
rumenimi  prečnimi  risbami;  čelo  je  svetlejše,  bolj  rjaste  barve.  Pernata 
čopa  sta  od  začetka  in  na  notranjih  kosmačah  bolj  ali  manj  široko 
rjasta.  Vrat  je  zadaj  (Hinterhals)  rjastorumen  s  širokimi  črnimi  progami 
(prižami)  po  sredi  in  ima  večkrat  še  enake  prečne  štrkotine  (querkritzeln). 
Hrbet  Je  rjast  s  črnimi  progami  po  sredi  (Mittelstreiten)  in  s  prečnimi 
pasovi.  Trtica  ima  samo  medlo  črne  risbe,  gornja  repna  peresa  so  zopet 
bolj  črna.  Letalna  peresa  so  rjastorumena,  od  zožitve  notranje  kosmače 
dalje  skoraj  ali  pa  popolnoma  črna,  drugi  del  peres  z  nerednimi  črnimi 
prečnimi  risbami.  Krmilna  peresa  so  rjasta  s  prečnimi  pasovi ;  ti  pasovi 
so  proli  sredi  repa  veliko  širji,  na  obeh  zunanjih  peresih  proti  začetku 
skoraj  popolnoma  izginejo,  proti  koncu  se  pa  razširijo;  srednji  dve  repni 
peresci  sta  črnorjavi  z  rjastimi  nepravilnimi  prečnimi  |)rogami.  Debelo 
ščetinasto  perje  v  obrazu  je  belkasto  sivo,  rjavorumeiikasto  in  na  koncili 
črno.  Vene«-,  ki  ga  večkrat  obdaja  črna  črta,  je  bledo  rjast  z  ozkimi, 
medlo  črnimi  prečnimi  potezami.  Spredaj  na  glavi  je  nad  vsakim  očesom 
čop  82  mm  dolgega,  črnega,  ob  straneh  rumenorjavo  lisastega  in  čita- 
riega  perja,  ki  stoji  pokonci,  se  krivi  malo  nazaj,  tako  da  sta  čopa  po- 
dobna usew>m  ali  rogovom.  Na  podbradku  so  črne  črte  in  prečne  štrko- 
line;  grlo  je  »redi  puha.sto  in  velikokrat  belo.  Vratne  strani,  golša  in 
«rednje  pn*i  imajo  široke,  temnočrne  podolžne  maroge  ;  na  s|)odnji  strani 
trn  precej  ožje  podolžne  maroge,  ki  na  Ircbubu,  na  lakolnicah  in  hlačah 
večinoma  popolnoma  izginejo.  Vrhutega  so  na  teh  drlili  spodnje  strani 
čnie  prečne  črte;  razen  teh  črnih  črt  ni  na  spo<lnjcm  repnem  perju  n;i 
trebuhu,  lakotriicuh  in  na  hlačah  tjobenc  druge  barve.  Peruti  so  spodaj 
počez  neredno  črno  pinane;  peije  na  ramah  ima  redne  ali  ozke  Icmno- 
rjave  poprečne  pase.  SpU)Hrio  je  gornja  stran  rjastorumena  s  črnimi  li- 
nami, Hpf>dnja  pa  rjaHfornmena  ali  rinnenoHiva  tudi  s  črnimi  lisami.  Sicci- 
M!  pa  barva  močno  izpreminj;i ;  glavna  barva  je  včasili  li'»lj  rdečerjnva, 
včasih  ImiIJ   rumenkaNla,  jeHeni   bolj   živa,   ki   pa   poleti   zelo  obledi. 

Peniti  HO  na  konrn  zaokrožene;  zunanji  rob  |)rvili  Hlirili  prednjib 
pcriiinir    /aganio    zobča.Ht    in    sicer  sta  prvi  dve   perutnl«  i    razločneje  ža- 

H 


114 

gasti  kakor  naslednji  dve.  Vse  so  prevlečene  z  rjavkasto  črnimi  in  rjasto 
rumenimi ,  temnorjavo  poškropljenimi ,  enako  širokimi  prečnimi  pasi. 
Najdaljše  je  tretje  perutno  pero;  drugo  in  četrto  sta  skoraj  enako  dolgi, 
enako  prvo  in  šesto.  Drugo,  tretjo  in  četrto  perutno  pero  je  na  zunanjem 
robu  zoženo.  Perutnih  peres  je  29. 

Krepki,  lepo  v  polukrogu  zakrivljeni  kljun  je  črn ;  od  korena  v 
ravni  črti  do  tje,  kjer  se  zakrivi  navzdol,  je  47  mm  dolg,  od  korena  do 
konca  v  loku  pa  meri  60  mm.  Lepe,  zelo  velike,  žive  oči  imajo  temno- 
erno  punčico  in  žareče  rumeno  ali  pomarančasto  dožico ;  ta  barva  je  ve- 
likokrat podobna  barvi  ognja^-). 

Noge  so  močne  in  čvrste,  posebno  kremplji  so  zelo  veliki,  (Prim. 
tab,  1).  Krak  in  pa  gornje  strani  prstov  so  pokrite  z  dolgim  tenmo 
rjastorumenim  perjem,  ki  ima  ozke  temnorjave  valovite  črte.  Le  zadnji 
členi  prstov  so  včasih  goli  (nepokriti).  Prsti  so  na  goli  spodnji  strani 
raskavi  vsled  majhnih  bradavičastih  vzboklin  in  rjavosivi  Primeroma 
veliki  kremplji  so  zelo  zakrivljeni,  špičasti  in  temnorjavi.  Kiak  meri 
70 — 80  mm.  Mere  posameznih  prstov  so  te-le:  Zunanji  prst  brez  krem- 
plja 47 — 50  mm,  krempelj  v  loku  (merjen  s  trakom)  30 — 32  mm,  krem- 
pelj  v  tetivi  25 — 27  mm;  srednji  prst  brez  kremplja  58 — 69  mm,  krem- 
pelj v  loku  (merjen  s  trakom)  35 — 38  mm,  krempelj  v  tetivi  23 — 31  mm; 
notranji  prst  brez  kremplja  52 — 54  mm,  krempelj  v  loku  (merjen  s  trakom) 
36 — 40  mm,  krempelj  v  tetivi  25 — 26  mm;  zadnji  prst  brez  kremplja 
24 — 26  mm,  krempelj  v  loku  (merjen  s  trakom)  34—39  mm,  krempelj 
v  tetivi  25 — 27  mm. 

Naslikana  noga  je  neke  posebno  velike  sove  (V4  kg  težke),  ustre- 
ljene dne  3.  aprila  1893  na  Finlandskem,   ko  je  ugrabila  vehko    mačko. 

Velika  uharica  je  dolga  370 — 590  mm,  čez  peruti  meri  1600  do 
1650  mm;  tudi  se  dobe  sove,  ki  presežejo  mere  za  več  kakor  24  mm. 
Rep  meri  240 — 270  mm.  Velika  uharica,  ustreljena  dne  1.  februarja  1907 
pri  Bistri,  je  merila  čez  peruti  le  1550  mm,  dolga  pa  je  bila  620  mm, 
rep  je  meril  260  mm,  krak  70  mm,  srednji  prst  s  krempljem  65  mm, 
krempelj  31  mm,  kljun  38  mm,  od  ustnega  kota  merjen  55  mm.  Samci 
so,  kakor  pri  vseh  sovah  in  skobcih,  za  spoznanje  manjši  in  vitkejši. 
Glavo  imajo  v  primeri  z  drugim  telesom  debelejšo  kakor  samice.  Ušesna 
čopa  sta  pri  samcu  okoli  90  mm  dolga,  dožica  temnejša,  glavna  barva 
perja  je  manj  rjastorumena,  zelo  z  belo  pomešana;  tudi  lise  so  večje 
in  bolj  črne. 

Mladiči  imajo  temnejše  barve  in  gostejše  pege  kakor  odrasle  ptice; 
mlade  samice  se  razločujejo  od  mladih  samcev  na  enak  način  kakor  od- 
rasle ptice. 

Ornitologi  naštevajo  približno  15  geografičnih  premen  velike  uharice; 
sistematiki   pa    nekaterim    popolnoma  odrekajo  pravico  samostojnih  vrst. 


22' 


)  Odtod  tudi  naziv  bubo  ignavus  prejšnjega  stoletja. 


115 

Znani  sta  deloma  albinistični  veliki   uharici  -^). 

Veliko  uharico  najdemo  po  vsem  palearktiškem  ozemlju.  E  v  r  o  pa. 
severna  Afrika,  severna  in  srednja  Azija  je  njena  domovina. 
V  Evropi  biva  od  Skandinavije  in  severne  Rusije  do  Pi  ren  ej 
in  Italije,  jugovzhodne  Evrope  in  Grčije;  pogrešamo  jo  kot 
gnezdilko  samo  na  Britanskih  otokih  in  v  Holandiji;  v  Britaniji 
zato.  ker  je  to  otočje  že  od  ledene  dobe  sem  ločeno  od  kontinenta  -^).  na 
Holandskem  pa  ni  večjih  gozdov,  ki  bi  jej  dajali  varno  zavetje.  Razen 
imenovanega  ozemlja  pa  prebivajo  njene  najbližnje  sorodnice  n.  pr.  po 
Uralu  in  jugovzhodni  Rusiji:  bubo  bubo  ruthenus  But.  &  Zhitkow 
in  bubo  bubo  sibiricus  (Schl.  &  Sus.).  V  Afriki  je  njena  domovina  na 
severovzhodu  in  v  A 1  ž  i  r  u  ^^). 

Kakor  večje  roparice  izmed  sesalcev,  tako  gineva  velika  uharica 
vedno  bolj  in  bolj,  ker  jo  preganja  človek  in  ker  ji  vedno  bolj  primanjkuje 
ugodnih  bivališč.  Iz  pokrajin,  kjer  je  bila  še  pred  100  leti  stalna,  je 
dandanes  že  popolnoma  izginila.  Naumann  pravi,  da  je  bila  1.  1822. 
v  Nemčiji,  čeprav  nikjer  posebno  številna ,  vendar  še  precej  pogosta. 
Dandanes  pa  živi  in  gnezdi  samo  na  Radenskem,  Bavarskem, 
Alzaško-Lotarinškem.  Virtemberškem,  v  Braniborski  po- 
krajini^*), vzhodni  in  zahodni  Prusiji,  na  Saksonskem, 
na  Vestfalskem.  Nasavskem;  v  Litvi,  v  Kurland  i  ji  in  Vol  in  i  ji 
gnezdi  v  nepretrganih  obsežnih  gozdovih  pogosteje  kakor  v  Mazuiiji -"). 
Pogostejša  je  na  A  vstro-Ogrskem  posebno  v  A  Ipah  ^^)  in  K  aipa  t  i  h. 

Na  Češkem  je  bila  velika  uharica  še  okoli  1870  navadna  \m- 
kazen  ^'),  dandanes  je  ponekf)d  popolnoma  izginila,  drugod  je  zelo  redka 
in  v  nekaterih  krajih ,  kjer  so  jo  bili  zatrli ,  jo  pa  skušajo  zopet  zare- 
diti  ^.    Na    Moravskem    je    velika    uharica    precej    redka,    pa    vendar 


")  Verhandlungen  der  k.  k.  zoologisch  -  botanischen  Geseli.schaft  in  Wien. 
XV.  1885,  rtr.  929,  in  O.  J.  1898,  str.  199. 

^)  Dr.  Erich  Hesse:  „Alwtammungslehre  und  Darvinisnius",  str.  48. 

")  I^oohe  pravi,  da  biva  po  gozdnatem  gorovju  Ai/ira:  „Les  niontagncs 
boi«4M  de  r  Algžrie'  J.  f.  O.  1888,  str.  141. 

**)  F.  Tiarhler:  Die  V'Ogel  der  I'rnvinz  Ostpreiissen  :  Mi-rlin,  \V.  .luiik.  1!M.') 
•tr.  179-181 

")  V.  Hippel:  Aufzeichnungen  über  das  Vorkommen  Reiniger  ziuii  Toil  sel- 
tenen Vögel  d«T  Provinz  OntprnuHKcn.  O.  .1.  (1H93),  wir    154. 

*)  Med  80rj  KjC«  m  nad  morjem  je  menda  že  redka  (O  M.  Sch.  1909,  sir.  4()() 
do  461.) 

'^  F  rit  «C  h,  «Ir.  W. 

■^  Kuri  Leon:  Der  Uhu  In  Hrthmnn,  n«!h»l  einigen  Notiz«'n  üImt  rljr  Ver- 
breitung dieMif  Kule  in  einigen  andern  iJindern  .Saaz,  IIMXI.  Kuri  I.ooh 
Krfrrullrh»?«  und  un»Tfr»'ulirhiMi  Ober  don  Uhu  in  Mnhmen  O.  I  HKM»,  sir  ir»'J  d« 
ltt3  —  Kurt  l,oo«i  l>er  (,'hu,  «in  .Nalurdonkmal  li/)hmeiiH.  l-'orsl  -  mid  .Iji^;(l- 
leHong  vom  I    oktdix-r  \'.iif.t 


116 

redno  vsako  leto  gnezdi  v  deželi ^^).  V  Galiciji  je  prav  pogosta,  pa  le 
v  onih  delih  dežele,  ki  leže  v  Karpatih  ^^).  Na  N  i  ž  jea  vs  trijs  ke  m  je 
redka  gnezdilka,  ki  je  pa  bila  nekdaj  precej  pogosta;  gnezdi  v  skalovju 
ob  Donavi,  kakor  tudi  po  severnih  obronkih  Vzhodnih  alp  ^^).  Na  Ogr- 
skem in  Sed  mo  gr  a  škem  ni  posebno  redka,  ker  gnezdi  po  visokih 
gorah  v  skalovju  in  v  starih  razvalinah.  V  alpskih  deželah  ima  v  ne- 
pristopnih  skalnatih  gorah  zaželjena  zavetja ,  kjer  stalno  biva  in  nemo- 
teno gnezdi.  Kljub  temu  je  menda  na  Predarlskem  precej  redka  pri- 
kazen^"*). Pogostejša  je  na  Tirolskem  ^^).  Tudi  na  Solnograškem  se  dobi 
povsod  po  goratih  delih  dežele  ^^).  Na  Koroškem  velika  uharica  ni 
tako  številna  kakor  bi  bilo  po  ugodnih,  večinoma  gorskih  pokrajinah 
pričakovati,  ker  jo  lovci  preveč  zasledujejo  in  je  pripravnih  gnezdišč 
vedno  manj  ^^).  Štajersko  moramo  za  našo  razpravo  deliti  v  goren  jo 
gorato  stran  in  v  spodnji  deloma  bolj  ravni  del.  V  gornji  Štajerski  je 
velika  uharica  kakor  drugod  v  alpskih  deželah  pod  enakimi  pogoji  raz- 
meroma precej  pogosta,  dasiravno  tudi  tu  lovci  nanjo  vztrajno  preže.  Za 
spodnje  Štajersko  mi  niso  znana  zanesljiva  poročila,  ker  Seidensacher 
je  v  svojih  spisih  ^^)  ne  omenja.  Iz  zadnje  dobe  pa  imamo  glede  Pohorja 
zanesljiva  poročila  vestnega  opazovalca,  rajnega  šolskega  svetnika  Janeza 
Koprivnika,  ki  pravi,  da  je  velika  uharica  tam  redka,  da  so  jo  lovci 
že  skoro  iztrebili  ^^). 


3')  V.  Capek:  Bemerkenswertes  aus  Mähren  1892.  O.  J.  1893,  str.  234. 
—  Bruno  Feuereisen:  Beifrag  zur  Avifauna  der  Umgebung  Brunns.  0.  .1. 
1897,  str.  184  195.  —  F.  Schade:  Ornithologische  Notizen  aus  Mähren  mit  be- 
sonderer Berücksichtigung  der  nächsten  Umgebung  Brunns.  O.  J.  1901,  str.  181 — 200. 

'-)  Dr.  J.  P.  Pražak:  Materialien  zu  einer  Ornis  Ost-Galiziens.  .1.  f.  0.  1897, 
Str.  225— 348,  443-444. 

3')  Robert  Eder:  Die  Vögel  Niederösterreichs.  1908.  Mödling  bei  Wien. 
Str.  15. 

3^)  0.  J.  1898,  Str.  61. 

35)  Dr.  Ant.  Fritsch:  Ornithologische  Notizen  aus  der  Umgel)ung  von  Riva 
und  Arco  (Süd-Tirol),  0.  J.  1909,  str.  144.;  —  Dr.  med.  C  Parrot:  Versuch  einer 
Ornis  des  Grödner  Thals  (Südtirol).  O.  M.  Seh.  1897,  str.  48.  -  Otto  von  Wett- 
stein: Die  Ornis  des  Gschnitztales  bei  Steinach  am  Brenner,  Tirol.  0.  J.  1912, 
Str.  191. 

3*)  Joseph  Graf  Platz:  Ornithologische  Beobachtungen  aus  Salzburg  und 
aus  dem  Salzburgischen.  0.  J.  1911,  str.  169. 

3')  Ornis  Carinthiae,  str.  46—47. 

3^)  E.  Seidensacher:  Mitteilungen  über  das  Brüten  mehrerer  Vögel  der 
Steiermark.  (Verhandlungen  der  k.  k.  zoologisch-botanischen  Ge.sellschaft  in  Wien, 
XII.  1862,  Str.  787  —  794)  in,  Beobachtungen  in  der  Vogelwelt,  gemacht  in  der 
Umgegend  von  Cilli  in  Steiermark  im  Jahre  1863.  (Verhandlungen  der  zoolog.-bo- 
tanischen  Gesellschaft  in  Wien,  XIV.  1867,  .str.  85-92.) 

39)  Planinski  vestnik,  (1914).  XX  str.  20. 


117 

Über  einige  für  Krain  neue  oder  seltene 
Pflanzen    und   die   Formationen   ihrer 

Standorte. 

Von  Alphons  PAULIN. 

I. 

/.  Dryopteris  cristatd  ^)  (L.)  Gray. 
(Syn.  Afipidiiim  cristatnm  S\v.,-  Xephrodium  crisfatum  Miclix.). 

In  meiner  die  Farne  Krain  s  behandelnden  Arbeit-)  habe  ich 
p.  23  anmerkungswei.^e  erwähnt,  daß  Druopteris  cristata  Krain  felile, 
.sich  jedoch  nach  Ma  r  chese  1 1  i  ^)  im  benachbarten  Küstenlande  als 
große  Seltenheit  in  einer  tiefen  Doline  zwischen  Sesana  und  Li- 
pica finde. 

Im  .lahre  1912  konnte  ich  das  Vorkommen  dieser  im  norddeutschen 
Flachlande  ziemlich  verbreiteten,  in  den  Alpenländern  im  allgemeinen 
nicht  häufigen  Art  nun  auch  in  Krain,  und  zwar  am  Laibacher  Moor 
konstatieren,  woselbst  sie  in  typischer  Ausbildung  in  prächtigen  bis  über 
1  m  langen  Wedeln  und  verhältnismäßig  häufig  auch  mit  an  der  Spitze 
zwei-  und  mehrspaltigen  Blättern  [m.  hlfiircata  -  multifiircata  (Milde)]  vor- 
kommt Vereinzelt  finden  sich  auch  monströse  F'ormen,  deren  Blätter  durch 
ihre  z.  T.  verkürzten,  unregelmäßig  eingeschnittenen  Abschnitte  auffallen 
(m.  emsa  (Milde). 

Der  eine  Standort  ist  der  Erlenbruch  am  Fuße  des  Hügels 
ürmez,  der  einen  durch  die  Kultur  noch  nicht  veränderten  Cluu-akter 
hat  und  im  wesentlichen  aus  der  Schwarz-Erle,  Alniis  roiundijolia,  besteht  '^). 


•)  För  Krain  neue  Typen  sind  diirrti  fuften  Druck  liervorf;eliol)en. 

0  Paul  in  A  ,  I>ie  Farne  Krains,.Iahre>>ber.  d.  k.  k.  I.  Staiits{4yriiii  I,iiil)a(li,  1906. 

*)  Marcheselti  C,  Flora  di  Trieste  e  de  suoi  dintorni,  p.  ()78. 

*)  Die  im  Krlent)ru«-he  hex  ürmez  Bowie  am  La  i  bat;  ti  er  Morast  überiiaiipt 
vorWomm'»nd»'  Krl'-narl  wird  von  Dcsrhmann  in  „HuitrilKC  zur  Nafur|;eschiclilt*  des 
l^ibachcr  .Mora-I»-»"  (1  .lahro^th.  d.  \ot.  d  Krain.  L'ind.-Mus.  IH.'jH,  p.  77)  \mv\\  Dr. 
PokornvH  H<>Htimmiin(;  (<•(.  Na<-hrifht«n  (ibf^r  den  I^iitcK-hor  MoiJiHt,  VitIi.  '/..  W.  (J. 
Wien,  IH5H,  p  .'i'il  aN  Alnun  puhejtrmn  Tau  srh  (  Atmis  inrjin/i  '  roliin(tifoli/i) 
bcT^irhnH.  Wa«  den  Krl«'nbnic-h  bei  (irnie/.  anlanKl,  iat  diene  Angabe  ein«  irri|^(!, 
denn  da>M'lt>*l  kommt  nur  A.  rnliimlifolia  vor.  Wob!  ahor  finfl<'ii  Hicli  in  ('iiicrii 
kleinen  Krlent)e»»and«  tM;im  Dorf«  M  a  v  pl  m  a  n  (ji ,  «-iwa  I  km  von  (iiiur/  ciiUcrnl. 
n«lMt  A.  rolundlfoIlM  und  A.  Incana  f  lypicn  Herk  und  f.  f/l/iiim  Ail.  di('  Imidcn 
Hybriden  der  Kombination  Alnun  Inrana  >:  rotiimtifnUa ,  nJImlidi  A.  imlwscms 
Taunrh  (in  ,Hora*.  IH.14.  p.  WO)  und  A.  /inihh/iin  lli-rk  (in  Vcrli  /.  U.  (J  Wi.-n, 
I»«,  p  707i,  letztere  in  einer  untcrni-iu  nur  an  den  Nerven  behaarten  Korni. 
{.  glabriitMcula. 


118 

Der  Erle  beigesellt  siiul  Picea  excelsn,  Salix  mirita,  S.  cinerea,  Betula 
piibescens,  Qiierciis  robiir,  Q.  sessiliflora,  Rihes  nigriim,  Prunus  padus, 
Sorbus  aucuparia,  Rubus  plicatus,  Rhamnus  cathartica,  R.  frangula,  So- 
lanum dulcamara,  Viburnum  opulus,  die  7ai  einem  mehr  minder  dichten 
Gebüsche  zusammenschließen,  in  dessen  Bereich  Dri/opferis  cristafa  ge- 
meinsam mit  Drijopteris  spinulosa,  D.  filix  mas,  D.  thelypteris,  Athyrium 
filix  femina  und  Pohjpodium  vulgare  vorkommt.  Sonst  finden  sich  im 
Bruche  und  an  seinen  Rändern  Equiseium  palustre,  Molinia  altissima, 
Agrostis  canina,  A.  vulgaris,  Deschampsia  caespitosa,  Scirpus  silvaticus, 
Carex  paradoxa,  C.  panicea,  C.  pseudocgperus,  C.  vesicaria,  Calla  palustris, 
Juncus  conglomeratus,  J.  effusus,  J.  articulafus,  Veratrum  album ;  Urtica 
dioica,  Polygonum  hydropiper,  P.  mite,  P.  minus,  Rumex  acetosella,  Stel- 
laria aquatica,  Caltha  palustris,  Ranunculus  flammula,  R.  repens,  Potentilla 
erecta,  Filipendula  ulmaria,  Hypericum  acutum,  Peplis  portula,  Lyihrum 
salicaria,  Chamaenerion  angustifolium,  Epilobium  palustre,  Hydrocotyle 
vulgaris,  Angelica  sivestris,  Peucedanum  palustre,  Lysimachia  vulgaris, 
L.  punctata,  L.  nummularia,  Myosotis  scorpioides,  Teucrium  scordium,  Bru- 
nella  vulgaris,  Galeopsis  speciosa,  G.  pubescens,  Stachys  palustris,  Thymus 
ovatus,  Mentha  aquatica,  Lycopus  europaeus,  Linaria  vulgaris,  Euphrasia 
stricta,  Odontites  serotina,  Plantago  lanceolata,  Galium  mollugo,  Valeriana 
officinalis,  V.  dioica,  Eupatorium  cannabinum ,  Gnaphalium  uliginosum, 
Bidens  cernuus,  B.  tripartitus,  Cirsium  palustre,  Crepis  paludosa.  Bemer- 
kenswert sind  insbesondere  noch  Stellaria  bulbosa,  die  sich  am  Grunde 
modernder  Baumstümpfe  findet,  und  Viola  uliginosa^),  die  hierauch  mit 
weißen    Corollen    (f.  albiflora)  auftritt. 

In  wenigen  kümmerlichen  Individuen  greift  Dryopteris  cristata  auch 
in  die  dem  Erlenbruche  benachbarte  Sumpfwiese  über,  die  nebst 
kleinen  Beständen  von  Salix  rosmarinifolia  unter  anderen  folgende  Arten 
aufweist:  Sphagnum  cgmbifolium,  Sph.  papillosum,  Sph.  medium,  Sph. 
fimbriatum,  Sph.  acutif'olium,  Sph.  subsecundum ,  Sph.  platyphyllum, 
Sph.  cuspidatum,  Sph.  recurvum;  Dicranum  Bonjeani,  Bryum  bimum, 
B.  inclinatum ,    Aulacomnium  palustre,  Philonotis  fontana,    Polyirichum 


^)  Unsere  Viola  uliginosa  hat  stumpfe  Kelchblätter  (cf.  P  a  u  1  i  n  A.,  Beitr. 
z.  Kenntnis  der  Vegetationsverh.  Krains  I.  71),  wie  solche  nach  v.  Borbds  (Violar. 
in  Koch  Syn.  3.  Aufl.  I.  194)  von  Besser  (Fl.  Galic.  169)  und  Ledebour  (Fl.  Ross. 
I.  248)  sowie  auch  von  Host  (Fl.  Austr.  I.  281)  an  seiner  V.  nitens  (=  V.  uliginosa 
Bess.)  beschrieben  werden.  Von  Ascherson  (Fl.  d.  Prov.  Brandenbg.  I.  68)  dagegen 
werden  die  Sepalen  als  spitzlich  und  von  Willkomm  (Führer,  2.  Aufl.  797)  als 
spitz  bezeichnet,  v.  Borbäs  war  daher  geneigt,  die  Form  mit  spitzen  Sepalen 
als  besondere  (nördliche)  Rasse,  V.  oxi/sepala  Borb.  1.  c,  abzutrennen.  Nach  Kupf- 
fers  Beobachtungen  (cf.  Ö.  B.  Z.  1903,  p.  830)  hätte  jedoch  die  Scheidung  in  eine 
Unterart  mit  spitzen  und  in  eine  solche  mit  stumpfen  Sepalen  keine  Berechtigung. 
Auch  Becker,  dem  ich  mein  krainisches  Violenmaterial  mit  Standortsangaben 
für  seine  Bearbeitung  der  „Violae  Europaeae"  zur  Verfügung  gestellt  habe, 
scheint  aufdiesen  Unterschied  in  der  Ausbildung  der  Sepalen  kein  Gewicht  zu  legen. 


119 

strictum,  Amblystegium  hygrophilum  Drepanocladus  aduncus,  D.  exana- 
latus,  D.  vernicosus,  D.  Kneiffii.  Calliergon  cordifoliiim.  C.  stramineum , 
Acwcladium  cuspidatum,  Campyliiim  helodes;  Eqiiisetum  palnstre;  Agrostis 
canina,  }'folinia  coerulea,  Poa  palustris,  Care.x  Davalliana,  C.  vulpina, 
C.  stellulata,  C.  canescens,  C.  stricta ,  C.  distans,  C.  flava,  C.  Oederi, 
Eriophorum  latifoliiim .  Alliiim  angulosiim,  Leucojum  aestiinim,  Orchis 
latifolia.  0.  incarnata ,  O.  laxiflora:  Lychnis  flos  cuciili .  Stellaria  uligi- 
nosa,  Thalictrum  flaviim,  Cardamine  pratensis,  Potentilla  erecta,  P.  pa- 
lustris. Filipendula  ulmaria,  F.  hexapetala,  Sanguisorba  officinalis,  Lotus 
corniculatus,  Lythrum  salicaria,  Vaccinium  oxycoccos,  Gentiana  pneurno- 
nanthe,  Myosotis  scorpioides,  Pedicularis  palustris,  Galium  boreale,  G.  pa- 
lustre,  G.  uliginosum,  Valeriana  dioica,  Siiccisa  inflexa,  Centaurea  carni- 
olica,  Cirsium  oleraceum,  C.  palustre.  Interessant  in  dieser  Sumpfwiese 
ist  auch  eine  Varietät  des  Moor- Veilchens ,  Viola  uliginosa  Bess.  f. 
latisepala  Becker  in  litt.,  die  im  Gegensatze  zur  gewöhnlichen  Form, 
die  bei  uns  schon  Ende  März  zur  Blüte  gelangt,  ihre  mit  größeren  Kelch- 
blättern ausgestatteten  Blüten  erst  im  Juli  entfaltet  und  dann  mit  den 
ausgebildeten  Sommerblättern  ein  fremdes  Aussehen  bietet. 

Während  Dryopteris  cristata  im  Erlenbruche  bei  Grmez  nur 
sparsam  auftritt,  findet  sich  selbe  reichlich  in  dem  südlich  der  Morast- 
hOgel  ürmez  und  Babna  Gorica  gegen  Brunndorf  zu  gelegenen 
Terrainabschnitte,  der  noch  vor  etwa  60  Jahren  als  echtes  Sphagnum- 
moor  iMoos-  oder  Heidemoor)  Hochmoorcharakter  trug,  gegenwärtig 
aber,  durch  Haupt-  und  Seitenkanäl«  und  Parzellengrähen  im  Laufe  der 
Jahre  allmählig  entwässert,  teils  Acker-  und  Wiesenland,  teils  als  noch  nicht 
der  Kultur  zugeführtes  Heideland  mit  Praevalenz  von  Calluna  vulgaris 
den  Typus  von  Ca  llu  na- H  e  id  e  n  repräsentiert.  Untergeordnet  fintlen 
sich  auch  Komplexe,  die  man  nach  den  einzelnen  in  größeren  Beständen 
auftretenden  Grasarten,  wie  Molinia  arundinacea,  Sieglingia  decumbens, 
CalamagrrjstiM  epigeios,  Sardus  stricta  sowie  Festuca  capillata  iiiui  Fe- 
stura  rubra  nach  üraebner*!  als  Molinia-,  Sieglingia-,  Cala- 
magrostis-,  Nardus-  und  P'estuca-Heiden  ansprechen  kann. 

iJryopfertM  cristata  gedeiht  hier  sehr  üppig  gemeinsam  mit  I).  spiii- 
nuloxa  f.  tspica  ujid  f.  elcvatu,  I).  filix  mas  und  Atliyriuni  filix  feniina 
unter  dem  Schutz  der  au.s  Salix  aurila ,  Salix  cinerea,  l'opulus  tremula, 
AlnuH  nttundifolia,  liftula  pubencens,  Hhamnus  frangula  und  aus  ein- 
zelnen krüp{>«;lhaften  Individuen  von  f'inus  silvestris  bestehenden,  oll 
durch  maHHerihafteH  Auftreten  von  liubus  plicatus  u.  /<*.  caesius  fast 
undiirchdringlicbeii  GebÜHche,  die  stellenweise  die  (' a  1 1  ii  n  a  -  II  c  i  (l(>  n 
I)eHetzt   halten. 

Infolge  der  HonHÜgeii  im  Schatten  der  geiuiniitcn  (jcbiische  und 
auf    freien  etwrien  Stellen    und    auf  H(ilt»'ti   vorkommenden    Arten    sowie 

*)  (ira(r>in<;r  i'.  .I>if  Mculc  Nijr(J<luul>i4|il<iii(lx''  in  I  ii  |{  I  i*  r  iiimI  IiiimIi-, 
Dl«  VcKrlalion  »Icf  Kr«I««,  V. 


120 

der  in  feuchten  kleinen  Mulden  und  Senkungen  als  Reste  des  ehema- 
ligen Sphagnuininooies  vegetierenden  Typen  weist  die  Vegetationsdecke 
dieser  Heiden  eine  ziemliche  Mannigfaltigkeit  auf,  die  noch  durch  das 
Hinzutreten  von  Unkräutern  benachbarter  Äcker  und  einzelner  Reprä- 
sentanten der  auf  den  Wirtschaftswegen  angesiedelten  Ruderalflora  er- 
höht wird.  Ohne  Absicht  einer  erschöpfenden  Aufzählung  seien  folgende 
Arten  genannt:  Cladonia  pyxidaia,  C.  coccifera,  C.  rangiferina;  Cephalozia 
biciispidata,  Ceratodon  purpureum,  Fiinaria  hijgrometiica,  Polytrichiim 
gracile,  Lepfobiyum  pyriforme;  Pteridiiiin  aquiliniim;  Eqiiisetum  arvense; 
Digitaria  sanguinalis,  Setaria  viridis,  Anfhoxantiim  odoratum,  Agrostis 
vulgaris,  A.  alba,  Calamagrosfis  epigeios,  Holciis  lanatus,  Deschampsia  cae- 
spitosa,  Sieglingia  deciimbens,  Molinia  ariindinacea,  Briza  media,  Daclylis 
glomerata,  Festiica  capillaia,  Nardiis  sfricta,  Pycreiis  flavescens,  Cyperus 
fuscus,  Trichophorum  alpinum,  Eriophonim  vaginatiim ,  E.  latifoliiim, 
Rhynhospora  alba,  Carex  paradoxa,  C.  chinata,  C.  canescens,  C.  stricta, 
C.  panicea,  C.  flava,  C.  Oederi ;  Riimex  acetosella,  Polygoniim  persicaria, 
P.  lapathifoliiim,  Melandryum  albiim,  Stellaria  aqiiaüca,  Cerastium  brachy- 
petaliim,  C.  semidecandrum,  C.  caespitosiim.  Arenaria  serpyllifolia,  Sper- 
giila  arvensis,  Raniinculiis  bulbosus,  Barbaraea  stricta,  Roripa  silvestris, 
Capsella  bursa  pastoris,  Draba  verna,  Arabis  Gerardi,  A.  hirsuta,  A.  are- 
nosa,  Erysimum  cheiranthoides,  Drosera  rotundifolia,  D.  longifolia,  D.  in- 
termedia, Sedum  boloniense,  Saxifraga  tridactylites,  Rubus  caesius,  Fra- 
garia  vesca,  Pofentilla  erecta,  P.  norvegica,  Geum  urbanum,  Sanguisorba 
minor,  Genista  tinctoria,  Trifolium  repens,  T.  campestre,  T.  dubinm,  Lotus 
corniculatus,  Vicia  cracca,  Geranium  pusillum,  G.  molle,  Polygala  vulgaris, 
Euphorbia  cyparissias,  Hypericum  perforatum,  Epilobium  hirsutum,  Oeno- 
thera  biennis,  Andromeda  polifolia,  Calluna  vulgaris,  Vaccinium  oxycoccos, 
Lysimachia  vulgaris,  Verbena  officinalis ,  Brunella  vulgaris,  Galeopsis 
tetrachit,  G.  pubescens,  Salvia  pratensis,  Lycopus  europaeus,  Mentha  lon- 
gifolia, M.  arvensis,  Solanum  dulcamara,  Verbascum  nigrum,  V.  thapsus, 
Linaria  vulgaris,  Scrophularia  nodosa,  Veronica  chamaedrys,  V.  serpylli- 
folia, Euphrasia  Rostkoviana,  E.  Kerneri,  E.  stricta,  Odontites  serotina, 
Alectorolophus  crista  galli,  Plantago  major,  P.  lanceolata,  Galium  mollugo, 
G.  verum.  Valeriana  officinalis,  Dipsacus  silvestris,  Knautia  arvensis, 
Scabiosa  agrestis,  Campanula  patula,  Eupatorium  cannabinum,  Solidago 
virga  aurea,  Erigeron  annuus,  E.  canadensis,  Antennaria  dioica,  Pulicaria 
dysenterica,  Bidens  tripartitus,  Achillea  millefolium ,  Chrysanthemum 
leucanthemum,  Ch.  vulgare,  Artemisia  vulgaris,  Senecio  viscosus,  Carduus 
acanthoides,  Cirsium  lanceolatum,  C.  palustre,  Centaurea  jacea,  C.  carni- 
olica,  Hypochoeris  radicata ,  Leontodon  autumnalis,  L.  danubialis,  L. 
hispidus,  Picris  hieracioides ,  Taraxacum  paludosum,  Crepis  virens,  Hie- 
racium ')  pilosella  ssp.  transalpinum ,  ssp.  subvirescens  et  ssp.  subcau- 
lescens,    H.   auricula    ssp.   auricula  et  ssp.  melaneilema,    H.   Silvestre,   H. 


')  Die  Revision  der  Hieracien  verdanke  ich  Herrn  K.  H.  Zahn. 


121 

laevigatum,  H.  umbellatum  ssp.  iimbellatuin  a)  geniiiniim,  H.  iimbellatiim 
ssp.  umbellatum  var.  nov.  carniolicum  Paulin  et  Zahn  (foliis  elon- 
gatis  late  lanceolatis  irregu  lari  t  er  breviterque  subserrato- 
dentatis:  transitus  umbellatum   —  brevifolioides.) 

Dryopteris  cristata  kommt  aber  auch,  jedoch  spärlicher  und  in  mehr 
kümmerlichen  Exemplaren,  an  den  Rändern  und  Seitenwänden  der  A  b- 
zugsgräben  vor.  Die  V'egetation  dieser  Torfgräben,  deren  Glieder 
teils  frei  im  Moorwasser  schwimmen  oder  in  dem  vom  Wasser  bedeckten 
Boden  festgewurzelt  sind,  teils  die  von  Feuchtigkeit  durchtränkten  Wände 
und  Ränder  bewohnen,  weist  außer  vielen  bisher  leider  nicht  näher 
untersuchten  Algen  (Schizophyceen  Diatomaceen,  Des  midi  a- 
eeen,  Conferven)  unter  anderen  folgende  Arten  auf: 

Chara  fragilis  Ch.  contraria,  Nitella  flexilis,  N.  gracilis;  Riccia  flu- 
itans,  Marchantia  polymorpha,  Trematodon  ambignus,  Ceratodon  purpu- 
reus,  Dicranella  cerriculata,  Campglopus  flexuosus,  Leptobrgum  pgriforme, 
Bryum  bimum,  Mee.sea  longiseta,  Polgfrichum  gracile,  Ürepanocladus 
fluitans,  D.  scorpioides,  Calliergon  sframineum :  Dryopteris  spinulosa  f. 
typica  et  f.  elevata,  I).  filix  mas,  Athyrium  filix  femina;  Equisetum 
palustre ;  Typha  latifolia,  Sparganium  erectum,  Potamogeton  pusillus, 
P.  fjectinatus,  Zanichellia  palustris,  Alisma  plantago,  Sagittaria  sagittifolia, 
Hydrocharis  morsus  ranae,  Leersia  oryzoides  (f.  patens  et  f.  inclusa), 
Typhoides  arundinarea.  Glyceria  aquatica,  G.  fluitans,  Pfiragmites  com- 
munis, Heleocharis  palustris,  Scirpus  lacustris,  Carex  paniculata,  C.  inilpina, 
C.  elata,  C.  gracilis,  C.  pseudocyperus,  C.  rostrata,  C.  vesicaria,  C.  acuti- 
formis,  C.  riparia,  Acorus  calamus,  Lemna  trisulca,  L.  minor,  Spirodela 
fHtlyrrhiza,  Juncus  effusus,  ./.  conglomeratus  ./.  articulatus,  ./.  com/)ressus, 
■Iris  pseudarorus :  Rumex  hydrolapathum.  Polygonum  hydropiper,  P.  mite, 
P.  amphihium.  Stfllaria  aquatira,  St.  tiliginosa,  Xuphar  luteum.  Castalia 
alba,  Ceratophyllum  demersum,  C.  submersum.  ( altha  palustris,  Ranun- 
culuH  circinatuH,  Thalictrum  /lanum,  f'ardatnine  pratensis,  Polentilla  erecta, 
P.  /)aluHtns,  Filipendula  ulmaria,  Hypericum  acutum,  \  iola  uliginosa.  V. 
montana  {V.  Schultzii  et  V.  Ruppii  der  krainischen  Floristen,  V.  Hladnikii 
Keichenb.),  V.  elutior,  Lythrum  salicaria,  Ludinigia  palustris,  Kpilol)iuiu 
palustre,  K.  parciflnrum.  K.  roseum,  K.  adnatum,  Myridphytlum  rrrticil- 
lütum,  M.  spitatum,  Hippuris  ruigaris,  Siu/u  ercclunt ,  S.  latij'olium, 
Angelica  sHoentris,  Peurx'danum  palustrr,  llottonia  palustris,  .Mynsntis 
HcorpioideH,  Srutrlhiria  galericulata,  Stachys  palustris,  Ij/cnpus  etiropaetis, 
Sfßlanum  dutramara,  Mrntha  aquatira.  Si  rophularia  alata,  (liatiola  offi- 
rinalin,  Ventnira  Hcutellata,  V.  /wccabunga,  V.  liuif/i/ulia,  Odoutiles  se- 
nifina.  lUrirutaria  intrrmrdia,  (f.  nulgaris,  IJ.  mimir,  l'.  iirrniii.  (lalium 
uliginoMiim.  <i.  palustrr,  .Surrisa  in/lr.\wi,  h'.upalorium  r/mnaliinuni.  liinln 
hhtannirji,  Pulirjiria  dyst-nfmia,  /iidrns  rrniuiis.  ('hn/s/i/itliniinin  enltiarr, 
Cimium  ftnlustre,  C  olerareum  *). 

I    Dnurhrnann    werdi*n  I.  c.  p.  Hl  nU  IW'woIiiut  cIit  Torfi^rliltcii  iiiiil 
dwrrn  Kin'lffr  nwh  nmlcrn  Ariün,  wie  Sp/irf/nniiini  Hiin/itrx,  l.rntiui  i/Hilui,  Itnnirx 


122 

Von  den  im  Terrainabschnitte  zwischen  G  r  nie  z  und  Bab  na 
Gorica  gegen  Brunndorf  zu  gelegenen  Standorten  habe  ich  Dryop- 
teris  cristata  in  Kerner-Wettstein  „Flora  exsiceata  Austro- 
Hungarica"  sub  Nr.  3999  zur  Ausgabe  gebracht. 

Da  man  diesen  Morastkomplex  auf  Gewinnung  von  Torf  ausbeutet 
und  behufs  Verwendung  als  Ackerland  auch  abbrennt,  wird  bei  dem 
Umstände,  als  bei  uns  auf  Schaffung  von  Reservationen  nicht  zu 
hoffen  ist,  wohl  auch  Diyopteris  cristata  in  nicht  allzu  ferner  Zeit  nur 
mehr  der  Geschichte  unserer  Flora  angehören. 

2.   T>ryoptevis  iilif/inosa  (Newm.). 

Dryopteris  cristata  (L)  Gray  X  Dryopteris  spinulosa  (Müll.)  0.  Ktze. 
(Syn.  Lastrea  iiliginosa  Newman;  Aspidiuin  Bootti  Tuckermann). 

Diese  aus  Krain  bisher  nicht  bekannte  hybride  Form  konnte  ich 
an  den  oberwähnten,  zwischen  Bab  na  Gorica  und  Brunndorf  gelegenen 
Standorten  von  Dryopteris  cristata  und  D.  spinulosa  nachweisen.  Wiewohl 
an  diesen  Lokalitäten  die  beiden  Stammeltern  in  großer  Menge  durch- 
einander wachsen  und  daselbst  wegen  der  günstigen  Feuchtigkeitsver- 
hältnisse in  Hinblick  auf  die  nur  im  Wasser  mögliche  Bewegung  der 
Spermatozoiden  zur  Eizelle  des  Archegoniums  die  denkbar  günstigste 
Bedingung  für  die  Kreuzbefruchtung  zwischen  den  Sexualorganen  der 
beiderlei  Prothallien  vorhanden  ist,  scheint  der  Bastard  sehr  selten 
vorzukommen.  Unter  Hunderten  von  Pflanzen  beider  Stammeltern  konnten 
bisher  nur  vier  Stöcke  des  Bastardes  aufgefunden  werden,  die  in  den 
botanischen  Garten  zu  Laibach  verpflanzt  wurden. 

Die  Wedel  dieser  Stöcke  sind  im  Zuschnitt  der  Blattfläche  teils 
der  Normalform  von  Dryopteris  spinulosa,  teils  deren  Varietät  var. 
elevata  (A.  Braun)  genähert.  Sehr  selten  scheint  eine  mißbildete  Form 
mit  von  einander  entfernten  schmal -lanzettlichen  bis  linealen  oberen 
Fiedern  und  z.  T.  verkürzten,    unregelmäßig   grob    gesägten   Fiederchen, 

aqiiaticus,  R.  maximus,  Piilicaria  vulgaris,  Senecio  paludosus,  Cirsiutn  rivulare  u.  a., 
angeführt,  die  ich  bisher  nicht  beobachtet  habe.  Die  Angabe  einzelner  Arten  dürfte 
vielleicht  auf  irriger  Bestimmung  beruhen,  andere  mögen  dermalen  nur  noch  ganz 
lokal  vorkommen  oder  infolge  wiederholter  Reinigung  der  Abzugsgräben  und 
Austrocknens  derselben  überhaupt  eingegangen  sein.  So  ist  z.  B.  Deschmanns 
Utricularia-Graben  am  Wirtschaftswege  von  Kožuh  nach  Bahn  a  Gorica,  in 
dem  seinerzeit  Utriciilaria  intermedia,  U.  vulgaris,  U.  minor,  und  U.  Bremii  üppig 
gediehen,  dermalen  nahezu  völlig  ausgetrocknet  und  daselbst  natürlich  auch  keine 
Utricularia  mehr  zu  finden.  Ebenso  sind  die  drei  in  der  Nähe  des  ehemaligen 
großen  Seefensters  zwischen  I>averca  und  Babna  Gorica  noch  vor  50  Jahren 
vorhanden  gewesenen  kleineren  Seefenster,  die  der  vorzüglichste  Standort  des  nun 
am  Laibacher  Moor  ausgerotteten  Wasserschierlings,  Cicuta  virosa,  waren,  längst 
von  der  Bildtläche  verschwunden.  Und  wie  Cicuta  virosa  sind  nachweisbar  infolge 
fortschreitender  Entwässerung  im  Laufe  der  letzten  Dezennien  auch  andere  Arten 
am  Laibacher  Moor  ausgestorben. 


-  1^ 


124 

m.  erosa  (p  i  n  ii  i  s  s  u  [ler  i  or  i  h  u  s  a  ti  t>  u  s  t  e  lanceolatis  vel  li- 
li earibus  val  de  rem  o  tis,  i)innulis  partim  deminutis  i  r  re- 
gulär i  t  er  grosse  serratis),  zu  sein.  An  der  Spitze  gegabelte  oder 
mehrspaltige  Blätter,  wie  sie  bei  Drijopteris  cristaüi  häufig  vorkommen, 
habe  ich  an  unseren  Pflanzen  bisher  nicht  beobachtet. 

Wie  bei  D.  cristata  sind  auch  am  Bastarde  die  sterilen  und  die 
Sori  tragenden  Blätter  im  Zuschnitt,  in  der  Stellung  der  Fiedern  und  in 
der  Zähnelung  der  Fiederchen  etwas  verschieden.  Die  Primärsegmente 
der  sterilen  Blätter  sind  auch  am  Bastarde  in  der  Blattfläche  normal 
ausgebreitet.  Jene  der  Sori  tragenden  Wedel  dagegen  sind  durch  Drehung 
ihrer  Stiele  mehr  weniger  schief,  aber  nicht  rechtwinklig  gegen 
die  Blattfläche  gestellt,  wie  letzteres  bei  D.  cristata  in  der  Regel  der 
Fall  ist. 

Bei  etwas  genauerem  Besehen  sind  —  von  Jugendzuständen  abge- 
sehen —  die  Bastarde  von  den  beiden  Stammelteru  nicht  schwer  ausein- 
ander zu  halten,  wenn  man  nur  die  Anheftungsweise  der  ersten  (basalen) 
Sekundärsegmente  an  den  unteren  Primärsegmenten  beachtet.  Auf  der 
beigegebenen  Tafel  sind  die  drei  untersten  rechtsseitigen  Primärsegmente 
ausgewachsener  fertiler  Wedel  von  D.  cristata  (Fig.  1) ,  D.  iiliginosa 
(Hg.  2)  und  von  D.  spinulosa  (Fig.  3)  nach  der  Natur  reproduziert. 
An  D.  cristata  (Fig.  1)  ist  am  untersten  Primärsegment  das  erste  (basale) 
Sekundärsegmentpaar  an  seiner  Basis  mehr  oder  weniger  stark  (in  seiner 
vorderen  Hälfte  parallel,  in  der  hinteren  schräg  zur  primären  Mittelrippe) 
zusammengezogen,  aber  niemals  gestielt,  die  folgenden  Sekundär- 
segmente sitzen  mit  breiter  Basis  und  fließen  gegen  die  Spitze  des  Pri- 
märsegmentes immermehr  in  einander ;  an  dem  folgenden  Primärseg- 
mente sitzen  schon  die  ersten  (basalen)  Sekundärsegmentpaare  mit  breiter 
Basis  und  verschmelzen  schon  mit  dem  folgenden  (zweiten)  zu  einem 
schmalen,  die  Spindel  des  Primärsegmentes  säumenden  Flügel,  was  an 
den  weiteren  Primärsegmenten  im  erhöhten  Masse  der  Fall  ist.  Am  Ba- 
starde (Fig.  2)  sind  die  beiden  ersten  (basalen)  Sekundärsegmente  des 
untersten  Primärsegmentes  an  ihrer  Basis  stielartig  verschmälert,  mit- 
unter auch  sehr  kurz  gestielt  und  vom  folgenden  (zweiten)  Sekundär- 
segmentpaar, wie  auch  dieses  vom  dritten  Paare  deutlich  getrennt;  an 
den  beiden  folgenden  Primärsegmenten  sitzen  die  ersten  Sekundärseg- 
mente mit  breiterem  Grunde,  ohne  jedoch  mit  dem  nächstfolgenden  zu- 
sammen zu  fließen,  wie  dies  bei  D.  cristata  der  Fall  ist.  An  D.  spi- 
nulosa (Fig.  3)  endlich  sind  die  ersten  und  z.  T.  auch  die  zweiten 
Sekundärsegmentpaare  an  allen  drei  Primärsegmenten  deutlich  gestielt; 
die  folgenden  sitzen  zwar  mit  immer  breiterer  Basis,  verschmelzen  jedoch 
erst  gegen  die  Spitze  der  Piimärsegmente.  Auch  der  Grad  der  Teilung  der 
Sekundärsegmente  und  die  Ausbildung  der  stachelspitzigen  Zähnchen 
hält,  wie  aus  der  Abbildung  ersichtlich  ist,  die  Mitte  zwischen  den 
beiden  Stammeltern.  Was  die  Beschaffenheit  der  Sporangien  und  Sporen 
anlangt,  fand   ich  an  den  von   mir  untersuchten  Blättern  die  Sporen  und 


125 

z.  T.  auch  die  Sporangien  abortiert,  wie  dies  auchBoswell  (cf.  Englisch 
ßotany  Xll.  74'  und  Luersseu  ycf.  Farnpfl.  427)  an  dem  von  iinien 
geprüften  Material  konstatiert  haben. 

3.  Dryopteris  remota  (AI.  Braun). 

Dryopteris  filix  mas,  (L.)  Schott  X  Dryopteris  spinulosa  (Müll.) 
O.  Ktze. 

(Syn  Aspidium  remotum  A.  Braun). 

Diesen  ebenfalls  sehr  seltenen  Bastard  habe  ich  vor  Jahren  auf 
Tonschiefer  am  Morasthügel  Pleseviea  (unweit  der  S.  B.  -  Haltestelle 
Brezovica)  und  auf  Kalk  bei  Leskova  Dolina  am  F'uße  des 
Schneeberg  bei  L  aas  aufgefunden  und  von  erster  Lokalität  auch  in 
meiner  „Flora  e.xsiccata  Carniolica"  sub  Nr.  19  ausgegeben^). 
Im  August  1.  J.  konnte  ich  ein  weiteres  Vorkommen  in  Krain  konsta- 
tieren, und  zwar  am  Laibacher  Moor  in  dem  sub  1.  geschilderten 
vom  Hügel  Grmez  gegen  Brunndorf  zu  sich  erstreckenden  Terrain, 
woselbst  ich  auch  den  Bastard  D.  crisfafaX spinulosa  nachgewiesen  habe. 
Die  da  gesammelten  Wedel  gleichen  jenen  vom  Plesevicahügel  und  stim- 
men im  wesentlichen  mit  den  von  A.  Braun  bei  Baden-Baden  und 
Aachen  entdeckten  Originale.xemplaren  überein.  (Fortsetzunfr  folfit). 


Slovstvo. 

Pro/.  Dr.  Matthias  Murko,  Bcriciü  über  ciiu^  Reise  zum  Studium  der 
Volk.sepih  in  Bosnien  und  Herzegowina  im  Jahre  1U13.  Sitzunys- 
herichte  der  Kais.  Akademie  der  Wissensctiaf'lon  in  Wien.  Phil.- 
hi8t.  Kl.  Bd.  17«.  Wien,   191Ö. 

Slovenri  nimumo  nobenetju  živej^a  /{^Icda  ver,  kako  .so  nastajale  naSe  jjripo- 
vedne  narodne  |>eHmi,  in  komaj  š«  vemo  iz  lastne  skušnje,  kako  so  se  pele  in 
izročale  ckI  rodu  do  rodu.  V  nekterih  krajiti  Balkana  pa  narodna  epika  še  krepko 
iivi,  daMi  ne  ti  kraji  vedno  bolj  zožujejo;  priAel  bo  cas,  ko  Ix)  tudi  t.iin  i/inrla, 
ko  bo  za  vedno  utihnil  i^las  narodnega  .pivaea".  Kaj  hi  dal  kulturni  svet,  da  1)1 
ttliial  Hämo  en  ver/.  Iliade,  kakor  k««  j''  Krfiki  ra[>sod  v  resniei  govoril  oziroma  pel! 
Kar  Kriki  naro<lni  pettmi  ni  dano,  je  dano  hrvaško- srliski :  s  pomoejo  lono^^'raMia 
imamo  zdaj  tcW'no  Hhranjeno  za  vh«  bodoče  rodove,  kako  ho  ue  pele  narodne 
{>eMmi  v  [Ui%n\  in  Herre<(ovinl.  To  veliko  kulturno  delo  je  izvršil  vseuriliSki 
pr  '  -  "  "  '  .  Dvakrat  je  v  ta  namen  potoval  v  K"ri  omenji-ne  kraje:  prvie 
«'  t  M   1912,  kf>  je  preinkovul  bolj  Hevern<jzapadni)  llosno,  in   i.  IIM.I, 

ko  Je  delal  tozadevne  Aludije  zlaali  v  Hercegovini,  v  okraju  m  os  t  a  rskoni. 
Vm,  kar  nam  lo  kratko  .porrW-ilo"  pripoveduje,  je  ailno  zanimivo.  Tako  izv(uno  o 
nekt>-  '     '     tvenih    razlikah    med  nevernozapadno    MoMno    in    med    Merec((ovino: 

')  (  r. ,  1'aiihn  A.,  iU'ilr.  zur  Kennlnii«  den  VeKetalionHverhilltniNHe  KrainN, 
I.  H'fi    ■•    II. 


126 

tam  narodni  pevec  poje  ob  tamburi  (z  dvema  strunama),  tu  ob  guslih  (z  eno 
struno);  tam  bolj  „vlečejo",  tu  ide  vse  brže;  tam  narodna  pesem  gine,  tu  (zlasti 
ob  črnogorski  meji)  še  čvrsto  živi:  dobe  se  še  pevci  po  poklicu,  v  vsaki  vasi  se 
še  poje  (največ  v  Gackern),  v  gostilnicah  vise  gusle,  da  jih  vsak  lahko  zgrabi  in 
ob  njih  poje,  in  boji  so  se  tu  vršili  do  zadnjih  časov.  Pa  tudi  tu  so  razlike: 
moslimi  bolj  stvarjajo  nego  kristjani,  ki  zajemajo  raje  iz  svojih  knjig  (n.  pr.  katoliki 
rz  svojega  Andrije  Kačiča).  —  Kdo  poje?  Vsi  stanovi,  vendar  največ  poljedelci 
in  pa  pastirji  v  planinah,  tudi  žene  (mohamedanke).  Kar  se  kot  deček  nauči,  to 
zna;  v  poznejši  dobi  (čez  24.  leto)  spomin  ni  več  trden.  Prej  so  se  naučili  le  s 
poslušanjem,  zdaj  se  tudi  tako,  da  jim  kdo  čita  iz  tiskanih  zbirk  n.  pr.  (Matice  Hr- 
vatske); lažje  si  zapomnijo,  če  pesem  slišijo,  nego,  če  bi  jo  sami  čitali.  Pjevači 
nastopajo  na  raznih  krajih  (n.  pr.  v  konakih,  v  brijačnicah,  pod  pendžerom 
[zamreženim  oknom  turških  ženskih  bivališč],  v  mehanah,  v  hanih);  glede  časa 
izvemo  dejstvo,  da  se  gusle  glase  skoro  izključno  le  ponoči:  v  mesecu  ramazanu 
(pri  moslimih),  o  mlatvi,  trgatvi,  košnji,  slavi  krstnega  imena,  pri  ženitnini  (kjer 
nadomestuje  pevec -guslar  našo  harmoniko!).  Kako  dolge  so  take  narodne  pesmi? 
Po  3 — 5  ur,  časih  tudi  celo  noč  traja  ena,  da,  pravi  pevec  jo  „može  goniti  i  tri 
dana"  (t.  j.  noči!).  Znajo  jih  po  70—80,  nekteri  pevci -katoliki  znajo  tudi  vsega 
Kačiča  na  pamet  (140  dolgih  pesmi).  Zanimivo  je,  kako  se  občinstvo  obnaša: 
neutrudno  poslušajo  celo  noč,  moslimi  so  včasih  jokali  ob  slavnih  činih  svojih 
rojakov,  kristjani  so  se  prekriževali  ob  takih  dogodkih.  —  Najzanimivejši  je  od- 
delek o  načinu  pjevanja  (str.  23 — 32):  tu  izvemo,  kako  se  „pivač"  med  petjem 
drži  (glava,  oči,  kretnje).  Narodni  pevci  sami  pravijo,  da  lahko  na  dva  načina  pojö 
oziroma  predavajo:  ako  je  za  inteligenco,  onda  ide  brzo,  ako  je  za  seljaka,  ide 
polagano,  zato,  da  razumejo  vsi,  moški,  ženske  in  otroci.  V  vsaki  pesmi  se  vrstijo 
ti-le  deli:  najprej  je  nekak  preludij  z  guslami;  nato  pride  predpev  (starogrški 
noo-oifiiov)^  v  katerem  pevec  zatrjuje,  da  peva  vse  v  slavo  božjo,  na  čast  od  Beča 
cesara,  visoke  vlade  .  .  .  potem  šele  sledi  pesem  sama,  katero  pa  tudi  časih  pre- 
kine z  apostrofiranjem  navzočih  oseb,  ali  s  tem,  da  pol  poje,  pol  v  prozi  nadaljuje 
(po  zgledu  A.  Kačiča);  kadar  za  hip  spomin  odpove,  maši  z  brezpomembnimi 
verzi  („poštapalice");  spev  zaključi  zopet  nadpev  (nadpjevak),  sličen  predpevu. 
Videli  smo  že,  da  taka  pesem  traja  po  več  ur,  da,  noči ;  kako  je  mogoče  toliko 
verzov  imeti  v  spominu?  Prof.  Murko  je  zasledil  važno  dejstvo,  ki  nam  nekoliko 
razlaga  to  uganko:  vsak  „pivač"  pravzaprav  vedno  improvizira;  ko  je  M.  zaradi 
fonografiranja  potreboval  po  tri-  ali  štirikratno  pevanje  kratkih  začetkov,  je  vsako 
imelo  inačice.  Glede  kretenj  se  mi  zdi  važno  opazovanje  avtorjevo  v  Čapljini,  da 
je  ondotni  guslar  pri  enem  verzu  (desetercu)  baš  petkrat  potegnil  z  lokom  čez 
struno;  na  koncu  verza  gre  po  sapo;  zloge  tudi  požirajo.  Čudno  pa  ni,  da  se  pevec 
telesno  in  duševno  utrudi  pri  petju  (str.  28)  in  se  ves  poti.  Presenetljivo  učinkuje 
konec  tega  oddelka,  ki  pa  je  le  logična  posledica  vsega  pripovedovanja,  namreč 
to,  da  v  Hercegovini  samo  domačini  razumejo  pevca,  tujci  pa  težko  ali  pa  sploh  ne. 

Kaj  pa  opeva  sedanja  narodna  epika?  Vsebina  mora  biti  vedno  bojevita, 
polna  krvi;  zato  epika  živi  tam,  kjer  so  se  do  zadnjega  nahajali  hajduki  in  četaši. 
Zopet  pa  čujemo  pre.senetljivo  dejstvo:  o  starih  junakih,  o  Milošu,  Kraljeviču  Marku 
i.  dr.  se  malo  poje;  ljudje  hočejo  slišati  najnovejše  dogodke.  Tako  se  opeva  n.  pr. 
že  rusko -japonska  vojna. 

Velevažno  je  vprašanje:  kako  pa  nastane  narodna  epična  pesem?  Prof. 
Murko  je  odkril  nekaj  novega:  kar  zdaj  živi  narodne  epike,  je  vsa  prešla  iz 
knjige  med  ljudstvo,  ali  z  drugimi  besedami:  najprej  jo  je  zložil  učen  pesnik, 


127 

potem  so  se  je  naučili  —  na  razne  načine,  s  čitanjem  ali  še  rajši  s  poslušanjem, 
ker  narodni  pevci  so  večidel  analfabeti  —  guslači.  Katoliki  n.  pr.  so  zajemali  iz 
svojega  fra  Andr.  Kačiča,  pravoslavni  Črnogorci  pojö  iz  zbirke  P.  P.  Njeguša,  ali 
tudi  že  sedanjega  Nikite  I.  pesmi.  Lahko  se  trdi,  da  je  večino  narodne  epike 
pravoslavnim  in  katolikom  ustvarilo  svečenstvo  Guslači  se  zavedajo,  da  imajo 
pesem  od  učenih  ljudi  in  zato  pravijo:  ta  ali  oni  jo  je  ispjevao,  iskitio,  izmislio, 
sastavio,  stvorio,  isknadio:  nekaj  pa  vsak  guslač  tudi  iz  svojega  naknadi;  to 
mora  biti.  Ali  še  dandanes  nastajajo  narodne  epične  pesmi?  Še.  Prof.  M.  piše,  da 
pozna  osebno  nekaj  avtorjev.  To  so  ali  junaki  sami.  ki  so  ovekovečili  svoje  čine, 
ali  njih  barjaktari,  četovodje.  harambaše;  časih  je  več  avtorjev  sodelovalo  in  eden 
je  končno  uredil;  časih  izknadi  pesem  tretja  oseba,  človek,  ki  je  le  slišal  o  ju- 
naškem dogodku;  avtorji  so  tudi  pastirji,  ki  tekmujejo  med  seboj  pri  stvarjanju  verzov, 
zametujoč  ali  odobrujoč  jih:  časih  so  avtorke  moslimske  žene  in  dekleta.  Never- 
jetno se  sliši,  da  tudi  denar  igra  vlogo:  1.  1876  sta  dva  ^študiranca"  zahtevala 
od  nekega  v  boju  proslulega  junaka  denar,  ako  hoče,  da  bo  omenjen  v  pesmi. 

Ob  koncu  razprave  preiskuje  prof.  M.  vzroke,  zakaj  gine  v  Bosni  (in  Herce- 
govini) narodna  epika,  od  severa  proti  jugu.  Vzrokov  je  več  in  različnih :  po  oku- 
paciji se  je  gospodarsko  razmerje  med  kmeti  in  begi  temeljito  spremenilo  (beg 
ne  prihaja  več  v  vasi  po  davek);  zdaj  ni  časa  pevati,  ker  treba  „raditi";  ker  ni 
več  junakov  in  junaških  činov,  ker  ni  več  vojne  („rata"),  ni  kaj  opevati;  pri 
pravoslavnih  inteligenca  deluje  proti  obič^iju  „slave",  ki  je  trajala  po  tri  dni; 
mladina  guslačem  ne  verjame  več;  a  novejše  dogodke  ljudje  zdaj  čitajo  v  časopisih 
čemu  bi  torej  guslač  pel?  Če  pa  že  kdo  hoče  imeti  narodno  pesem,  jo  laliko 
čila  tiskano  v  izdajah  Matice  Hrvatske.  Veliko  konkurenco  delajo  tudi  tamburaši, 
gramofoni  .  .  .  Umesten  je  torej  poziv  prof.  Murka,  naj  bi  se  tudi  v  Srbiji,  novi 
in  gtari,  ter  v  ('rnigori  določilo  sedanje  stanje  narodne  epike. 

Od  velepoučnega  poročila  .se  ločimo  s  prijetno  zavestjo,  da  so  edini  .lugo- 
»lovani  tisti,  ki  omikanemu  svetu  kažejo,  kakšna  je  bila  starogrška  epika  pred 
li.HOČletji.  Dr.  J.  I). 

1.)  Regen,  y.,  Über  die  Anlockiirif/  des  Weihchens  von  (Jryllus  vampestris 

durch    telephonisch   übertrayene   Stridiilationslaute   des  Männchens. 

PflüRer«  Archiv,  zv.  155,  1913.   10  str. 
2.)   — ,  Haben  die  Antennen  für  die  alternierende  Slriduüüion  non  Tham- 

notriffon  aptenis  Fab.    j   eine  liedeutunf/?  ibid.  H  str. 
3.)   — ,  Untfrsuchnnf/cn  üf>er   die  Stridiilation   non   (tn/llus  canipcstris  L. 

j  untt^r  Anufendunf/  der  photof/ra/thischm  licffistricniu-lluxir.  Zooloj^. 

Anzeiger,  zv.  XLfI,   1913.  .str.  143  44. 
4.)   — ,  Untfrsuchnnffcn  über  die  Stridiilation   und  das  (Jrhör  non  Thain- 

notrif/on    apterus    Fab.    ;*.    (Mit  5  Textfiniiren).    Silzunj^sberichte  <l. 

kaiH.  Akad.  d.  WiH«.  Wien,    Math.  -  natnrw.   Kl.;    zv.  CXXill,  odd.   I, 

1914.  40  Ntr. 

Nai  rojak  dr  Ivan  Hegen,  profcMor  na  c.  kr.  Zofijini  (;inina/.iji  na  Diiiiajii,  ki 
RC  h«vl  i«  vor  let  7.  morfolr>((ijo  in  fizioloKijo  c-vrč«lnc({H  ustroja  in  kIiihiiüi  ruljl 
r«ivnokriIri»v,  nam  je  |>odal  zojm?!  Rtirl  rnzprnvo,  ki  doknj  |>r)(;|iibljiijo  nasr  po/.nn- 
vnnje  teh  zanimivih  bioIrWikih  problemov 

V  pno  if  ■  ■  Ijivku  (1)  pororii   pixatülj  o  Jako  vAvnunliui  i/.vcdi-riih 

poizkusih    priv.ii..  .      „•,.!•   nuiiiici-  «  tülufoiKun,    prtMuiHajoriin    ivn-iinji*  odiln- 


128 

Ijenega  samca.  Da  privabljajo  murčki  s  svojim  cvrčanjem  samice  je  pač  že  davno 
pozmmo  biološko  dejstvo,  toda  dosedaj  nam  je  manjkalo  še  vsakoršnih  eksperi- 
mentalnih izkustev  o  teh  pojavili.  Glede  podrobnosti  smo  se  morali  dosedaj  omejiti 
le  na  različne  domneve. 

Pisatelj  je  izvršil  svoj  poizkus  na  sledeči  način.  V  ograjenem  prostoru  je 
namestil  v  enem  kotu  kletko  s  pojočim  samcem,  zastrto  s  papirjem ;  v  drug  kot 
je  postavil  telefonsko  slušalo,  a  obema  nasproti  je  položil  gajbico  s  samico.  Slušalo 
je  bilo  v  zvezi  s  telefonom  v  oddaljeni  sobi,  kjer  je  bilo  več  pojočih  samcev. 
V  početku  je  bila  telefonska  zveza  prekinjena,  tako  da  je  bilo  čuti  le  cvrčanje 
samca  na  poizkusnem  prostoru.  Ko  je  pisatelj  izpustil  samico  iz  kletke,  ji  je 
predložil  v  svrho  pomiritve  nekoliko  črvov.  Samica  je  najprvo  pohrustala  pred- 
loženo hrano,  nato  je  pa  postala  takoj  pozorna  na  samčevo  petje.  Obrnila  se  je 
proti  njegovi  gajbici,  se  ji  približala  ter  jo  obkrožala.  Smisel  tega  uvodnega  poizkusa 
je  bil  pokazati,  jeli  samica  ta  dan  dovzetna  za  samčevo  vabljenje.  Samice  namreč 
niso  vedno  enako  razpoložene  za  Ijubavno  klicanje.  Nato  je  izpustil  pisatelj  na 
samca  malo  mrežo,  ki  ga  je  pritisnila  na  peroti  tako,  da  je  utihnil.  Sedaj  je  zvezal 
slušalo  s  telefonom.  Takoj  je  bilo  čuti  iz  slušala  cvrčanje  samcev  v  sosedni  sobi. 
Samica  je  postala  kmalu  pozorna  na  te  glasove,  obrnila  se  je  k 
telefonskem  slušalu  stezajoč  proti  njemu  svoje  tipalke,  se  mu 
približala  ter  obstala  1  cm  pred  njim.  Ko  je  prekinil  avtor  telefon,  se  je 
samica  kmalu  odstranila;  komaj  je  pa  ponovno  zvezal  telefon,  se  je  samica  takoj 
obrnila  in  krenila  zopet  proti  slušalu.  Ko  je  ponovil  pisatelj  drugi  dan  poizkus, 
je  samica  telefonsko  slušalo  celo  obkrožala,  kot  da  išče  domnevanega  samca.  Iz 
teh  poizkusov  sledi,  da  doznavajo  samice  v  istini  samčevo  cvrčanje,  ki  jih  privablja 
k  .sebi  in  da  uravnavajo  pri  tem  svojo  pot  po  smeri,  iz  katere  prihajajo  glasovi; 
nadalje  nam  kaže  poizkus,  da  samica  samca  ne  najde  niti  s  pomočjo  očesa  niti  s 
pomočjo  vonja,  nego  izključno  le  z  doznavanjem  cvrčalnih  zvokov. 

Glede  tehnike  je  pripomniti,  da  se  je  izkazal  za  te  svrhe  kot  najpripravnejši 
kroglasti  mikrofon  v  zvezi  z  jako  občutljivim  škatljičnim  telefonom  (Dosentelephon). 
Omenili  smo  že,  da  samice  niso  vedno  enako  dovzetne  za  vabljenje  samca.  Naj- 
dovzetnejše  so  neoplojene  samice.  Pisatelj  je  vzgojil  v  svrho  dobave  deviških  samic 
50  ličink,  oddeljenih  vsako  zase.  Od  murčkov,  ki  so  se  iz  njih  razvili,  je  izbral  one 
samice,  ki  so  posebno  živahno  i'eagirale  na  cvrčanje  in  postale  nanje  pozorne  že 
na  večjo  razdaljo. 

V  najobširnejši  navedenih  razprav  (4)  obravnava  pisatelj  natančnejše  cvrčanje 
samca  brezkrilne  kobilice  (thamnotrigon  apterus).  Cvrčanje  se  odigrava  tako,  da 
si  sledi  v  gotovih  presledkih  daljša  vrsta  cvrčalnih  zvokov  nato  nastopi  odmor, 
zatem  ponovno  vrsta  cvrčalnih  zvokov,  zopet  odmor  itd.  Kar  se  tiče  posameznih 
cvrčalnih  zvokov,  jih  je  pi.satelj  že  preje  (3)  podrobnejše  proučil  pri  murčku. 
Posrečilo  se  mu  je  namreč  registrirati  te  glasove  fotografskim  potom  (natančnejših 
podatkov  o  tehniki  te  fotografične  metode  dosedaj  še  ni  priobčil).  Dognal  je  s  to 
metodo  da  sestoji  vsak  cvrčalni  zvok  iz  4  razdobij  zvočnih  valovanj  in  sicer  ima 
vsako  razdobje  dve  stopnji,  stopnjo  jakega  in  stopnjo  slabšega  valovanja.  Točke 
jakega  valovanja  si  slede  v  presledkih  '/20  sekunde  tako,  da  traja  cel  cvrčalni  glas 
'/5  sekunde.  Navadno  si  sledita  pri  murčku  dva  taka  zvoka  na  sekundo.  Cvrčanje 
je  torej  osnovano  z  jako  umerjeno,  skoro  matematično  natančno  točnostjo. 

Toda  povrnimo  se  k  razpravi  o  cvrčanju  brezkrile  kobilice. 

Pre.sledki  med  po.sameznimi  zvoki  niso  vselej  enaki,  včasih  so  zelo  kratki, 
včasih  so  v  početku  vrste  kratki  in  postanejo  proti  koncu  vrste  daljši  (ritardando) 


129 

zopet  v  drugih  slučajih  so  pa  vsi  presledki  enaki  a  precej  dolgi.  Če  cvrčita  dva 
samca  obenem,  tedaj  je  opažati,  da  ne  pojeta  vsak  po  svoje,  nego  da  prilagodita 
kmalu  svoje  c  vrč  an  je  drug  drugemu,  da  cvrčita  ubrano,  dejstvo,  ki 
ga  je  pisatelj  že  pred  leti  odkril.  Najnavadnejši  slučaj  ubranega  petja  dveh  samcev 
je  ta,  da  počne  eden  (S,)  cvrčati,  nakar  se  mu  drugi  (S;)  pridruži.  V  početku 
cvrčita  oba  križema,  a  kmalu  umeri  drugi  samec  svoje  petje  tako,  da  oddaja 
glasove  baš  med  presledki  prv-ega  samca,  kakor  kažejo  sledeče  note. 
\vs\vvv       v       v       v       v        s       \       ^       N^\\S, 


s, 

s  2 


solo 


//UbUUU/     ^     t^b'u'b't'l't'bb 


uvod  ubrano  petje  zaključek 

Po  ubranem  c\TČanju  sledi  večkrat  še  zaključek,  to  je,  petje  postane  zopet 
neredno  in  se  konča  s  samospevom  drugega  samca.  Nato  nastopi  daljši  odmor, 
nakar  se  cvrčanje  zopet  počne.  Pri  poznejših  dvospevih  je  uvod  navadno  krajši 
ali  pa  celo  odpade,  tako  da  se  dvospev  takoj  počne  z  ubranim  cvrčanjeni.  Samca 
se  torej  kmalu  privadita  drug  na  drugega.  Navadno  nista  oba  enako  udeležena  pri 
petju,  nego  dotični,  ki  je  pač  živahnejši,  vodi  dvospev.  On  vedno  pričenja  in  pri 
tem  je  opaziti,  kako  da  zateguje  pri  uvodnem  samospevu  glasove  in  podaljšuje 
presledke,  kot  da  vabi  tovariša  k  spremljevanju.  Kakor  hitro  se  ta  oglasi,  ubereta 
takoj  običajni  napev. 

Če  cvrče  trije  ali  več  samcev,  je  opažati  slično  medsebojno  uravnavanje 
zvokov  kakor  pri  dvospevu.  Najprvo  prične  eden  solo,  nato  se  mu  pridruži  drugi ; 
ko  počneta  ubrano  cvrčati  se  oglasi  tretji,  najprvo  še  neredno,  a  kmalu  ubere 
»voje  pelje  unisono  .s  pr\'im  samrcm,  četrti  ubira  svoje  krike  unisono  z  drugim, 
peti  zopet  s  prvim  ifd.  (ilede  nadaljnih  podrobnosti  in  različic  opozarjam  na 
izvirno  razpravo. 

Samci  imajo  gotovo  zelo  tanek  posluh,  kajti  ubrano  pojo  že  v  razdalji 
lOS  m  ko  nii*e  uho  5e  kom.ij  razloči  cvrč-anje.  Kolikor  je  opazoval  pisatelj  dosedaj, 
upliva  na  kobilice,  pri  ubiranju  njih  zvokov,  le  pflje  svojcev.  Niti  na  udarjanje 
zvonca  z  enakimi  presledki,  kakor  jih  opažamo  pri  cvrč^inju,  niti  na  piske  (iallonove 
pi^'-aii,  uglaiene  na  enako  zvočno  višino  kakor  kobilični  krik,  .se  niso  odzvali 
pojoči  Hamci  ter  ubrali  svojih  glasov. 

V  drugem  d»'lu  te  razprave  poroča  piuitelj  o  poizkusih,  ki  je  z  njimi  ne- 
dvomno dognal,  da  doznavajo  kobilični  «amci  res  zračno  valovanje,  ki  ga  povzro- 
čajo cvr^lni  zvoki.  Neki  kritik  je  izrazil  namreč  mnenje,  da  doznavajo  tovrnlni 
f.!  ^i    f\TČanj«    drugih    pofdinrev    le   kol    tresljaje    podlag»;,    na    kateri    sede. 

K.ij..  j..nuo  je,  da  nalahko  titrajo  pri  rvrčanju,  ki  «trewi  celo  inurčkovo  ali  kobi- 
ifčino  telo,  tudi  tla.  Pinalelj  je  vzel  dve  lahki,  popolnoma  enaki  mizici  Icr  ju 
podlavil  4  metre  VMiknebi.  Na  viiako  jo  del  lijaku  podobno  otio  čvelcrostranično 
p  -  <ki    legi    in    vanjo   gajbico    h   kobiličnim   sainccm.    Najprvo   jo 

n<iiiM  ■^iii  'i  Nla  bila  njiju  odprtini  obrnjeni  drii^a  proti  dni({i.    Zvočni 

valovi,  n-1      .  ,  '-m,    ntt  pr<-luijali    pri    tfj    legi  v  drug)*({a,  ho  v  njini  zbirali 

in  obralno.  Ko  Je  |kW'<*I  prvi  itame«'  cvrčati,  hc  je  oglasil  i  dnii^i  in  kmalu  j<-  bilo 
pelje  ubrano.  Nalo  j«*  obrnil  avlor  lijaka  lako,  da  hUi  glodali  njiju  odprtini  baš 
na  naftproino  Mlrnn,  zvrn-ni  valovi  radi  lega  nUo  mo({li  več  tako  lahko  dospeti  i/. 
enega  lijaka  v  drug'.'ga.  In  rcM,  Nnmca  ninla  cvrčala  H«>daj  več  iiliruno,  n<*){o  vsak 
iMn4».    Kakor  hiiro  Je  pn  piantelj  z<i|n-I  okronil  lijaka  v  prvotno  lego,  nla  mi«  Mamca 


130 

takoj  združila  v  ubran  dvospev.  Da  bi  bile  kobilice  sprejemljive  le  za  tresljaje 
podlatje  in  ne  zvočne  valove  v  zraku,  bi  bil  izid  tega  poizkusa  neumljiv.  Kajti 
podlaga  in  razdalja  kletk  je  ostala  ves  oas  enaka,  le  zračni  zvočni  valovi  so  dospeli 
do  samcev  z  različno  jakostjo.  Slično  je  uspel  poizkus,  ako  je  pregrnil  lijaka  in 
njiju  odprtini  z  debelo  bombaževinasto  odejo.  Tudi  tu  je  postalo  cvrčanje  neredno, 
ali  pa  je  en  samec  celo  utihnil.  Pri  nadaljnem  poizkusu  je  obesil  pisatelj  gajbici 
s  samcema  na  male  zrakoplovne  balončke.  V  početku  sta  bili  gajbici  pritrjeni  z 
nitjo  na  posebni  zaklopnici.  Ko  sta  začela  samca  ubrano  cvrčati,  je  odprl  pisatelj 
zaklopnico  ter  izpustil  balončke  z  gajbicama.  Poizkusni  živali  .sta  plavali  torej 
svobodno  v  zra]<u  in  vendar  se  je  glasilo  njihovo  cvrčanje  i  nadalje  ubrano,  naj- 
jasnejši dokaz  da  doznavajo  kobilice  cvrčanje  kot  zvočno  valovanje  zraka,  torej 
kot  pravi  zvok  in  ne  kot  tresenje  podlage. 

Poleg  tega  sledi  iz  vseh  navedenih  poizkusov,  da  je  to  doznavanje 
zvoka  res  pravi  sluh  in  ne  morda  kak  mišični  ali  tipni  občut,  ki  bi  ga 
povzročali  zračni  tresljaji.  Kobilice  vedo  strogo  ločiti  cvrčanje  od  drugih,  še  celo 
za  naše  uho  podobnih  ritmičnih  zvokov  (poizkus  z  zvončkom  in  z  Galtonovo 
piščalko) ;  kobilice  doznavajo  cvrčanje  na  tako  razdaljo,  da  ga  mi  še  komaj  moremo 
čuti :  to  so  dejstva,  ki  jih  je  mogoče  razložiti  le  s  pravim  posluhom  ne  pa  s  tipom. 
Slušno  čutilo  je  vsekakor  timpanalni  organ,  ki  ga  imajo  kobilice  na  golenici 
prednje  noge.  Če  je  odrezal  pisatelj  prednji  golenici,  ali  pa,  ako  je  zamašil 
vzdušnice,  ki  dovajajo  zrak  temu  ustroju,  in  je  organ  vsled  tega  polagoma  zamrl, 
niso  več  mogli  peti  .samci  ubrano,  nego  so  cvrčali  le  neredno  vsak  po  svoje,  oni 
pač  niso  več  mogli  čuti  drug  drugega. 

Dasi  je  timpanalni  organ  celo  v  svoji  finejši  sestavi  slično  prirejen  kakor 
Corti'jev  organ  našega  ušesa,  so  vendar  preje  dvomili,  jeli  tu  iskati  slušnega 
čutila  kobilic.  Rudow  je  nasprotno  trdil,  da  slišijo  kobilice  s  pomočjo  tipalk, 
kajti  opazoval  je,  da  so  obračale  kobilične  samice  svoje  tipalke  v  smeri,  iz  katere 
se  je  glasilo  cvrčanje  samca,  tudi  če  jim  je  odrezal  prednji  nogi  s  timpanalnim 
organom  vred ;  če  jim  je  pa  odrezal  tipalki  se  baje  niso  več  brigale  za  pojoče 
samce.  V  članku,  navedenem  na  drugem  mestu  (2),  govori  pisatelj  o  stičnih 
poizkusih.  Pisatelj  je  odrezal  tipalke,  pa  ne  samicam,  nego  samcem  brezkrilne 
kobilice  in  poslušal,  znajo  li  tudi  okrnjeni  samci  ubrano  cvrčati.  Vporabil  je  tu 
statistično  metodo,  t.  j.  dognal  je  v  koliko  .slučajih  so  cvrčali  okrnjeni  samci  v 
zboru  ubrano,  kolikokrat  po.samično  in  kolikokrat  neredno,  vsak  po  svoje.  Te 
številke  je  primerjal  z  opazovanji  na  normalnih  nepoškodovanih  samcih.  Izkazalo 
se  je,  da  so  peli  okrnjeni  samci  v  71*5  "/o  slučajev  ubrano,  v  25  6  "/o  slučajev  po- 
samično in  v  2'9°/n  neredno.  Skoro  popolnoma  enake  številne  podatke  je  izračunal 
za  poizkuse  z  nepoškodovanimi  .samci:  69  S^/o,  28'2''/o  in  2'0''/o.  Iz  tega  sledi  jasno, 
da  tipalke  nimajo  nobenega  pomena  pri  ubranem  cvrčanju,  da  torej  tipalke 
niso  nositeljice  kakega  slušnega  čutila.  Kakor  sodi  referent  ima  pač 
obračanje  tipalk  v  smeri,  iz  katere  prihaja  zvok  samčevega  cvrčanja,  ta  smisel, 
da  skušajo  samice  doznavati  samčev  vonj.  Tipalke  so  namreč  pri  žuželkah  nosi- 
teljice vonjal  in  znano  je,  da  igra  ravno  pri  .spolnih  razmerah  žuželk  vonj  samca 
posebno  vlogo.  Boris  Zarnik. 


131 

Prirodopisni  sestavki  v  letnih  izvestjih  naših 

srednjih  šol. 

Sestavil  dr.  Gv.  Saio\ic. 

Razprave  po  srednješolskih  letnih  poročilih  so  širšemu  občinstvu, 
pa  tudi  cesto  znanstvenikom  večidel  malo  znane,  kljub  temu,  da  imajo 
mnogokrat  zanimivo  in  važno  vsebino.  Vzrok  temu  je,  da  so  letna  poro- 
čila premalo  razširjena  in  neredkokedaj  tudi  neopravičeno  omalovaževana. 

Pri  sestavljanju  tega  pregleda  sem  se  oziral  v  svrho  popolnosti 
na  bibliografski  seznam  programskih  razprav  K.  W.  v.  D  a  IIa  Torre, 
„Die  naturhistorischen  Program  m  aufsätze  der  österrei- 
chischen Cnterrichtsanstalten"  v  zborniku  „Botanik  und 
Zoologie  in  Österreich  in  den  Jahren  1850  bis  1900'*,  ki  je  izšel  ob 
priliki  .50-letnice  ^K.  k.  zoologisch -botanische  Gesellschaft  in  Wien"  v 
založbi  navedene  družbe  1.  1901.  Izvzemši  pet  slučajev,  sem  pregledal 
sam  vse  razprave,  kar  so  mi  omogočile  učiteljske  knjižnice  I.  in  II. 
C.  kr.  drž.  gimnazije  in  c.  kr.  učiteljišča  v  Ljubljani,  za  kar  se  omenje- 
nim zavodom  najiskreneje  zahvaljujem. 

V  navedenem  seznamu  sem  zbral  po  možnosti  vse  razprave  prirodo- 
pisne  in  njej  sorodne  vsebine,  ki  so  jih  prinesla  letna  poročila  predvsem 
kranjskih,  pa  tudi  važnejše  iz  letnih  poročil  obmejnih  srednješolskih 
zavodov  v  letih  18.50 — 1915.  Vrhu  tega  .sem  omenil  tudi  nekaj  razprav 
iz  drugih  srednješolskih  poročil,  ako  so  jih  spisali  naši  rojaki,  ali  pa 
ge  njih  vsebina  tiče  naše  dežele. 

Razprave  sem  razvrstil  vsebinsko  v  štiri  skupine  in  sicer  v  vsaki 
po  abecednem  redu  pisateljev.  Kjer  ni  vsebina  razvidna  že  iz  naslova, 
tam  sem  jo  omenil  v  glavnih  potezah.  Z  ozirom  na  nemško  i/.danje 
večine  letnih  poročil  služijo  v  svrho  označbe  zavodov  iiaslcdnje  kratice: 
OG.  =  Olxjrgymnasium,  L'U.  -—  Untergymruisinin.  OH.  überrealsclnile, 
UR.  =  Unlerrealscliule,  RG.  Realgymnasium,  LM.A.  =  Lehrer(iniien)- 
bildungsanstalt.  Slično  veljajo  kratice  v  označbo  zavodov,  ki  izdajajo 
slovenska  letna  poročila:  vg.  =^  višja  ginuiazija,  ng.  nižja  ginniazija, 
vr.  =  vižja  realka,  pvg,    -  privatna  višja  gimnazija. 

Ako  ni  oblika  posebe  označena,  je  to  velika  osmerka,  ohičajiia 
oblika   naših  Hrednjesolskih  i/.vestij. 

I.  Zooloplja. 

1.  beuk   Stanislav  dr.,    Kje    naj    postavimo    mejo    |)Ki  h  i  šk  <■  tini 

življenju  v  organiski   pri  rod  i?     Vr.  Idrija,   1903,  »tr.  5  — Hi. 

2.  — ,    Mimikrija    in   podobni    pojavi.  Vr.  Idrija,   1911,  sir.  5 — 27. 

3.  — ,  Varovalna    barva    in    pod  <•  I»  n  riH  t   v  živalstvu     \'r.   Idrija, 

1910.   vir.  .'.-1«. 

4.  Brehm  V.  Dr.,   /oorccidien  und  i' t-vn\'nty,t>v  n  au»  d  ••  i    Um- 

gcbiinK  von    Pet  t  au.    (Hi.  Prttan,   1903,  27  str. 


132 

Pisatelj  našteje  26,  s  pomočjo  prof.  dr.  pl.  Dalla  Torre  iz  Inomosta,  zanesljivo 
določenih  vrst. 

5.  Cilenšek  M.,  Bau   und  Thätigkeit  der  Foraminif eren   und 

riffbildenden   Korallen.    ROG.  Leoben,   1879,  21   str. 

6.  Erjavec  Fran,  Die  malakologischen  Verhältnisse  der  Graf- 

schaft   Görz.    OR.  Görz,  1877,  str.  3— 82. 

Znamenita  razprava  o  meiikužcih  goriške  dežele,  v  kateri  je  opisal  Erjavec 
po  izjavi  konhiliologa  Kobelta  111  novih  polžjih  vrst.  Ta  razprava  je  ponesla 
Erjavčevo  ime  častno  tudi  v  inozemski  učenjaški  svet. 

7.  Franke  Ivan,   Die    Gewässer   in   Krain   und   ihre   nutzbare 

Fauna.    OR.  Laibach,  1892,  1   Karte,  24  str. 

Opis  kranjskega  vodovja  predvsem  z  navedbo  v  njem  živečih  rib.  Podatki 
o  nahajališčih  raka  na  Kranjskem.  Pridejan  je  obširen  ribarski  zemljevid  Kranjske. 

8.  Gtowacki  Julius,   Die  Fische  der  Drau  und  ihres   Gebietes. 

Ein  Beitrag  zur  Kenntnis  der  Fischfauna  der  Steiermark.  UG.  Pettau, 
1885,  Str.  3—20. 

Uvodu  in  navedbi  uporabljenega  slovstva  sledi  podroben  sistematični  pregled 
rib,  živečih  v  Dravi  in  njenem  porečju.  Pri  vsaki  vrsti  so  omenjena  nahajališča 
in  važnejši  slovstveni  podatki.  Za  tem  sledi  tabelarični  zaznam  ribjih  vrst  po 
nahajališčih  v  deželah  omenjenega  ozemlja  in  določilna  lestvica. 

9.  — ,  Die  Fische  der  Save  und  des  Isonzo.  UG.  Cilli,  1896,  37  str. 

Pisatelj  navede  za  uvodom  najprvo  uporabljeno  slovstvo.  Za  tem  obravnava 
ribe  Save  in  njenega  porečja,  v  drugem  oddelku  pa  ribje  vrste  Sočinega  okrožja. 
Tabelaričnemu  zaznamu  ribjih  vrst  v  obeh  porečjih  sledi  karakterizacija  obeh 
okrajev  in  primerjajoče  beležke  o  njuni  ribji  fauni. 

10.  Hoffer    E.  Dr.,    Beiträge    zur    Entomologie    Steiermark  s. 

Landes-OR.  Graz,  1890,  28  str. 

Razprava  obsega  podatke  o  kožokrilcih  v  okolici  Sv.  Ivana  pri  Hochenburgu, 
o  čmrljih,  mravljah  in  še  nekaterih  drugih  žuželkah. 

11.  — ,  Die  Hummeln  Steiermarks.    Lebensgeschichte  und  Beschrei- 

bung  derselben.    Landes-OR.  Graz,   1882.    Tafel  A  und  L— IL  (I.), 
94  Str.;  1883,  Tafel  III.— V.  (IL),  98  str. 

12.  — ,     Naturhistorische    Miscellen.      Landes-OR.   Graz,    1889, 

Str.  3—34. 

Pisatelj  omenja  prirodoznanstvena  opazovanja  na  Štajerskem.  Razprava  se 
deli  v  pet  odstavkov,  ki  vsebujejo  na.slednje  podatke:  I.  o  sesalcih;  11.  o  pticah; 
111.  o  plazilcih;  IV.  o  žuželkah;  V.  o  rakih. 

13.  — ,  Verzeichnis    der   in   der  Steiermark   von   Prof.  Dr.  E. 

Hoffer    bis    jetzt    gesammelten    Osmia    und    Audrena 
Arten.    Landes-OR.  Graz,  1895,  9  str. 

14.  Hubad  Josip,  0  račji  kugi.    Ng.  Ljubljana,  1894,  str.  16—23. 

Leta  1880.  se  je  pojavila  v  kranjskih  vodah  račja  kuga  in  je  tekom  let 
zamorila  skoraj  ves  račji  rod.  Hubad  navaja  kraje,  kjer  in  kedaj  je  gospodarila 
račja  kuga,  razmotriva  o  njenem  vzroku,  opisuje  njenega  povzročitelja  in  sredstva, 
s  katerimi  pokončujemo  u.spešno  tega  račjega  sovražnika. 


133 

15.  Prohaska  Karl,  Beitrag  zur  Fauna  der  Kleinschmetterlinge 

von  Steiermark.    I.  OG.  Graz,  1911,  16  str. 

16.  Schwaighofer  Anton  Dr.,  Die  mitteleuropäischen  Libellen. 

OG.  Marburg,   1895,  24  str. 

Razprava  vsebuje  popis  telesa  kačjega  pastirja  in  lestvico  za  določanje  do- 
mačih \TSt 

17.  — .    Die    mitteleuropäischen    Libellen.    II.  OG.    Graz,   1905 

in    1906.  Str.  5—44. 

Navedeno  delo  je  obširneje  zasnovano.  Za  uvodom  je  podan  obsežen  slov- 
stven pregled.  Pri  označbi  vsakega  rodu  je  jedi-nato  zasnovana  določilna  lestvica 
\Tst  dotičnega  rodu.  Popisi  vrst  so  nekoliko  obširneji  in  jasni ,  zato  olajšujejo 
zdatno  določanje.  Vrste,  ki  so  jih  opazovali  na  Štajerskem  so  označene  z  zvezdico. 
Ta  razprava  l>o  služila  dobro  tudi  za  določanje  kačjih  pastirjev  na  Kranjskem,  ki 
doslej  še  niso  proučeni. 

18.  Stossich    A.,    Verzeichnis    der    Mollusken    im    Golf    von 

Triest.    OR.  Triest,  1865,  str.  21— 58. 

19.  Taurer  H.  v.  Gallenstein,  Beiträge  zur  Flussmuschel  fauna 

Kärntens.    OK.  Görz,  1884,  str.  5 — 52. 

20.  — ,  Studien    aus   der  Najadenfauna   des   Isonzogebietes. 

OR.  Görz,  1894,  str.  3—49. 

21.  Tief  W.,  Beitrag  zur  Kenntnis  der  D  i  ptere  n  f  au  na  Kärn- 

tens.   OG.  ViUach,  1887,  str.  III— XXXll;  1888,  str.  HI— XL. 

II.   Botanika. 

1.  Giowacki  Julius,    Beitrag    zur    La  u  bm  oos  flo  ra    der    öster- 

reichischen   Küstenländer.    OG.  Marburg,   1902,    str.  3  — 15. 

2.  — ,  Die   Moosflora   des   Bachergebirges.    OG.  Marburg,  1908, 

8tr,  6ö— 94. 

Vsebina :  Vorwort  und  Einleitung.  —  Die  Verteilung  der  Moose  im  Gebiete. 
—  Verzeichni-H  der  Arten  nach  den  verschiedenen  Höhenrejjionen  d("<  fiehietes.  — 
Verzeichni»  der  mehr  oder  weniger  seltenen  Arten  des  (iel)ieles 

3.  — ,    ProdroinuB  einer  Flechten  flora    von    Görz.     OR.    Görz, 

1871,  Str.  3—31. 

4.  — ,  Systematische    Obersicht   der   Laubmoose   des    Leob- 

ner  Bezirkes.    OG.  Leoben,   1893,  34  str. 

5.  — ,  Verteilung   der  Laubmoose    im   Leobner    Bezirke.    OG. 

Leoben,  1892,  27  str. 

6.  — ,    Che  rs  i  cht    über    den    heutigen    Stand    der    Frage    von 

dem  WcHcn  der  Li  ebenen.    OR.  I'eltau,   1877,  str.  3  — 24. 

7.  Hartmann   V.,    Anleitung   zur    Bestimmung   der   wild  war  b- 

senden   P  ha  nerogam  o  n  f  lora  von   Klagenfurl.  OR.  Klageii- 
furt,   IM.*)«,  61    gtr.  Nedokončano. 

8    Hoffer  E.,  .Na  t  u  r  h  i  slori  sehe  .MiHcellcti.    LandcH-OR.  Graz.  1889. 


134 

Botanično  vsebino  imata  naslednja  dva  odstavka:  I.  Zii  1'iianeioifanienflora 
des  Geierkogels.  —  II.  Polyporus  lucidus  Leyss. 

9.  Krašan  Fr.,    Aus    der    Flora    von    Steiermark.    II.    OG.   Graz, 

1894,  25  Str. 

10.  — ,  Beiträge   zur   Geschichte   der   Erde   und   ihrer  Vege- 

tation.    IV.    OG.    Graz,    1882,    str.  3  —  20;    IL    OG.    Graz,    1887, 
Str.  3—22. 

11.  — ,    Pflanzenphänologische    Beobachtungen    für    Görz. 

OG.  Görz,  1868,  str.  3—37. 

12.  — ,  Ueber   die  Vegetationsverhältnisse   und    das    Klima 

der  Tertiär  zeit   in    den    Gegenden   der  gegen  w^ärtigen 
Steiermark.    II.  OG.  Graz,  1889,  str.  3—32. 

13.  Kukula  W.,    Die    Vegetationsverhältnisse    Laibachs    und 

der  nächsten  Umgebung.    OR.  Laibach,  1857,  str.  3 — 9. 
V  uvodu  označi  pisatelj  ljubljansko  okolico  v  prirodopisnem  oziru,  nato  raz- 
pravlja o  gozdarsko  in  gospodarsko  važnih,  ter  o  strupenih  rastlinah  v  tem  okraju. 

14.  Moser  K,  Dr.,  Verzeichnis  der  P  f  lanz  enarten  des  k.  u.  k. 

Hof  garte  ns  von  Mira  mar.    OG.  Triest,  1903,  str.  3— 21. 
Razprava   obsega  sistematično   naštevanje   v   c.  in  kr.  dvornem  vrtu  grada 
Miramar  pri  Trstu  rastočih  rastlin. 

15.  Papež  Anton  Dr.,   Die  Kultur  der  Rebe  im  Görzer   Hügel- 

land.   OR.  Görz,  1909,  str.  3— 44. 

Obsežna  in  zanimiva  ampelografsko  -  kemična  razprava  se  deli  v  naslednje 
odstavke :  I.  Bodenverhältnisse  des  Colliogebietes  und  des  Wippacher-Hügellandes. 
—  II.  Ampelographie  der  wichtigsten,  einheimischen  weißen  Traubensorten.  — 
III.  Rebkultur  im  Colliogebiete.  IV.  Rebkultur  im  Wippacher-Hügellande. 

16.  PauHn    Alfons,      Die    Farne     Kr  a  ins.     L    OG.    Laibach,    1906, 

Str.  3—44. 

Važna  domoznanstvena  floristična  razprava  obravnava  kranjske  praproti  na 
podlagi  materiala,  ki  ga  je  pisatelj  sam  nabral  na  svojih  mnogobrojnih  ekskurzih 
po  Kranjski.  Pri  vsaki  vrsti  je  jedrnata  sistematična  označba  in  navedba  najdišč. 
Poleg  latinskih  in  nemških  imen  so  navedena  tudi  slovenska. 

17.  — ,    Übersicht    der    in    Krain    bisher    nachgew^iesenen 

Formen    aus    der    Gattung   Alchemilla    L.    I.  OG.  Laibach, 

1907,  Str.  3—19. 

Tudi  ta  razprava  temelji  na  samolastnem  opazovanju  in  nabiranju.  Pisatelj 
navaja  za  Kranjsko  13  vrst  rodu  alchemilla  z  19  različki.  Ker  doslej  kranjske 
zastopnice  tega  rodu  še  nikjer  ni.so  opisane  v  novodobnem  smislu  botaničnega 
raziskovanja,  je  pridejal  pisatelj  vsaki  rastlini  poleg  navedbe  najdišč  še  obšir- 
nejši opis. 

18.  Petrasch  Kari,  Beiträge  zur  Flora  der  Umgebung  Pettaus. 

OG.  Pettau,  1905,  str.  3  —  12. 

Vsebina:  Einleitung.  —  Charakteristik  der  Flora.  —  Systematische  Auf- 
zählung der  Pflanzenarten. 

19.  Pišek  A.,    Die   Giftpflanzen    in    der   Umgebung  von   Cilli. 

OG.  Cilh,  1885,  str.  3—25. 


135 

20.  Satter  J.,    Volks  thii  niliche  Pf  lan  zennanien  aus  Gottschee. 

UG.  Gottschee.  1898.  str.  3—21. 

21.  Voss    Wilhelm,    Apfelbaum    (Pyrus    malus    L.)    und    seine 

Feinde.    OR.  Laibacli,  1875,  str.  5 — 26. 

22.  — ,  Florenbilder  aus  der  Umgebung  Laibachs.   OR.  Laibach, 

1889,  53  Str. 

Vsebina:  1.  Der  Laibacher  Schlossberg.  —  2.  Auf  dem  Golovec.  —  3.  Die 
Rosenbacherberge.  —  i.  Die  Wiesenflora  um  Laibach.  —  5.  Kaltenbrunn.  —  6.  Das 
alte  Saveufer  bei  Stožce  nächst  I^ibach.    —   7.  Das  Savetal  bei  Zwischenwässern. 

—  8.  In  den  Billichgrazer  Doloniitbergen.  —  9.  Grossgallenberg.  —  10.  Veldes.  — 
IL  Das  Vrata-Tal.  —  12.  Vini  vrh  bei  Franzdorf.  —  13.  Ein  botanischer  Ausflug 
in  die  Braunkohlengruben  Sagors.  —  14.  Pilzepidemien  in  Krain. 

23.  — ,    Versuch    einer    Geschichte    der    Botanik    in    Krain 

(1754  —  1883).    OR.  Laibach,  1884,  59  str.   —   1885,  41   str. 

V^sebina :  L  Botaniker,  welche  längere  Zeit  in  Krain  lebten: 
a)  Classische  Periode  (Scopoli,  Wulfen,  Hacquet,  Zois);  b)  Zeitalter  Hladniks 
(Hladnik.  Kwiatkowska.  Fleischmann,  Graf,  Freyer,  Erberg,  Blagay,  Skofitz); 
c)  1853—1883   (DoUiner,  Janscha,    Rastern,   Plemel  Val.,    Plemel  Fr.,   Deschmaiiii). 

—  IL  Botaniker,  welche  Krain  auf  ihren  Reisen  berührten:  König 
Friedrich  August  II,  Hoppe,  Tommasini,  Stur,  Pokorny,  Kerner.  —  III.  Förde- 
rungsmittel der  Botanik:  k.  k.  botanischer  Garten,  Landesinuseuni,  Museal- 
verein, Lycealbibliolhek.  —  IV.  Verzeichnis  der  auf  die  Flora  Krains 
bezüglichen  Schriften. 

24.  Wretschko  .M.  Dr.,  Zur  Entwiklungsge  schichte  des  Laub- 

blattes.    OG.  Laibach,  1862,  str.  3  —  17. 

IIL  Mineralogija  in  kemija. 

1.  Baebler  Baltazar,    Had  ioa  k  t  i  vi  t  et  a    in    razpadanje   atomov. 

Vr.   Idrija,    1907,  str.  7—32. 

2.  Bieber  V.,  Beitrag  zur  Trinkwasserversorgungsfrage  der 

Stadt    Marburg.    OR.  Marburg,    1891,    mit   1    Tafel,    str.  29— 46. 

3.  Dobiika  K.,  lieber  den  Kalkspat  des  Valentini-  und   Katha- 

riniberges    und    des    Isonzoufers    bei    Görz.     OG.   Görz, 

1H5L>.   s  fr.    15  —  1«. 
L   Hoffer  W.    Dr.,    Die    Literatur    über    den    „Granu  lit"    und 

che  m  i  Hch-pe tr ogr a ph is che    Untersuchungen  über  den 

Granu  lit    bei    der    „Reichmühle"   (Bachergebirge).    OG. 

I'eltau,   1913,  str.  3—2«. 
■».   Knapitsch  Balth.,    Die  Hin  Wirkung  des  Wassers  auf  Blei   i  tu 

a  1 1  g  e  III  ••  I  II  c  II    und    i  n  s  b  e  h  o  n  d  e  r  e    die    der    k  I  ä  d  I  i  s  c  li  r  ii 

WaüHerlc  i  t  u  n  g  iti   La  i  buch.    OR.   Laibacli,   1  H90,  3H  sIr. 

6.  — ,    Un  terHuch  u  n  g    dcH    Säuerlings    bei    Steinbüchul    in 

Krain.    OR.  Laibach.   1893,  33  str. 

7.  — ,  Verunreinigung    des   LalbachfluHswasHers   bei  seinem 

Durchlaufe  durch  die  Stadt   Laibacli.    OR.   Laibarb.    1S77, 
»tr.  3—18. 


136 

8.  Kopetzky    B.,     lieber  s  i  cht    der    Mineralwässer     und    ein- 

fachen   Mineralien  Steiermarks.    OR.  Graz,  1855,  4°,  24  str. 

9.  Krašan   Fr,  Min  era  logi  seh -geogn  os  tische  Untersuchungen 

der  bei  Cilli  vorkommenden  Eruptivgesteine.  OG.  Cilli, 
1879,  Str.  3—37. 

10.  Mitteregger    Josef    Dr.,    Beiträge    zu    einer    Statistik    des 

Klagen  tu  rte  r  Trinkwassers  mit  einem  Plane  von  K  la- 
gen fürt.    OR.  Klagenfurt,  1875,  str.  3— 24. 

11.  — ,  Beiträge  zur  Quellenkunde    Kärntens.    OR.  Klagenfurt, 

1884,  26  Str. 

Obsega  39  studenčnih  analiz. 

12.  — ,    Statistik    des    Klagen  für  ter  Trinkwassers.     OR.  Kla- 

genfurt, 1878,  mit  1   Tafel,  str.  3—39. 
Navedena  statistika  obsega  analize  80  vodnjakov. 

13.  — ,  Untersuchungen  einiger   Mineralquellen  Kärntens. 

OR.  Klagenfurt,  1861,  21   str.;   1862,  10  str. 

14.  Moser  L.  K.,  Mineralogisch-geognostische  Beobachtungen, 

gesammelt  auf  einer  Reise  durch  das  Fassathal, 
Raibl  und  Bleiberg  in  Kärnten  während  der  Ferien 
des  Jahres  1877.    OG.  Triest,  1878,  str.  3— 24. 

15.  Peternel  Mihael,   Imena,  znamenja   in  lastnosti   kemiških 

p  ervin.    OR.  Laibach,  1862,  4°,  14  str. 

16.  Raibenschuh    A.    F.,    Die    Mineralquellen    und    Thermen 

Steiermarks.    UR.  Graz,  1889,  str.  3—46. 

17.  — ,  Ueber  die  Harze  mit  besonderer  Berücksichtigung 

der  fossilen  Harze  Steiermarks.    OR.  Graz,  1877,  str.  3 — 50. 

18.  Spiller  R.,    Beitrag    zur    Kenntnis    der   Marburger    Brun- 

nenwässer. OR.  Marburg,  1884,  str.  13—17;  1889,  str.  3— 33. 
Prvi  sestavek  obsega  22,  drugi  iz  1.  1889  pa  68  analiz  mariborskih  vodnjakov. 

19.  Stranetzky  Kajetan,  Kristalizacija  gipsa  ob  mikrokemični 

analizi.    Vr.  Idrija,  1910,  str.  21— 38. 

IV.  Razprave  raznovrstne  prirodopisne  in  njej  sorodne 

vsebine. 

1.  Belar  Albin,  Laibacher  Erdbebenstudien.    OR.  Laibach,  1899, 

4  Taf.,  Str.  17—36. 

2.  — ,  Oertliche    Erschütterungen  nach  Beobachtungen  an 

der  Laibacher  Erdbebenwarte.  OR.  Laibach,  1900,  3  Taf., 
Str.  13—25. 

3.  — ,  Ueber   Erdbebenbeobachtungen   in  alter  und  gegen- 

wärtiger Zeit  und  die  Erdbebenwarte  in  Laibach.  OR. 
Laibach,  1898,  mit  1  Tafel,  str.  5—43. 

Vsebina:  I    Zur  Geschichte  der  Erdbebenbeobachtungen.    —    11.  Der  heutige 
Erdbebenbeobachtungsdiensl    im    Inn-    und  Auslande.    —    III.    Die  Einrichtung  der 


137 

Erdbebenwarte  in  Laibach.  —  TV.  üeber  den  heutigen  Stand  der  Erdbebenforschung, 
r—  Poleg  tabele  je  pridejanih  razpravi  še  pet  slik. 

4.  Böhm  A.  Dr.,    Die    geologischen  Verhältnisse    der   Umge- 

bung von  R  u  d  ol  f  s  wert.    OG.  Rudolfswert,  1872,  9  strani. 

5.  Branky  Franz  Dr.,  Karst  und  Küste.  Beiträge  zur  landeskundlichen 

Monographie.    RG.  Gmunden  am  Traunsee,  1914,  str.  5 — 30. 

Pri  razpravi  je  uporabil  pisatelj  svoje  zapiske,  ki  jih  je  napravil  ob  priliki 
ekskurza  1.  1904  in  1908.  Deli  se  v  naslednje  odstavke:  1  Karst.  —  II.  Die  adri- 
atische  Küste.  —  III.  Die  Inseln.  —  IV.  Klima.  —  V.  Bevölkerung.  Med  besedilom 
so  uvrščene  naslednje  pokrajinske  slike:  Nabrežno  žlebovje  na  Velikih  Brionih.  — 
Dolina  med  Postojno  in  Vipavo  —  Vstop  Pivke  v  Postojnsko  jamo.  —  Stružkasto 
razrile  flišove  plasti  pri  Lupoglavi.  Med  besedilo  je  uvrščena  hidrografska  tabla, 
ki  kaže  vodno  gibanje  rek:  Mirna,  Reka  in  Soča  na  podlaga  opazovanja  v  dobi  od 
1.  1899  do  1908.    Vrhutega  je  priobčena  še  zgodovinska   slika  Levjih  vrat  na  Cresu. 

6.  Derganc  A.,    Die   Entdeckung   des    Hypnotismus   und    der 

mit  demselben  verwandten  Zustände  und  der  soge- 
nannte animalische  oder  Lebensmagnetismus.  OG. 
Rndolfswert.  1888,  str.  3— 36. 

7.  Dünwlrth  Raimund,  Kärntens  Natu  rverhäl  t  ni  sse.    OR.  Klagen- 

furt, 1857,  Str.  45—82. 

Med  drugimi  vsebuje  razprava  tudi  geologične  in  mineralogične  podatke. 

8.  Fessler  A.  Dr.,  Die  klimatischen  Verhältnisse  von  Laibach. 

OR.  Laibach,  1913,  str.  49— 79. 

Vsebina:  Einleitung.  — Temperaturverhältnisse.  —  Bewölkung  und  Nebel. — 
Luftfeuchtigkeit.  Niederschlagsverhältnisse.     —    Luftdruck    und  Wind.    —    Zu- 

9ammenfa<mung. 

9.  Hartmann   V.  Dr.,    Das    Kärntner   Faakerseetal    in    der   Ge- 

genwart und  der  Vorzeit.    Ein    Beitrag    zur  näheren  Kenntnis 
der  Seethäler   des  Landes.    Anhang:    Aich  wa  Id  er  see.    OR.  Kla- 
genfurt,   1886,  mit  1    Karte,  17  str. 
Me<l  drugimi  podatki  o  ondi  živečih  ribah  in  o  tainkajSni  cvefani. 

10.  — ,    Das    OsBJacher    See  ta  I  und  seine  Ränder.    Ein    Beitrag 

zur   näheren    Kenntni.s    der    Kärntner   Seen.    OR.  Klagenfurt,  1882, 

mit  1    Karte,  46  »trani. 

RA/prava  »e  ozira  tudi  na  ribe  in  ondotno  rastlinstvo. 

11.  — ,  Da«    Heen  reiche    Keu  t  sch  a  ch  t  a  I    in    Kärnten.    Ein   Bei- 

trag zur  näheren   Kenntnis  der  Seethäler  des  Landes.  OR.   Klagen- 
furt,  1890,  mit   1    Karte,  37  strani. 
Pisatelj  navaja  tudi  floriHtične  in  ihtiologične  podal kr 

12.  —    1)8  8  Tal    de«  WeissenHeeH    in    Kärnten.    Ein   Beifrag  /.m* 

näheren   KenntniH  der  Seen  deH  Lande».    OR.  Klagenfurt,   1  HH3,  mit 
1   Karte,  50  xtrani. 

V  razpmvi  naid(«mo  tudi  navedb«-  o  rittah  in  raHllinah,  ki  sc  ii.iliajnjo  v 
oaenjeni  t>"l<rajini 

13.  Horak    F.,    Dan    Ba^-hcrKC  birK«?    (Monographie).     0(J.    Marburg, 

IHKl,  I.  Teil.  »tr.  .1—22;  1HH2,  II.  Teil,  »tr,  3—23. 


138 

14.  Huber  J.,   Die  fossile  Kohle  in  der  Umgebung  von  Cilli  nebst 

allgemeinen    Bemerkungen.    OG.  Cilli,  1861,    4°,  str.  3 — 24. 

15.  Knapp  Friedrich,  Direktor  Julius  Glowacki.  Ein  Gedenkblatt. 

ÜG.  Marburg,   1912,  mit  Porträt,  str.  3—5. 

Življenjepisne  črtice,  navedba  Gtowackega  razprav  in  njegova  slika. 

16.  Kopetzky  B.,  Der  Coglio  bei  Görz.  OG.  Görz,  1850,  str.  31— 44. 

Topografično-geografična  slika,  v  kateri  navaja  pisatelj  tudi  podatke  o  pito- 
ni ih  rastlinah. 

17.  Koprivnik  Janez,  Grundzüge  der  Geologie  mit  besonderer 

Berücksichtigung  der  geologischen  Verhältnisse  Steier- 
mark s.    LBA.  Marburg,  1895,  str.  I./II.  in  31—61. 

18.  Kott  L.,    Vorstudien    zur   geographischen    Monographie 

der  Julischen  Alpen.    OR.  Görz,  1896,  str.  3— 36. 
Obravnava  predvsem  geologične  razmere. 

19.  Krebs  Norbert  Dr.,  Morphogenetische  Skizzen  aus  Istrien. 

ÜR.  Triest,  1904,  str.  I— XXX. 

Vsebina :  Abriß  der  geologischen  Geschichte  des  Landes.  —  Das  Rosandratal 
bei  Triest.   —  Foiba  und  Lemedraga.   —   Die  blinden  Täler  nördlich  von  Matteria. 

—  Die  Küste  zwischen  Salvore  und  Citlamora.   —    Die  Saldamelager  der  Roveria. 

—  Grundwasserstände  in  Dignano. 

20.  Moser  L.   K.,  Der  Karst  in  naturwissenschaftlicher  Hin- 

sicht.   OG.  Triest,  1890,  str.  3— 42. 

21.  Perne  Franc  dr.,  Ravnatelj  Josip  Hubad.  OG.  Krainburg,  1907, 

str.  3 — 7,  s  sliko. 

V  življenjepisu  omenja  pisatelj  tudi  Hubadovo   delovanje  na   prirodopisnem 
polju. 

22.  Peternel  M.,  Andeutungen  zur  Vaterlandskunde  von  Krain. 

UR.  Laibach,  1853,  str.  8—16. 

Domoznanstveni  paberki  tudi  prirodopisne  vsebine.  Zlasti  navaja  podzemeljske 
jame  in  kranjsko  prirodopisno  slovstvo. 

23.  — ,  Geographische    Skizze    des    Herzogtums   Krain.    UR. 

Laibach,  1855,  str.  3— 14;  1856,  str.  3— 10. 

Pregledno   skiciran  opis   Kranjske,  v  katerem   navaja   pisatelj  v  kratkih  po- 
tezah tudi  prirodopisne  značilnosti  naše  dežele. 

24.  Pischek  Anton,  Grotten  in  der  Umgebung  von  Gottschee, 

mit  Berücksichtigung   der   topographischen  und  geo- 
graphischen Verhältnisse.    UG.  Gottschee,  1874,  str.  3 — 14. 

V  uvodu   topograf-ski  in  geografski  podatki  o  Kočevski  okolici.   Opisane  so: 
Jama  pri  Želj  nah  (Šele),  P'ranciskova  jama,  Jama  pri  Moschwaldu. 

25.  Pucsko  Alexander,  Schulrat  Professor  Alfons  Paulin.  OG. 

DU.  Laibach,  1910,  str.  18—21. 

Poleg   biografskih   podatkov  je  zelo  važen   pregled   znanstvenega   delovanja 
botanilca  Paulina  in  zaznam  njegovih  del. 

26.  Rieck  C,  Skizzen  aus  der  Natur.  OG.  Marburg,  1863,  str.  15—24. 

Vsebina:  1.  Geologisches  in  der  nächsten  Umgebung  Marburgs.  —  2.  Die  Flora 
der  Drauinsel  bei  Marburg.    —    3.  Beschreibung  einiger  Schmetterlingsvarietäten. 


139 

27.  Schivitz  J.,    Beiträge    zur  geo  gnos  t  is  che  ii  Kenntnis  des 

Co  gl  i  o  bei  Gör  z.    OG.  Triest,  1854,  4^  str.  3— 8. 

28.  Svoboda  Heinrich  Dr.,  Zur  Hydrographie  des  Krainer-Kar- 

stes.    OR.  Laibaeh,  1903,  14  strani. 

Pisatelj  navaja  pregledno  najvažnejše  slovstvo  o  vodovju  kranjskega  Krasa, 
ki  pripada  porečju  Save  (Ljubljanica,  Krka,  Kolpa). 

v 

29.  Subic  Ivan,    Ljubljansko  barje.    OG.  Laibach,  1886,  19  strani. 

S  petimi  prilogami. 

Uporabljeno  slovstv-o.  —  O  barskem  teritoriju.  —  Barska  kotlina  nekdaj  in 
sedaj.  —  O  barskih  plasteh.  —  O  postanku  barja  in  rupe.  —  Floristična  črtica 
barske  kotline. 

30.  Tangi  A.  Dr.,    Das    Pettauerfeld  und    seine    Umrahmung. 

OG.  Pettau.  1910,  str.  3—37. 

Vsebina  se  deli  v  naslednje  tri  odstavke:  1.  Boden  und  Aufbau  der  Landschaft. 
—  2.  Die  klimatischen  Verhältnisse.  —  3.  Die  anthropogeographischen  Verhältnisse. 

31.  Tomaschek  A.,  Bemerkungen  über  die  geologischen  Ver- 

hältnisse   der   Umgebung  von   Görz.    OG.  Görz,  1854,  Taf. 
l.  und  IL;  str.  20—31. 

32.  — ,  Phänologische    Beobachtungen   aus   der    Umgebung 

von  eil li.    OG.  Cilli,  1855,  4°,  str.  19—22. 

33.  Vodušek    Matej,    Astronomische    Strahlenbrechung.     OG. 

Laibach,   1895,  18  strani. 

34.  — ,    Beiträge    zur    praktischen    Astronomie.    OG.  Laibach, 

1880,  Str.  3—40. 

35.  — ,  Ebbe  und  Klut.    OG.  Laibach,  1900,  str.  3  — 12. 

36.  — ,  Die  geodätische  Linie.    OG.  Laibach,  1893,  40  str. 

37.  — ,   Neue  Methode  für  die  Berechnung  der  Sonnen-  und 

Mondes    Parallaxe    aus    P  1  ane  ten  vor  ü  bergä  nge  n    und 
Sonnenfinsternissen.    OG.  Lail)ach,   1879,  str.  3— 28. 

38.  — ,   Neue   Theorie    der    Mondbewegung.    OG.  Laibach,   1899, 

Str.  3  — 4f). 

39.  Wentzel  Josef,    Kin    Beitrag    zur    B  i  Id  u  n  gsges  eh  i  ch  f  e  d  es 

Tales    der   Neumarktier    Feist  ritz.    OH.   Laibach,   1901,  mit 
5  Figuren,  13  strani. 

l'iKatelj  p'Kla  najprvo  geoloöke  podatke  ozemlja,  v  katerem  Ke  prosi ira  dolina 
TriiÄke   BluJrire  in  razloži  za  tem  naHtoj  te  doline. 

40.  Wurner  W.,  Nekaj  o  toči.    OG.  Laibach.   lHf)2.  sir.  17—23. 

41.  ,    iO  r  ^«.- 1»  II  i  H  der  m  e  t  e  f)  ro  1  og  i  seh  e  ii    B  «mi  h.i  c  li  t  u  n  gc  n   zii 
Krainburg.    lJ(j.  Kraiiiburg,   1805,  22  strani. 

Meteoroloftičnu  opazovanja  v  tuHu  od  1.  januarja  lK(it  do  :(().  junija  1K((r). 

42.  — ,  NiederflchlagHverhältniHHe  Oberkrains,  aus  dm   Be- 

obachtungen der    Jahre    1K«4  —  18f{».     OG.    Laibach.    1H72, 
nfr.  3  —  15. 

Riizpmv.-i  ' '  '»{'»^fi/^nih  <»p.i/ci\;injili  n.i  .Icsnn.  ;ili,  v   Kr-iiiju  in 

V  LjubljAni.   I'«.'-  ,1   V  pflüi  prugiednili  li--»tvi(jili 


140 


V.    Kazalo  pisateljev. 

(Rimska  številka  /naii  slvupino,  arabska   razpravo  v  (iotični  skupini,  številke  v  oklepaju  značijo 

življenjepis  dotičnega  pisatelja). 


Baebler  B.  III,  1. 
Belar  Alb.  IV,  1-3. 
Beuk  St.  1-3. 
Bieber  V.  III,  2. 
Böhm  A.  IV,  4. 
Branky  Fr.  IV,  5. 
Brehm  V.  I,  4. 
Cilenšek  M.  I,  5. 
Derganc  A.  IV,  6. 
Doblika  K.  III,  3. 
Dütiwirth  R.  IV,  7. 
Erjavec  Fr.  I,  6. 
Fessler  A.  IV,  8. 
Franke  Iv.  I,  7. 
Gtowacky  Jul.  I,  8,  9;  II, 

1-6;  (IV,  15) 
Hartniann  V.  II,  7;  IV, 

9—12. 
Hoffer  E.  I,  10-13;  II,  8; 

111.  4. 
Horak  F.  IV,  13. 
Hubad  Jož.  I,  14;  (IV,  21). 


Huber  .1.  IV,  14. 
Knapp  Fried.  IV,  15. 
Knapitsch  B.  III,  5—7. 
Kopetzky  B.  111,8;  IV,  16. 
Koprivnik  Jan.  IV,  17. 
Kott  L.  IV,  18. 
KrašanFr.  II,  9— 12;  lil,  9. 
Krebs  N.  IV,  19. 
Kukula  W.  II,  13. 
Mitteregger  Jos.  III,  10-13. 
Moser  L.  K.  II,  14;  III,  14; 

(IV,  20). 
Papež  A.  II,  15. 
Paulin  Alf.  II,  16—17, 

(IV,  25). 
Ferne  Fr.  IV,  21. 
Peternel  M.  III,  15;  IV, 

22-23. 
Petrasch  K.  II,  18. 
Pišek  (Pischek)  A.  II,  19; 

IV,  24. 
Prohaska  K.  I,  15. 


Pucsko  Al.  IV,  25. 
Raibenschuh  A.  III, 

16—17. 
Rieck  C.  IV,  26. 
Satter  J.  II,  20. 
Schivitz  J.  IV,  27. 
Schwalghofer  A.  I,  16-17. 
Spiller  R.  III,  18. 
Stossich  A.  I,  18. 
Stranetzky  K.  III,  19. 
Svoboda  H.  IV,  28. 
Šubic  Iv.  IV,  29. 
Tangi  A.  IV,  30. 
Taurer  H.  v.  Gallenstein  I, 

19,  20. 
Tief  W.  I,  21. 
Tomaschek  A.  IV,  31,  32. 
Vodušek  M.  IV,  33-38. 
Voss  W.  II,  21-23. 
Wentzel  Jos.  IV,  39. 
Wretschko  M.  II,  24. 
Wurner  M.  IV,  40-42 


Zapiski. 

Pozabljen  rojak. 

Lani  je  bila  izdana  na  Dunaju  obsežna  knjiga  z  naslovom:  Wiener 
Strassenbilder  im  Zeitalter  des  Rokoko.  Die  Wiener  Ansichten  von  Schütz, 
Ziegler,  Janscha  1779 — 1798,  Beschreibendes  Verzeichnis,  eingeleitet 
und  bearbeitet  von  Dr.  Ignaz  Schwarz.  Mit  einem  Prolog  von  Rudolf 
Hans  Bartsch.  Mit  51  schwarzen,  6  farbigen  Hehogravüren  und  250 
Textillustrationen.  Wien,  Gilholfer  &  Rauschburg,  1914. 

Od  te  knjige  je  bilo  narejenih   samo  320  izvodov;    za    trgovino   je 
namenjenih  le  300,  ki  so  zaznamovani  s  tekočimi  številkami.  In  tudi  ta 
vrsta  se  deli  na  tri  skupine: 
prva      (št.  1 — 30)  je  tiskana    na   pristnem  japonskem    papirju  in  obsega 

59  barvastih  in  57  črnih  razgledov  na  posebnih  listih; 
druga    (št.  31 — 60)  je  tiskana    na    pristnem    holandskem    papirju   in  ob- 
sega istotako  59  barvastih  in  57  črnih  razgledov; 
tretja     (št.  61  — 300)  je  tiskana  na  ponarejenem    holandskem    papirju    in 
obsega  samo  6  barvastih  in  51   črnih  razgledov. 


141 

Tej  razdelbi  odgovarja  seve  tudi  cena. 

Kolikor  je  meni  znano,  v  naši  javnosti  ni  bilo  dosedaj  še  nobenega 
poročila  o  tej  knjigi.  In  čemu  pač.  bi  utegnil  marsikdo  prašati;  ., Wiener 
Strassenbilder"  —  iz  dobe,  ki  je  davno  prešla  in  nima  z  našim  časom 
nobenega  stika,  kaj  nam  to  mari  ?  To  delo  zanima  morebiti  starinoslovce 
na  Dunaju,  morebiti  tudi  ude  starega  plemstva;  Kranjcev  in  posebe 
Ljubljančanov  pa  to  ne  briga  kar  nič.  Poglejmo. 

Kot  umetniki  se  imenujejo  „Schütz,  Ziegler,  Janscha".  Pri  zadnjem 
imenu  se  morebiti  nekaterim  malo  svetlika ;  vsaj  mogoče  bi  bilo  to, 
odkar  je  rajni  Ivan  Navratil  v  svojem  obširnem  spisu  ustvaril  možnost 
za  tak  pojav.  A  o  .Janši  ne  mislim  poročati  na  tem  mestu,  ko  je  dr. 
Schwarz  povedal  urbi  et  orbi  v  svoji  knjigi,  da  pripravljam  obsežno  mo- 
nografijo o  tem  umetniku. 

A  ni  samo  Janša  naš  rojak,  ampak  tudi  Schütz.  V  kolikor  me  je 
poučila  skušnja  dosedaj,  je  napis  tem-le  vrsticam  več  kakor  upravičen. 
S  komurkoli  sem  govoril  o  tem  možu  ter  imenoval  njegovo  ime,  vsakdo 
mi  je  rekel:  Nikdar  nisem  cul  o  njem. 

Janez  Karel  Schütz  h  je  izšel  iz  umetniške  rodovine.  Njegov  oče 
Josip  Schütz  se  je  najbrže  priselil  v  Ljubljano  na  potu  za  kruliom -).  To 
je  bilo  bas  oh  času,  ko  je  vladalo  v  Ljubljani  in  na  Kranjskem  sploh 
toliko  veselja  za  prezidave  in  moderniziranje  starejših  cerkva  in  poslopij, 
a  tudi  za  nove  stavbe.  Čut  in  stremljenje  one  dobe  sta  zahtevala  pro- 
stora in  svetlobe.  Posledica  teh  načel  je  bila,  da  so  razširjevali  stare 
cerkvene  ladije  in  jih  navadno  tudi  obokavali.  Ozka  okna  so  povečali, 
pisano  steklo  odstranjali  in  je  nadomeščali  z  nebarvanim  in  prozornim. 
Stare  freske  težkih  in  mrkih  barv  so  navadno  prebelili  ali  pa  ves  omet 
odbili  in  ga  nadomestili  z  novim,  ako  so  imeli  dovolj  denarja.  Presbiterij 
in  strop  so  cesto  dali  poslikati  v  duhu  časa.  Pri  tem  postopanju  je  bilo 
uničenih  mnogo  starih  in  z  našo  kulturo  zraščenih  zanimivosti,  a  na 
drugi  .strani  se  je  odprlo  široko  polje  umetniškenni  delu.  tako,  da  je 
sami  domači  umetniki  niso  zmogli  in  so  si  prevzemali  na  pomoč  tuje 
potujoče  tovariše.  Domnevam,  da  se  je  Josip  Schütz  na  ta  način  ustalil 
v  Ljubljani.  Morebiti  je  dovoljen  f«lo  sklep,  da  je  bil  pomočnik  izvrstnega 
slikarja  Franca  Jelov&eka  (Jellouschek,  Jellouschegg,  Illouschegk  itd), 
ki  ga  je  zasledovati  v  mestnih  knjigah  od  leta  1780.  dalje.  Nedvomno 
Je,   da  je   bil  ž  njim  v  bližnjem  stiku.    L.   174.'1.  je  vzc!   njegovo  hčerko 


*)  Tako  M  piJle  umetnik;  zraven  tn  oblike  včasih  tudi  Hc, hyt?..  Dokler 
■IflUimo  t^ntgeg»  povo<ln,  j«»  mor.-imo  pur  Hriiiitruti  zn  priHtiio  in  pravilno,  tlji»i 
krainji  knjiga  podaja  obliko  ..SrhitHh"  polcf^  pinnve  Scliüt/.. 

')  Doaedaj  m  mi  ni  He  ponn-r-ilo  dot^nati  pokoljnnjo  in  narodnonti  JoHJpa 
SebOtza  in  tudi  nn,  odkodi  da  Je  priAel.  Tu  je  trel»n  polr|te>.jjivonll  In  pa  —  Hrot'- 
■efa  ulti^aja,  ki  nnm  pokn^.e  nndaljno  |>ot,  po  kateri  bo  hodili  do  n-AItve  l(ya 
▼praianja.  —  I>a  jr  t»il  MJiknr,  nam  pove  Nliirajno  vpiMcl<  nje(;ove((a  NJria  v 
protokolu  r.  kr.  akademije  r>tirazi>valnih  iiineln«»«!)  na  hiiiuijii  .Srhyly.  (aroliis 
von  I.jiit>arh,  Mah  lern  Hohn  .  .  .* 


142 

Marijano  za  ženo  in  bil  poročen  v  cerkvi  sv.  Florijana  ^),  ker  je  Jelovšek 
imel  svojo  hišo  v  Rožni  ulici,  št.  46  (sedaj  21.). 

Dne  2.  novembra  1.  1745.  mu  je  bil  rojen  prvi  otrok:  Janez 
Karel;  botra  sta  nui  bila  Janez  Kracher  in  Ana  Maria  Mezinger,  soproga 
slovitega  slikarja  Valentina  Mezingerja  "•).  Tu  imamo  ponovni  dokaz,  da 
je  bil  oče  v  stiku  z  umetniškimi  krogi. 

O  sinovi  nadaljni  usodi  iz  mladih  let  ni  nam  dosedaj  nič  znanega. 
Nedvomno  pa  je  vzrastel  v  stiku  z  umetnijo,  za  katero  je  bil  pač  tudi 
izredno  nadarjen.  Šolal  se  je  gotovo  v  Ljubljani,  ker  je  prišel  od  todi 
naravnost  na  Dunaj  v  akademijo.  Vstopil  je  3.  januarja  1.  1764.  star  18  let^). 

Na  akademiji  se  je  učil  vseh  predpisanih  predmetov:  bil  je  v 
oddelku  za  risanje,  potem  za  historično  kompozicijo,  za  pokrajinarstvo 
in  poleg  tega  se  je  vadil  še  v  baker  rezati  in  je  posečal  šolo  za  stav- 
barstvo, ki  jo  je  takrat  vodil  profesor  Ferdinand  Hohenberg  pl. 
Hetzendorf  (1732  — 1790),  mož,  ki  ni  uvedel  samo  na  akademiji  pleme- 
nitejše in  okusnejše  smeri  v  stavbarstru,  ampak  je  tudi  praktično  iz- 
vajal te  načela.  Dve  izmed  najlepših  stavb  tedanje  dobe  so  njegovo  delo 
in  ohranjene  do  danes:  svetovno  znana  „glorieta"  v  Schönbrunnu 
(1775)  in  palača  grofa  Fries  (sedaj  Palavicini)  na  cesarja  Jožefa 
trgu  na  Dunaju  (1784).  Imel  je  pa  tudi  obširno  umetniško  naobrazbo  v 
slikanju.  Kaj  čuda,  da  se  ga  je  Schütz  najbolj  oklenil. 

Naš  umetnik  je  pa  moral  imeti  že  izvrstno  podlago  od  doma,  ko 
je  vstopil  v  akademijo ;  drugače  ni  bilo  zmoči  v  kratki  dobi  toliko  učne 
tvarine  in  dospeti  na  tako  visoko  stopinjo  popolnosti.  Že  1.  1768.,  torej 
le    4  leta    po  vstopu  v  akademijo,   je    rezal  v  baker   štiri    arhitektonske 

')  Vpisek  v  poročni  matici  stolne  župnije  v  Ljubljani  meseca  avgusta,  1.  1743. 
slove:  „5  Huius:  In  Ecclesia  S.  Floriani  copulatus  est  Joseplius  Schiittsh  (tako!) 
liber  cum  Maria  Anna,  D:  Francisci  Illoushegk  legitima  filia,  praesentibus  Testibus: 
D:  Joanne  Baptista  Mikulitsch  et  D:  Josepho  Zaun,  per  me  Michaelem  Killer, 
Vicarlum".  Opozarjam  na  dejstvo,  da  se  nahaja  pred  imeni  tasta  in  prič  D:  (t.  je: 
Dominus,  gospod),  kar  znači  „boljše  sloje". 

*)  Vpisek  v  krstni  knjigi  stolne  župnije  1.  1745  meseca  novembra  se  glasi: 
„2.  hujus  mane  media  hora  2.  natus  et  eadem  baptizatus  est  Joanes  Carolus 
filius  legitimus  D:  Josephi  Schitsch,  et  D:  Mariae  Annae  conjugum:  Levantibus 
eum  D:  Joanne  Kracher  et  D:  Maria  Anna  Menzingerin  per  me  Michalem  Killer 
Vicarlum".  —  Wurzbach,  Biogr.  Lexikon  des  Kaiserthums  Oesterreich  piše  v 
32.  zvezku,  str.  131  „geboren  zu  Wien,  1746."  —  To  napako  je  popravil  že  Cyriak 
Bodenstein  v  svoji  knjigi:  Hundert  Jahre  Kunstgeschichte  Wiens  (1788—1888), 
str.  177  na  podlagi  krstnega  lista.  L.  1747  se  je  rodil  Jožefu  Schiitzu  drugi  sin, 
Ignacij,  ki  je  pa  umrl  kot  devet  mesecev  staro  dete  1.  1748.  S  to  beležko  prene- 
hajo podatki  o  Schützu  v  cerkvenih  maticah  stolne  župnije. 

')  „Schülerprotokoll"  c.  kr.  dun.  akademije  obrazovalnih  umetnosti,  1/c, 
str.  291:  „Schytz  Carolus,  von  Labach  Mahlers  Sohn,  in  der  Joseph  Stadt  bey 
den  Joseph  Berg" ;  t.  j.  učenec  stanuje  v  predmestju  Josefsstadt  (=  VIII.  okraj) 
ob  Jožefovem  griču  (sedaj  Josephsgasse).  Tu  izvemo  pozitivno,  da  je  bil  oče  na- 
šega umetnika  slikar. 


143 

predmete :  a)  Razvalina  arkade ;  b)  Razvalina  gradu  v  pokrajini ;  c)  Raz- 
valina dela  neke  trdnjave  in  cO  z  antičnimi  vazami  okrašene  stopnjice 
pod  milim  nebom.  Ti  štirje  bakrorezi  tvorijo  vrsto  (serijo)  zase  ter 
nosijo  znak:  „Erfunden  und  graben  (mesto:  gegraben)  von  Karl  Schj^z 
1768".  To  delo  je  dediciral  svojemu  učeniku,  prof.  Hohenbergu.  Najbrže 
je  pa  iz\TŠiI  že  pred  to  vrsto  dve  drugi  seriji:  1)  Štiri  s  številkami 
označene  liste  z  arhitektoničnimi  zasnovami  in  načrti.  Označil  jih  je  v 
italijanskem  jeziku,  a  samo  z  začetnicami  svojega  imena:  „C.  S.  inv. 
et  incise  in  V.**  2)  „Dva  lista  z  arhitekturami  in  njihovimi  merili.  „C.  Schütz 
fec."  —  Njegova  glavna  stroka  je  ostala  arhitektura,  dasi  se  je  bavil 
tudi  z  bibličnimi  predmeti,  z  alegorijami  in  z  dnevnimi  dogodki. 

L.  1778  se  je  združil  Schütz  z  Janezom  Zieglerjem^)  na  skupno 
delo:  „die  vorzüglichsten  und  schönsten  Gegenden  der  prächtigen  k.  k. 
Residenzstadt  Wien  und  ihre  V'orstädte,  als  auch  jene  vor  der  Linie 
vorzustellen  —  tako  pravita  v  tozadevnem  oglasu  v  „Wiener  Zeitung". 
Meseca  januarja  1.  1779.  sta  prosila  ta  dva  umetnika  za  privileg  svojemu 
delu;  29.  januarja  je  bil  privileg  dovoljen.  V  prošnji,  naslovljeni  na  ka- 
binetno pisarno  se  je  podpisal:  „Carl  Schütz,  Architect  u.  Mitghed  der 
k.  k.  Academie";  njegov  družabnik  pa:  Johann  Ziegler,  Landschafts- 
zeichner" '.)  Tako  se  je  začelo  največje  in  najznamenitejše  delo  našega 
rojaka.  Že  13.  februarja,  1779  sta  naznanila  družabnika -umetnika  v 
„Wiener  Zeitung**,  da  se  začne  naročba  na  te  razglede  dne  15.  marca,  1779. 
Za.  štiri  bar\'ane  liste  določata  v  naročbi  ceno  6  gl.,  za  nebarvane  3  gl; 
izven  prenumeracije  stane  vsak  koloriran  list  2  gl.,  nekoloriran  1  gl.  — 
Iz  trgovskih  razlogov  sta  pa  sklenila  že  11.  januarja  1.  1780.  s  tvrdko 
.•\rtaria  &  Comp,  pogodbo,  v  kateri  se  zavezujeta,  da  bodeta  do  meseca 
maja  1782  izgotovila  12  vrst  razgledov,  a  tvrdka  da  bo  plačala  za  vsakih 
200  odtiskov  po  50  gl.  ter  bo  skrbela  za  papir  in  tisk.  Dne  14  maja,  1784 
je  sklenil  Schütz  sam  z  Artarijo  &  Comp,  novo  pogodbo  za  8  nadaljnih 
razgledov.  Za  vsak  koloriran  odtisek  dobi  po  5H  kr;  papir  plača  tvrdka 
poHcbej.  L.  1787  je  prodal  Schütz  Ivrdki  Artaria  &  Conip.  vse  plošče  in 
fKltine  leh  razgledov  za  1000  gl.  Dve  leti  pozneje  je  bil  naredil  dva  na- 
daljna  razgleda;  I.  1792  pa  je  prejel  za  te  dve  veliki  plošči  in  eno 
manJH/>  400  gl.  od  imenovanega  založnika. 

Tako  je  torej  imel  Artaria  vse  razglede,  ki  sta  jih  risala,  v  bak(M- 
re/ala  in  kolorirala  Schütz  in  Ziegler,  kakor  tudi   plošče  v  svoji  poscsli. 

F*rva  izdaja,  ki  je  prišla  na  svetlo  kot  sklenjena  vrsta  nosi  naslov: 
„Sammlung  von  3f)  Ansichten  der  Hesidenzstadf  Wien  von  ihren  V'or- 
Ntädtcn  und  einigen  umliegenden  Orten,  gezeichnet  und  gestochen  von 
Karl  S<.'hütz,  Mitglied  der  k.  k.  Akademie  der  bild.  Künsten  und  von 
Johann  Ziegler".  Ta   vrHfa  je   imela   najlnjljše  odtise,  vse   v  prvem  sl;iiiu 

*)  Ziegler  Mr  j«;  rofJil  v  M«'iiiinK'!n  (SaAko)  I.  1740,  umrl  Ju  na  Diiniijii  I.  INl'i. 

^  ViHjbina   \f.   profcnj«  j«    priol)«'«na    v    j^(»ri    iiuvtMii'nl    knjigi    dr.    Scliwar/Ji, 

«Ir.   V'     "'   ■  '-'' ')  |K»v/>nll  liidi  dniKi  (»odrotitii   podiilki  r)  Iri^ovMkih  poi^odhiili 


144 

(etat)  in  se  je  tako  prodajala  do  1.  1792.  Med  tem  časom  je  pa  Artaria 
vrsto  razgledov  vedno  razširjeval  ter  va-njo  privzemal  tudi  umotvore 
drugih  umetnikov.  Tem  potom  je  prišlo  v  to  zbirko  tudi  sedem  razgledov 
risanih  od  L.  Janše,  ujedkovanih  od  J.  Z  ie  gl  er  j  a,  a  eden  risan  in 
ujedkovan  od  bratov  Jožefa  in  Petra  Schaff  er  ja.  Tako  je  narastla 
vrsta  dunajskih  razgledov  na  57  številk.  Izmed  teh  je  Schütz  risal  in 
ujedkoval  25,  enega  pa  samo  risal,  a  v  baker  ga  je  rezal  S.  Mannsfeld; 
Ziegler  jih  je  izvršil  23  v  risbi  in  ujedkovini,  ostalih  osem  Janša  in 
brata  Schaffer. 

Ta  prvi  stan  pa  so  večkrat  predelali  pri  večini  bakrenih  plošč. 
Razgledi,  ki  so  tedajni  dobi  posebno  ugajali  v  prvi  zasnovi,  so  ostali 
ves  čas  v  prvotnem  stanu;  takih  je  11.  Drugi  imajo  po  2 — 8  raznih 
stanov  (etats),  ki  so  nastali  tako,  da  je  umetnik  en  del  štafaže  pozneje 
dodal,  ali  pa  posamezne  dele  izbrusil  iz  plošče,  ali  da  je  podobe  v  sta- 
romodnih oblekah  nadomestil  s  postavami  v  toaletah  poznejše  (em- 
pirske)  mode. 

Od  1.  1792  — 1800  je  bil  v  trgovini  drugi  stan;  naslovni  list  je 
ostal,  a  številko  36  so  izbrusili,  ker  je  bilo  v  vrsti  že  49  listov. 

Po  1.  1800  je  tvrdka  premenila  tudi  besedilo  naslovnega  lista  v: 
„Ansichten  der  Residenzstadt  Wien,  der  Vorstädte  und  der  umliegenden 
merkwürdigen  Gegenden.  Gezeichnet  und  gestochen  von  Carl  Schütz 
und  L.  J  a  n  s  c  h  a ,  Mitgheder  der  k.  k.  Academie  der  bildenden  Künste". 
Ziegler  je  izpuščen. 

Od  teh  plošč  tretjega  stana,  izmed  katerih  jih  je  bilo  nekaj  še 
večkrat  predelanih,  je  dobil  založnik  še  pred  nekaj  leti  vrsto  novih  od- 
tisov, ki  so  pa  dandanes  že  davno  razprodani.  Plošče  so  tako  obrabljene, 
da  ni  moč  dobivati  od  njih  porabnih  posnetkov. 

Schütz  pa  ni  posvetil  vsega  svojega  časa  le  razgledom  cesarske 
prestolice  in  njene  bližnje  okolice,  ampak  je  uporabljal  svojo  umetniško 
spretnost  tudi  za  druge  umotvore.  Kajti  bil  je  mnogostransko  naob razen 
in  i  z  v  e  ž  b  a  n  umetnik :  čopič  rabi  z  isto  sigurnostjo  kakor  rilo ;  s 
s  prosto  roko  riše  tako  virtuozno,  kakor  s  črtali  arhitektonske  tlorise  in 
narise.  Sedaj  se  bavi  z  bibličnimi  prizori,  potem  portretuje  ali  ustvarja 
alegorične  skupine;  kedar  je  bolj  suša  v  blagajni,  ujedkuje  prikupljive 
podobice  v  drobne  almanahe  ali  pa  modne  table  za  tedajne  estetično- 
literarne  časopise,  ki  so  bili  obenem  tudi  modni  žurnali.  Odličen  okus 
kaže  pri  ornamentalnih  kompozicijah  in  vinjetah.  Poleg  teh  pa  riše  po- 
sebno rad  pompozne  prazničnosti  z  množinami  podob  in  podobic  ali 
živahne  bojne  prizore.  Dasi  je  njegova  glavna  stroka  ostala  arhitektura, 
ki  jo  je  umetniško  pojmoval  v  njenem  bistvu  in  estetičnem  učinku, 
kakor  nobeden  njegovih  sodobnikov,  je  obvladal  vendar  tudi  človeško 
postavo  s  čudovito  virtuoznostjo  ter  nam  zapustil  prizore  polne  življenja 
in  resnice,  zajete  neposredno  iz  tedajnega  osredja:  njegovim  podobam 
In  postavam  je  ostal  psihičen  znak,  naj  stoje  ali  naj  se  gibljejo,  naj  se 
pogovarjajo  ali  naj  so  nemo  zamišljene,  naj  delajo  ali  naj  lenarijo. 


145 

Za  sedaj  imamo  kritično  preiskane  in  obdelane  samo  njegove  du- 
najske razglede.  Bilo  je  dolgotrajno  in  obsežno  delo,  ki  ga  je  izvršil 
dr.  Schwarz.  Nalogo,  ki  si  jo  je  postavil,  rešil  je  z  vso  strokovnjaško 
točnostjo. 

Cesar  se  pa  dr.  Schwarz  ni  dotaknil,  to  čaka  druge  strokovnjaške 
roke.  Izmed  listov  v  baker  rezanih  ali  pa  ujedkovanih  —  starejše  slov- 
stvo jih  navaja  okoli  70  —  je  nedvomno  mnogo  nepristnih,  a  istotako 
bo  na  drugi  plati  nedostajalo  precejšnje  število  še  neznanih  del. 

Največ  njegovih  umotvorov  je  zbranih  na  Dunaju  v  Albertini 
(posebno  pristnih  njegovih  akvarelov),  potem  v  knjižnici  c.  kr.  akadmije 
umetnosti  (akvareli,  skice,  ročne  risbe,  s  svinčnikom,  peresom,  in  rudečo 
kredo)  in  pa  v  c.  kr.  dvorni  knjižnici  (samo  ujedkovine  in  bakrorezi). 
Posamezne  risbe  in  akvarele  hranijo  bogate  zbirke  dunajskih  nabiralcev, 
predvsem  zbirka  dr.  Ha  y  m  an  nova,  najbogatejša  zbirka  glede  na 
viennensia. 

Dela  našega  umetnika  čislajo  poznavalci,  kulturni  zgodovinarji,  pri- 
jatelji umetnosti  in  nabiralci  vedno  bolj.  Prvotne  cene  so  bile  primerne 
tedanjim  razmeram;  dandanes  se  nam  vidijo  več  nego  skrome.  Dočim 
je  stal  takrat  vsak  list  le  2  gld.  (=  4  K),  ako  je  bil  koloriran,  je  po- 
skočila v  zadnjih  letih  cena  posameznim  razgledom  na  40 — 50  kratno 
vsoto ;  lepi  listi  prvega  stana,  pred  napisom  z  neobrezanim  robom  celo 
na  250 — 300  kron,  cene,  ki  so  torej  70 — 80 krat  tako  visoke,  kakor 
prvotne.  Neprimerno  dražji  so  originalni  akvareli ;  plačujejo  se  po  3500 
do  6000  K.  Vendar  je  vse  to  v  zvezi  z  zgodovinsko  naobrazbo  in  z 
lokalno-patriotičnimi  študijami.  Značilnih  dražestnosti  ni  po  dunajskih 
ulicah  in  trgih  več;  eklektika  je  ubila  vse,  kar  je  imelo  še  kaj  pristnega 
lokalnega  kolorita  na  sebi.  Sedaj  se  Dunajčan  zaveda,  kaj  da  je  izgubil 
in  si  prizadeva  vsaj  v  podobi  obnoviti  stari,  palriarhalični  in  prijetni 
Dunaj.  Te  podobe  mu  nudijo  Schütze  ve  ujedkovine,  ki  jih  je  ta 
ustvaril  z  umetno  roko  in  položil  vanje  tudi  čut  umetniškega  srca;  s 
tem,  da  so  tudi  kolorirane,  odseva  od  njih  tisti  nepopisni  čar  uincfiii- 
ikega  čuta  za  barvenost,  ki  jo  je  imela  Se  doba  rokoko.  .le  pač  res 
zanimivo,  da  sta  bila  dva  Kranjca,  ki  sta  ustvarila  Duiuijčanom  tako 
dragocene  spomine  na  njihovo  kulturo  in  umetniško  preteklost  in  da  sta 
pri  tem  pogodila  ravno  tisti  ton,  ki  .sega  danes  po  več  nego  slo  letih 
dunajhki  inteligenci  do  srca.  Zato  bodeta  imeni  Schiit/,  in  .lanscha  v 
cesarski  prestolici  vedno   v  čislih.  Mantu.mi. 

Stf.  Hieronim  in  najstarejše  drevo  na  Kranjskem  -  Rav- 
natelj C,  kr.  arlic(<l'i-k't,'a  mu/.cja  v  Splitu  Kr.  Muli«-  je  iiicrncljil  /  <»<lo- 
t)r  •  -n  in  «  podporo  «.  kr.  mininfra  za  t)ogočasfji!  in  iik  poseben  odsek 
ai..     .  ;.^kega    muzeja   v  Splitu   z   naslovom:    „Bibliothora   lli«'rorjymiana**. 

Sv.  Hieronim  je  bil  rojen  v  Stridonu,  ki  je  stal  po  Huli<  ii  \u\  se- 
danjem Grahovem  [Kilju.  To  polje  se  nahaja  sedaj  v  MoKtii,  pr<'j  pa  je 
bilo  del  ilare  Dalmacije.    V  proslavo  tega  glasovitega    Dalmalinra   naj  bi 

10 


146 


se  zbralo  v  Hieronimovi  knjižnici  vse,  karkoli  spominja  na  njegovo  živ- 
ljenje in  delovanje.  Ta  knjižnica  zbira  tudi  podatke  o  cerkvah,  ki  so 
sv.  Hieroninui  posvečene,  o  njegovih  slikah,  kipih,  o  njegovih  spisih  in 
delih,  ki  se  nahajajo  na  hrvatskem  in  slovenskem  ozemlju,  o  pripo- 
vedkah, ki  so  o  sv,  Hieroninui  ohranjene  med  narodom. 

Na  Kranjskem  je  pet  cerkva  posvečenih  sv.  Hieronimu,  namreč 
podružnice:  Sv.  Hieronim  na  Nanosu*)  (župn.  Šent  Vid  pri  Vipavi),  Cele 
(ž.  Prem),  Koritnice  (ž.  Knežak),  Ivanje  selo  (ž.  Unec)  in  Petkovec  (ž.  Rovte 
pri  Logatcu). 

Podružnici  Cele  in  Koritnice  sta  spadali  do  K  1831.  pod  tržaško 
škofijo,  Sv.  Hieronim  na  Nanosu  pod  goriško  škofijo,  Ivanje  selo  do 
1.  1787.  pod  oglejsko  škofijo,  le  Petkovec  je  že  prej  spadal  pod  ljub- 
ljanskega škofa. 

Spomina  vredna  pa  je  pripovedka,  da  je  sv.  Hieronim  v  Stranah 
pod  Nanosom  v  župniji  Hrenovice  pod  starodavno  tiso  pridigoval. 

Tu  sloji  poleg  cerkve  dobrih  6  m  visoko  drevo ,  tisa  (taxus  bac- 
cata,  Roteibe),  ki  meri  1  m  nad  zemljo  3  ah  v  obsegu.  Po  računu  uče- 
njakov ima  to  drevo  nad  1000  let,  morda  celo  1600  let.  Natančno  se 
leta  ne  morejo  določiti,   ker  bi  se  moralo  drevo  sicer  prej  uničiti,  da  bi 


Starodavna. tisa  v  Stranah  pod  Nanosom. 


*)  Posvečena  dne  1.5.  sept.  1.  1624. 


147 

se  podrobno  dognalo  število  letnih  krogov.  Ljudem  je  tu  sv.  Hieronim 
zato  dobro  2nan.    ker  stoji  na  Nanosu  sv.  Hieronimu  posvečena    cerkev. 

Vaščani  to  častito  drevo  visoko  cenijo  in  so  že  pred  več  ko  50  leti 
ponudbo  bogatih  tržaških  trgovcev,  da  bi  jim  drevo  prodali,  ponosno 
odklonili. 

Očividno  je,  da  pripovedka  o  pridigi  sv.  Hieroniina  ne  sloni  na 
zgodovinskem  dogodku.  Sv.  Hieronim  je  živel  do  1.  420  po  Kr.  Znano  je, 
da  je  bival  v  Rimu,  Trierju  in  Akvileji,  torej  v  naši  neposrednji  bli- 
žini: njegovi  dve  pismi  «ad  virgines  Emonenses"  in  „ad  Antonium  mo- 
nachum".  ki  jih  je  pisal  v  Emono,  sta  ohranjeni  (Mittheil.  d.  hist.  V.  f. 
Krain,  1853,  72);  seveda  ne  vemo.  katera  Emona  je  omenjena,  toda  da 
bi  sv.  Hieronim  pred  1500  leti  pridigoval  v  Stranah  in  celo  pod  tiso,  je 
le  domneva ,  ki  je  bržkone  nastala  vsled  starosti  drevesa  in  slučajnosti, 
da  stoji  na  Nanosu  sv.  Hieronimu  posvečena  cerkev.  Morda  je  kdo 
vpričo  ljudi  omenil:  „To  drevo  je  tako  staro,  da  bi  bil  lahko  sv.  Hieronim 
že  pod  njim  pridigoval".  Ljudje  so  polagoma  iz  te  nedoločne  govo- 
rice napravili  določno  obliko:  ^Pod  tem  drevesom  je  že  sv.  Hieronim 
pridigoval". 

Čeprav  pa  pripovedka  ne  sloni  na  zgodovinskem  dogodku,  je  pa 
starodavna  tisa  tembolj  zanimiva,  ker  si  prisvaja  čast,  da  je  najsta- 
rejše drevo  na   Kranjskem. 

O  tem  drevesu  in  o  pripovedki  o  sv.  Hieroninui  je  že  pisal  dr. 
Karol  Deschmann  v  III.  .lahresheft  des  Vereines  des  krainischen  Landes- 
Museums,  1862,   194.  V.  Steska. 

Društveni  vestnik. 

(fdUkorani  udje.  Ljubljanski  mestni  obrinski  svet  je  jxKk'Iil  v  svoji  soji  dne 
2fl.  junija  1915  častnemu  udu  .Muzejskej^a  druStva  za  Kranjsko  f^.  c.  kr.  dvornemu 
«velniku  in  c  kr.  dež.  .^ol.  nad/.orniku  v  pok.  Francu  Levcu  ob  priliki  njct^ovc 
70  lelnire  rastno  meščanstvo  s(olnega  me.sta  Ljubljane  v  |)riznanie 
trajnih  zaKlug  njef^ovega  6ol.skega  in  znanstvenega  delovanja. 

Nj.  Veličanstvo  cmar  je  podelil  0.  julija  IBL""»  društvenemu  rastnemu  udu 
jf  Fe  rd  Seid  lu ,  C  kr.  profenorju  na  držjivni  realki  v  (iorici.  ob  priliki  njegove 
upokojitve  v  priznanje  zasluintfga  ftolKkega  in  znanstvenega  delovanja  naslov  c.  kr. 
vladnega  «vetnika 

Nadalje  je  bil  odlikovan  1«.  junija  1915  naö  ud  g.  Frani-  Wilfan,  prista- 
niitki  kapitan  v  .Sulini  na  Romunskem,  za  svoje  zaslužno  delovanje  z  vite.^kim 
križrem  Frano-.Iožefovega  reda. 

PredjMKlHlvo  .Muzejskf»tM  društva  /ji  Kr.iiiisko  je  izreklo  vsi-m  (idlikov/iucem 
Rvoje  najiNkrenfjft«  čeNlilk»- 

tnten'      '  I)  r.   M  o  n  «  Za  r  n  1  k  ,    i/.r    prof.  /.oolu^ijr  in   primerjajur»-    ana- 

tomije   flu  u   v  WUrzburgu.   !'•  bil   po/v. m   sep|fnil)ra   t     I.   za   rcdm-^ja    pro- 

fMorja  on  vm;uciIi/U!4I  v  Carigrad 

PredatHttii'  ,{r  f,  '/.irnika  „<t  hojih  n  iivalslvn".  Kivajoc  iHkaj  ilni  v 
Ljubljani  J'-  •■  '  I  dr.  H  o  r  i -^  Zamik  »«  In.ilrvrediio  po/.orriohljo  in 
p*>žrtvo.  I  tur  je  priredil  dne  29.  martut  L  I.  v  dvorani  Mest- 
nega doii...  y-,-:  w,i,,,j->ii   M. I/'-' druKtvn  vele/jinlmivo   predavanje  z;i  prirr)do- 

piaje  vnrtim   kr'>g»>m   \\t\'ni-\in   r  >  iva.    Za  «mov   mi  je   iztiral  y.   pr<'daval«"lj    boji- 

v  livaUtvu,  lorej  -»nov,   ki  wj  Htnujü   h   »cdanjim    «velovnim    polohijem     Z<lru?.il  je 


148 

s  predavanjem  dobrodelen  namen,  ker  jo  čisti  dohodei<  od  vstopnine  bil  določen 
potrebnim  rodl>inam  v  boju  padlih  Ljubljančanov  in  Rdečemu  križu. 

G.  predavatelj  je  opozoril  v  uvodu  na  čudno  .nasprotje:  sedanja  Ijuta  borba 
narodov  vzbuja  misel,  da  je  človeštvo  v  nasprotju  s  prirodo,  dasi  je  vzniklo  iz 
nje;  podoba  je,  da  edino  le  človek  zna  v  toliki  meri  sovražiti  in  uničevati  sebi 
enaka  bitja,  dočim  v  prirodi  vladata  mir  in  spravljivost.  Toda  ta  mir  je  le  navi- 
dezen. Poznavalcu  prirode  se  marveč  razodevajo  vserod  v  živalstvu  medsebojni  ne- 
izprosni boji  za  biti  ali  podleči.  In  vendar  imajo  ti  boji  v  sebi  kal  napredovanja. 
Znuigujejo  namreč  tista  bitja,  ki  so  za  življenje  bolje  usposobljena. 

G.  predavatelj  se  je  bavil  le  z  dejanskim  bojem  živali,  kjer  poedinci 
izkušajo  uničiti  drug  drugega.  Mnoge  živali  n.  pr.  potrebujejo  živo  živalsko  hrano, 
in  morajo  živi  plen  uloviti  in  premagati,  da  si  ga  prisvojijo.  V.saka  žival  pa  se 
izkuša  ubraniti  napadalcev.  Za  ta  boj  je  opremila  priroda  napadalce  in  napadene 
dostikrat  na  prav  premeten  način  z  raznolikimi  mehaniškimi  in  kemijskimi  sred- 
stvi in,  če  treba,  s  prevaro  in  zvijačo.  G.  predavatelj  je  navedel  dolgo  vrsto  raz- 
ličnih slučajev  iz  vseh  oddelkov  živalstva,  ki  nam  kažejo  drzne  napade  in  po- 
gumne brambe. 

Poleg  bojev,  ki  jim  je  nagib  hrana,  so  še  taki,  ki  izvirajo  iz  potrebe,  ohra- 
niti živalstvo  in  ga  razmnožiti;  taki  so  boji  samcev  za  posest  samice. 

Najbolj  podobni  človeškim  bojem  pa  so  boji  socialno  živečih  živali,  ki  jim 
je  dostikrat  svrha,  da  se  živalska  naselbina  socialno  in  teritorialno  okrepi ;  taki  so 
boji  mravelj  in  termitov. 

Naposled  je  omenil  predavatelj  še  boj,  ki  ga  bojujejo  v  poedincu  deli  telesa 
med  seboj.  Tisti  deli,  n.  pr.  tiste  stanice,  mišice,  kosti  itd.,  ki  so  bolj  zaposljene, 
odjemljejo  drugim  hrano  sebi  v  prid;  zatorej  se  bolje  jačijo  in  tem  uspešneje 
delujejo.  Tudi  tu  rodi  boj  koristi  za  celoto. 

Vodilne  misli  je  g.  predavatelj  pojasnjeval  v  živahni,  nazorni,  prilično  s  hu- 
morjem začinjeni  besedi  z  značilnimi,  za  vsakogar  zanimivimi  primeri,  in  je  le-te 
predočeval  z  mnogimi  navlašč  za  ta  namen  prirejenimi  izborno  uspelimi  skiopti- 
škimi  slikami. 

Občinstva  je  bilo  zbrano  obilno  število,  sledilo  je  izvajanju  z  zanimanjem  in 
se  je  naposled  zahvaljevalo  g.  predavatelju  z  živahnim  dolgotrajnim  odobravanjem. 

Se  posebna  zahvala  pristoja  g.  predavatelju  za  to,  ker  je  predavanje,  še  ne- 
koliko razširjeno,  priobčil  v  Ljubi janskem  .Zvonu.  F.  S. 

Častni  diplomi,  ki  ju  je  izročilo  društvo  novima,  na  občnem  zboru  dne 
15.  februarja  1915  imenovanima  častnima  udoma,  sta  bili  krasni  umetniški  deli. 
Zasnova  diplome  za  g.  dvornega  svetnika  Franca  Levca  je  izvršena  z 
ozirom  na  njegovo  delovanje  na  polju  narodopisja.  Besedilo  objema  obod  iz  mo- 
tivov narodne  ornamentike:  prikupljive  oblike,  mehke  poteze,  pestri,  a  nežni 
kolorit  Kompozicijo  je  izvršila  s  finim  čutom  za  narodni  slog  in  s  spretno  roko 
gdč.  Marija  Novakova  v  Ljubljani.  Tudi  snov  za  kompozicijo  prof.  Seidlove 
diplome  je  zelo  primerno  izbrana,  posameznosti  v  umetniško  celoto  združene.  V 
ospredju  se  dviga  liki  ponosen  prirodni  obelisk  skalnata  igla,  za  njo  pa  se  v  daljavi 
bleste  vrhovi  Kamniških  alp.  Ob  strani  se  ovija  po  skalovju  bršljan,  pod  iglo  pa 
leži  v  podzem.ski  jami  losova  lobanja.  Na  vznožju  so  slikovito  nakopičene  školjčne 
in  polžje  kamenice,  slikane  po  izvirnikih,  ki  jih  je  nabral  v  Kamniških  alpah  Simon 
Hobič.  Skupina  kamenic  lahno  izveni  v  enoredni  vrsti  spodnje  črte.  Diploma  je 
umetniško  delo  gdč.  Anice  Zupan čeve. 

Novi  udje  G.  Maks  L  ukane  pl.  Savenburg,  kand.  iur.  v  Ljubljani.  — 
Naorčnik  na  Carniolo:  g.  Saks.  Hinko,  knjigarnar  v  Idriji. 

Umrli  udje.  Na  Dunaju  je  umrla  25.  julija  t.  1.  gdč.  dr.  Ana  Schiffrer, 
asistentka  deželnega  muzeja  v  Ljubljani.  —  7.  septembra  1915  je  umrl  v  Ljubljani 
vIč.  g.  monsignor  Anton  Zupančič  bogoslovni  profesor  v  pokoju.  —  Na  Vol- 
čjem potoku  pri  Kamniku  je  preminul  15.  septembra  g.  Ferdinand  Souvan, 
veletrgovec  v  Ljubljani.  —  V  Ljubljani  je  umrl  16.  septembra  1915  vlč.  g.  Fran- 
čišek P.  Kadunc,  župnik  v  pokoju.  —  Na  balkanskem  bojišču  se  je  2.  oktobra 
1915.  smrtno  ponesrečil  g.  Franc  Dobovšek,  preparator  deželnega  muzeja  v  Ljub- 
ljani. Časten  jim  spomin! 

Izdaja  in  zalaga  „Muzejsko  društvo  za  Kranjsko"  v  Ljubljani. 
Tisk  J.  Blasnika  nasl. 


Narodopisne  študije. 

Dr   JOS.  MANTUANL 

Nekaj  let  je.  odkar  se  je  naselila  meri  nami  strastna  navada, 
nabirati  stvari,  ki  so  se  ohranile  še  v  posesti  preprostega  naroda. 
Premnogo  jih  je  pač  izginilo  že  davno,  ne  vemo  kam.  Se  več  takih 
predmetov  pa  so  ljudje  sami  uničili,  ker  so  bili  ustrojeni  „po  starem" 
in  so  se  jim  zdeli  nerabni.  Tedaj  je  gledala  naša  inteligenca  brez- 
brižno pogin  narodnega  blaga,  prav  kakor  je  danes  brez  umevanja 
kopiči,  največ  seve  iz  modnih  ozirov  pod  pretvezo,  da  je  > narodno 
blago".  Pred  seboj  imamo  tipičen  kontrast  dveh  skrajnosti:  kar  je 
zamudila  prošla  doba,  to  bi  rada  popravila  sedanja;  kar  so  uničili 
prejšnji  rodovi,  hočejo  nadomestiti  sedaj  živeči.  Ta  pohvalna  namera 
Zxihteva  pa  jasnosti  pojmovanja,  dalekogledne  smotrenosti  v  posto- 
panju, zreln  sodbe  in  v  prvi  vrsti  znanstvene  podlage.  Ni  dosti,  da 
je  kdo  prečital  ta  ali  oni  člančič,  morebiti  še  to  ali  drugo  knjigo 
katerekoli    literature,   ampak  je  treba  v  prvi  vrsti  podrobnega  dela, 

v 

samostojnega  primerjanja  in  pregleda  tozadevnega  slovstva.  Se-le 
na  takem  podstavu  je  mogoče  razbirati  domače  od  ptujega,  pristno 
od  ponarejenega,  dobro  od  slabega,  pravilno  od  nepravilnega.  V 
proizvodih  vsak»*  narodne  kulture  tiče  korenine  in  koreninice,  ki 
so  vsrkavale  —  ako  izločimo  oddaljene  iztočne  kulture  —  redilne 
Ht)ko\<'  iz  tal  velike  in  sku[)ne  indoarijske  prosvete  in  jih  pretvarjale 
v  svoje  lokalne  pritrebe.  In  prav  v  tem  delu  so  nam  ohranjene  nravne 
vrednote  in  znaki  velikih  tvornih  sil,  dokazi  kulturne  usposobljenosti. 
Vsaka  kultura,  naj  bo  še  tako  obsežna  in  globoka,  ni  padla  izgo- 
tovljena  iz  neba  v  naročje  temu  ali  onemu  narodu;  vsak  izmed  njih 
si  jo  je  moral  prikrojiti  sam  na  podstavu  ot)čnega  svojstva  indoarijske 
»kupine.  Zato  se  razlikujejo  posamezni  narodi  le  po  kakovosti  svo- 
jega fKijmovanja  in  razumevanja  skupne  prazasnove. 

Te  razlike  in  inačice  označujejo  |H>temtaketn  tudi  posamezne 
naro<lne  kulture.  TreJia  jih  je  torej  poznati,  ako  jih  hočemo  pra- 
vilno razločevati  in  da  si  ne  prinvajamo,  kar  ni  riiišr  ter  <lii  ne 
prepUHČ-amo  tirez   ugovora  drut^im.  kar  jim   ne  i^re. 

ti 


150 

To  poznavanje  je  pa  doseči  samo  potom  resnega  in  podrobnega 
proučevanja  zadevnih  proizvodov.  Zatreti  je  pri  tem  delu  s  trdno 
voljo  vsak  drug  upliv,  osobito  pa  vse  praktične  in  modne  mike  ter 
iskati  samo  znanstveno  resnico.  Prej  omenjena  modna  navada  nabi- 
ranja pomeni  vse  prej,  kakor  pospeševanje  narodoznanskih  študij, 
ker  moti  smer  in  kvari  sodbo.  Nabiralna  strast  pozna  načelno  samo 
dve  skrajnosti,  kedar  ocenjuje:  ali  je  vse  dobro,  kar  more  doseči, 
ali  pa  je  vse  slabo,  kar  ji  ni  mogoče  spraviti  v  svojo  oblast.  V  99% 
slučajev  je  stališče  nabiralčevo  trgovsko.  Ako  izmed  sto  le  eden 
nabira  iz  čiste,  nesebične  ljubezni  do  stare  kulture,  sme  se  imeno- 
vati to  razmerje  ugodno.  Tako  je  taktično  stanje.  Vendar  temu 
niso  krivi  povse  nabiralci.  Razmere  so  posledica  tistega  efemernega 
slovstva,  ki  se  nakapa  iz  raznih  podjetniških  glasil,  izhajajočih  v 
inozemstvu.  Tega  „gradiva"  se  polaste  ljudje,  ki  prečitajo  sem  in  tam 
kako  podobno  razpravico.  Ne  da  bi  jo  predelali  in  prebaviU,  vržejo 
misli  in  nezmisli  originala,  prevedene  v  slovenščino,  med  domače 
ljudi.  In  to  je  pri  nas  najnevarnejša  rana. 

Neobhodno  potrebno  je  torej,  ako  nam  je  res  kaj  do  kulture, 
da  se  otresemo  teh  diletanskih  vplivov  in  spon  in  si  ustvarimo  svoje 
lastno  znanstveno  in  strokovnjaško  slovstvo  tudi  za  narodoznanstvo. 
V  slovenskem  jeziku  dosedaj  ni  še  spisov  o  psiholoških  pojavih  na 
tehničnih  in  umetno-obrtnih  narodnih  izdelkih;  nismo  še  resno  pro- 
včevali  načel  in  orodja  starih  tehnik,  ne  vemo  torej,  vkoliko  so  te 
uplivale  tudi  na  estetično  obliko,  ne  le  na  snovno  trpežnost  in  me- 
hanično statiko.  Kar  so  pri  nas  o  tem  pisali,  ima  ponajveč  značaj 
izpodbude  ali  očrta  ^). 

Pot,  ki  jo  moramo  ubrati  —  vkolikor  ni  že  popolnoma  zaraščena 
—  je  ta,  da  si  ustanovimo  najprej  zanesljivo  podlago  z  monogra- 
fičnimi  študijami.  Potem  še-le  bo  mogoče  misliti  na  pregledne 
spise;  vsaka  druga  smer  nas  odvaja  od  smotra.   Domača   strokovna 


')  Da  ne  obremenim  te  razpravice  preveč  s  slovstvom,  ki  ni  v  neposredni 
zvezi  s  predmetom,  omenjam  le  nastopne  preglede.  Šlebinger,  dr.  J.  Bibliogra- 
phie der  slovenischen  Volkskunde  (1898—1904)  v  Zeitschrift  für  österr.  Volkskunde, 
X  (1904)  243—247.  —  West  er,  Jos.  Slovenske  končnice  in  folklora.  Slovan,  IV 
(1905—1906)  22  nsl.  —  Šlebinger,  dr.  .1.  Slovenska  bibliografija  v  Zbornikih 
Matice  Slovenske  (narodopisje):  1904,  str.  243—245;  1905,  str.  205-206;  1906, 
str.  203-206.  -  Šlebinger,  dr.  .1.  Slovenska  bibliografija  za  1.  1907—1912.  V 
Ljubljani,  1913,  str.  283—295.  —  Beležim  še  posebni  zvezek  revije  „The  Studio"  ; 
izšel  je  pod  naslovom  „Peasent  Art  in  Austria  and  Hungary.  London-Paris-New  York, 
1911.  Iz  kranjske  prinaša  enajst  predmetov  v  podobi  (1  hišo,  2  skrinji,  2  roba  za 
avbe,  3  sklepance,  1  pas,  1  zaponko).  Besedilo,  ki  se  bavi  s  Kranjsko,  zavzema 
13  vrst  (Miss  Le  ve  tu  s);  v  razpravi  sami  je  naša  domovina  dvakrat  imenovana 
(prof.  dr.  Ha  beri  an  d  t). 


151 

literatura  nikakor  ne  zadošča :  tudi  nemško  in  angleško  slovstvo  nas  je 
zanemarilo  ali  pa  nepravilno  zamenjalo  in  istovetilo  z  drugimi  narodi. 

V  teku  časa  sem  nabral  nekaj  rezultatov  tozadevnih  lastnih  in 
samostojnih  študij.  Odločil  sem  se,  podati  jih  javnosti  v  obliki  za- 
okroženih analiz.  Morebiti  se  zaveseli  še  kdo  drugi  tega  dela,  ki 
nikakor  ni  brezpomembno  in  more  ustanoviti  na  poprišču  narodo- 
znanstva  boljše  odnošaje.  nego  jih  imamo  sedaj.  —  Študije  name- 
ravam priobčevati  neprisiljeno,  kakor  naneseta  čas  in  prilika. 

I. 
Ostanek  prazgodovinske  tkalske  tehnike   na    Kranjskem. 

Se  pred  kakimi  štiridesetimi  leti  so  poznali  skoraj  povsod  po 
Kranjskem  tkanje  trakov  na  roko.  Tedaj  je  sejal  naš  kmet  lan  in 
pridelal  dovolj  vlakna  tako  za  domačo  prtenino,  kakor  tudi  za  na 
prodaj.  Za  svojo  potrebo  je  podelal  lan  doma.  Vsaka  kmečka  hiša 
je  imela  svoj  kolovrat  ali  preslico;  celo  meščanka  si  je  štela  v  čast, 
da  je  umela  presti.  Statve  so  imeli  skoraj  na  vsaki  večji  vasi,  včasih 
tudi  po  več.  Naša  dežela,  pretežno  poljedelska,  ki  do  najnovejšega 
časa  ni  bila  zvezana  po  dobrih  občilih  z  obrtno  višje  stoječimi  kraji, 
je  ostala  dalje  pri  starih  tehnikah.  Te  so  bile  pač  solidne,  a  nepri- 
kladne  za  obrtno  izrabo.  Ljudem  se  tedaj  ni  mudilo;  ako  je  zahte- 
vala izgotovitev  predmeta  nekaj  ur  ali  tudi  nekaj  dni  več,  to  niso 
vpoštevali:  častitljivost  tradicije  je  premostila  vse.  Danes  je  to  bist- 
veno drugače.  Ceno  tvorniško  blago  je  izpodrinilo  domače  proizvode, 
nas  obrtnik  in  kmet  nista  mogla  tekmovati  na  svojem  orodju  z  vele- 
produkfijo  na  strojih  ter  sta  opustila  delo,  ki  jima  v  trgovskem 
smislu  ni  moglo  biti  več  življenska  podlaga.  Tako  je  izginilo  staro 
delo,  a  obrtna  veleprodukcija  se  ni  se  dala  uvesti.  Zato  smo  danes 
pri  nas  navezani  vsi,  meščani  in  kmetje,  na  dovoz. 

Starejši  ljudje  pa  se  spominjajo  še  časov,  ko  so  stare  tehnike 
živele  ali  vsaj  životarile  pri  [«^edimih,  ki  se  jim  niso  mogli  izne- 
veriti. Med  te  načine  izvajanja  sodi  v  prvi  vrsti  tkanje  trakov, 
ker  se  je  trdovratno  držalo  v  odročnih  krajih.  Pred  pol  stoletja  je 
bilo  še  VHepovHodi  znano. 

V  Gameljnih  pri  Ljubljani  je  živela  še  pred  .'JO  leti  ženica,  ki 
je  tkala  trakove  na  roko.  Skronmo  [jrifiravo,  t.  j.  .grebljo"  iu  „ž.ibn'* 
je  vtaknila  v  žep  in  ho<lila  od  hiše  do  hiše  izvajal  svojo  umetnost, 
ako  je  bilo  treba  ^). 


*)  foroiiU)  g.  dvomegH  Nvclnlka  Krnrm  Hiibndn,  kateremu  i/.rekiiiii  tudi  lui 
t«in  mestu  iMjudnnrjAo  zAhvnIo. 

II' 


152 

V  Kranju  in  okolici  je  bilo  to  tkanje  zelo  razširjeno,  da  celo 
neka  stalna  obrt,  ki  je  preživljala  mnogo  družin.  Tu  —  v  Kranju, 
v  Naklem,  na  Pivki  in  drugih  točkah  —  so  se  ohranile  do  danes 
„monge"  na  katerih  so  likali  stkane  trakove^),  dočim  se  je  orodje 
za  tkanje  samo  poizgubiio  ali  uničilo,  najbrž  zato,  ker  je  majhno  in 
neznatno.  A  dejstvo,  da  imajo  shranjene  „monge",  dokazuje,  da  je 
tu  cvela  trakarska  obrt  v  večji  meri.  Kajti  napačno  bi  bilo  domnevati, 
da  bi  bili  tukaj  le  likali  drugodi  stkane  trakove;  tega  bi  ne  bila 
dopustila  podjetnost  našega  rojaka :  kdor  je  znal  trak  zmongati,  ta 
ga  je  umel  tudi  stkati. 

V  Beli  Krajini  pa,  na  klasičnih  tleh  starih  narodnih  svojstev, 
ohranila  se  je  omenjena  tehnika  do  danes  in  živi  še  v  posamičnih 
krajih^),  dasi  je  nastopila  z  otvoritvijo  železnice  tudi  tu  zadnja  faza 
njenega  obstoja. 

Leta  1912.  meseca  februarja  sem  imel  priliko  opazovati  na 
svoje  oči  izvrševanje  tega  dela.  Moj  spoštovani  prijatelj,  in  priznani 
izborni  poznavalec  belokranjskih  odnošajev,  č.  g.  župnik  Ivan  Sašelj 
v  Adlešičih  mi  jo  je  nudil. 

Delo  je  izključno  ženska  domena  in  pravo  tkanje'^)  na  roko. 
Tehnično  izvajanje  se  sme  imenovati  navzlic  vsej  priprostosti  vendar 


^)  Deželni  muzej  je  dobil  1.  1911.  od  trgovca  in  bivšega  deželnega  poslanca 
gosp.  C.  Pirca  v  Kranju  tako  mongo  v  dar.  Navadno  je  ta  priprava  tako  sestav- 
ljena, da  sta  na  štirinogati  klopi  na  enem  koncu  dve  opori,  med  katerima  se  vrtita 
dva  valjarja,  drug  pod  drugim.  Zgornji  ima  ročico,  s  katero  ga  je  moč  vrteti.  Med 
oba  se  udene  trak  in  se  zmonga  skozi.  Iz  Kranja  došli  izvod  pa  ima  celo  tri  valjarje. 

^)  Le  v  jugoizhodnem  kotu  še.  C.  g.  župnik  Iv.  Sašelj  mi  zatrjuje,  da  po- 
znajo delo  samo  še  tam,  kjer  so  ohranili  staro  belo  nošo,  to  je  najbolj  v  župnijah 
ob  Kolpi.  —  (iosp.  nadučitelj  Franjo  Lovšin  in  gospodična  L.  Bavdekova,  uči- 
teljica, oba  v  Vinici,  pa  soglasno  poročata,  da  v  Vinici  že  okoli  40  let  ne  tkö 
trakov  na  roko.  Tem  vrlim  sotrudnikom  najiskrenejša  hvala ! 

')  Terminologija  za  sorodne  tehnike  je  v  marsičem  še  nejasna  in  zmedena. 
Tkati  se  pravi,  dve  skupini  niti,  to  je  podolžne  (osnutek)  in  prečne  (votek)  na 
tak  način  skleniti  v  trdno  celoto,  da  se  križate  obe  skupini  v  pravem  kotu.  Pri 
tem  ne  odločuje  ustroj  tkalske  priprave  in  orodja:  tke  se  na  roko,  na  statvah,  na 
modernih  strojih.  —  Druga  tehnika,  ki  tudi  združuje  niti  v  trdno  celoto  je  pa  ple- 
tenj e.  Pri  tem  pride  v  poštev  samo  ena,  največ  podolžna  skupina  niti,  ki  se  zdru- 
žijo v  celoto  brez  pomoči  prečne  niti,  torej  samo  osnutek  brez  votka.  Odločilno  za 
presojanje  tekstilij  je  torej,  da  določimo,  po  katerem  načelu  da  je  nastala  trdna 
celota,  ki  jo  imamo  pred  seboj.  V  to  svrho  je  treba  tako  blago  razrešiti  in  se  pre- 
pričati, je-li  vporabljen  votek  ali  ne.  To  je  včasih  zelo  zamotana  stvar,  n.  pr.  pri 
tkaniiiali,  narejenih  na  deščice.  —  Prim.  Renzenberg,  P.  pl.  Ženska  ročna  dela 
za  pouk  na  ženskih  učiteljiščih.  V  Ljubljani,  Kleinmayr  &  Bamberg,  1897-1903, 
111.94  nsl.  Kimakowicz-Winnicki,  v.,  Spinn-  und  Webewerkzeuge.  Würzburg, 
1911.  str.  3.3.  Götze,  A.  Brettchenweberei  im  Altertum,  v  Zeitschrift  für  Ethno- 
logie. 40  .i'ahrg.  (1908)  str.  481     500. 


153 


duhovito  zasnovano.  Tkalka  vzame  osnutek  in  ga  pritrdi  na  trdno 
stoječo  oporo.  n.  pr.  na  poljubno  drevo,  ako  vreme  dopušča  delo 
pod  milim  nebom.  Potem  osnuje  niti  na  „brdce"  ^).  Tako  se  imenuje 
lesena  ploščica,  ki  je  glede  svoje  velikosti  in  oblike  različna  po  kraju 
in  po  potrebi.  Po  merilu  so  200 — 300  mm  visoke.  80 — 120  mm  ši- 
roke in  7 — 10  mm  debele.  To  velja  za  naše  kraje;  drugodi  imajo 
tudi  večja  in  manjša  brda.  Ta  ploščica  je  podolžno  in  enakomerno 
našpranjana.  Vsaka  špranja  je  3 — 4  mm  široka;  razdalje  med  dvema  od- 
prtinama pa  tvori  brvica  ali  šprikla.  8 — 12  mm  široka.  Ta  ima  na  sredi 
svoje  dolžine  izvrtano  okroglo  luknjo.  Obeh  predrtin.  špranj  in  lukenj. 
je  vkupe  toliko,  kolikor  naj  pride  osnovnih  niti  v  brdce.  Usnujejo 
se  pa  tako.  da  se  vtaknejo  lihe  niti  skozi  luknje,  sode  skozi  špranje. 

Drugi  konec  osnutka  si  pritrdi  tkalka 
ob  telo  okoli  pasa.  S  tem  so  improvizirane 
statve,  ali.  kakor  pravijo  v  Beli  krajini, 
«kresna".  Tedaj  vzame  delavka  „drvce"  ali 
«raka"  ^,  to  je  mala.  120 — \r)()  mm  dolga. 
30 — 50  mm  široka  deščica,  na  obeh  konceh 
rogovilčasta,  ako  naj  je  nit  (votek)  podolžno 
navita  na-njo.  ali  pa  razširjena,  ako  se  nit 
navija  počrez*). 

Tkalka  pritrdi  votek  na  točki,  kjer 
začne  svoje  delo  in  nadaljuje  z  rakom.  Tke 
od  sebe  preč;  začne  ob  pasu  in  votka  na- 
prej v  smeri  proti  drugemu  koncu,  na  naši 
podobi  torej  proti  drevesu.  Tehnično  bist- 
veno je.  kako  dela  odpiro.  Ako  potegne 
brdce  —  recimo  z  desnico  —  kvišku,  dvi- 
gnejo »e  vse  lih»'  niti .  napeljane  skozi 
luknje,  dočim  ostanejo  tiste,  ki  so  vdete 
v   Hpranje,   v  svoji    prvotni  legi.    Tako  na- 


V 


X 


1  ul..>«r. 
l'..(l.    1,   Jinicf' 


Jis.  DnsInI 
in    „r.ik" 


•)  Tenninoio(;ijii  ni  povHodi  enaka.  V  AdieAičili  itiienujejo  lo  orodje  „hnlo" 
(poriičilo  i.  g.  župniku  Iv.  .^afielj-na):  v  Vinici  rabijo  diminiitiv  „brdce"  (poro- 
<'il<<  K  nadii<^i»elja  F  hovfii  na  in  priznjine  strokovnjakinje  učiteljice  t^dč.  L.  Ha  vdo- 
k  o  ve),  na  (iorenjMkom  «m»  imenovali  brdo  .«rebijo"  (poročilo  ({osp  dvornega  svet- 
nika F  H  ubada).  />aniniivo  je  vst^kako,  d.i  rabijo  Komuni  na  Sednio^ra.škeiii  tudi 
irsM.  .jfrebla*  za  brdo.  (v.  K  i  ma  kowirz- Wi  nn  i  cki ,  Spinn-  und  Webewerk/.eu^e. 
WllrzburR.  1910.  p    30; 

')  I)rvr«  •«  im«>nuje  v  VinlrJ  In  okolici  (I<ovftin,  Fiavdek),  rak  v  Aillcširlli 
(äaielj^,  lab«  na  (torenJMkem  (Hubad). 

■)  Prim.  lUiÄo  podobo  W.  1.    Tarn  upodobljen   .rak"  je  l/.  AdleSičev.    v   Vinici 

inui  nekako  Ukole  obliko.    ( ^ ^  |     Na  AdlcAi^-ke^a  raka  hc  naviju  vutek  podul>iio 


154 

stane  med  lihimi  in  sodimi  nitmi  razstop,  v  kateri  tl<alka  vdene 
votek  z  levico.  Ko  je  nit  skozi  odpiro,  spusti  brdce,  vzame  drvce 
v  desnico,  zagosti  votek,  prime  brdce  z  levico  in  je  potisne  navzdol» 
tako,  da  so  sedaj  sode  niti  zgoraj,  lihe  spodaj  ter  vdene  drvce  od 
nasprotne  strani.  Tako  gre  delo  naprej,  da  se  izvrši. 


Pod.  2.  Tkalka  pri  delu. 


Fotogr.  Fran  Dobovšek,  1.  1912. 


Na  ta  način  narejenemu  izdelku  pravijo  v  Vinici  „trpotke" ;  na 
Gorenjskem  se  je  pač  že  izgubil  pravi  terminus  technicus.  Po  neka- 
terih krajih  so  mongali  ali  likali  stkane  trakove,  kakor  sem  omenil 
že  zgoraj.  V  Beli  Krajini  dosedaj  nisem  našel  še  mong  a  tudi  poročil 
nimam  o  njih;  tu  bo  treba  še  podrobnejših  preiskav;  vendar  se  mi  ne 
zdi  neverjetno,  da  so  jih  bili  poznali,  zato,  ker  so  zglajene  trpotke 
v  rabi  praktičneje  in  se  dajo  lažje  zadrgniti  in  zavezati,  nego  sirove. 

Ker  je  to  delo  tehnično  priprosto  a  v  svojem  bistvu  vendar 
duhovito,  moramo  sklepati,  da  ima  za  seboj  dolgotrajen  razvoj.   Vsi- 


lil       na  Viniško  drvce  počrez.    (  juf')     ^^    delo  je   rak    primernejši,   ker   ložje 

smuka   skozi    odpiro.    —    Naša    podoba    šf.  1.  je  narejena   po    izvirnikih,    ki  jih  je 
podaril  kranjskemu  deželnemu  muzeju  č.  g.  župnik  Ivan  Š  a  šel  j. 


155 

Ijuje  se  nam  vprašanje,  odkodi  da  izvira  in  od  kodi  da  je  prišlo  v 
naše  kraje,  ki  so  bili  po  svoji  zemljepisni  legi  izpostavljeni  marsika- 
kemu  vplivu.  Poglejmo,  vkoliko  se  da  to  ugotoviti  ali  dokazati. 

Ni  dobiti  zlahka  kulturnotehnicnega  problema,  ki  bi  se  bil  v 
prošlih  dobah  tako  marljivo  izpopolnjeval,  kakor  ravno  tkanje.  Kolika 
razlika  med  preprostim  brdcem  in  rakom  ter  Jacquardovimi  statvami ! 
Med  tema  skrajnostima  je  nepregledna  vrsta  preosnov  in  zboljšanih 
ustrojev,  posebno  od  16.  veka  sem.  A  navzlic  temu  se  je  ohranila 
tudi  primitivna  tehnika  v  malem  obratu  celo  do  naših  dni.  Ako 
hočemo  dognati  izvor  in  starost  tega  dela,  moramo  prodirati  nazaj 
v  prošlost,  opirajoči  se  na  ohranjene  spomenike  in  na  pismena  poro- 
čila, kolikor  jih  imamo. 

Od  spomenikov  so  nam  najbližje  lesene  statve,  ki  jih  poznamo 
še  skoraj  vsi  starejši.  Njihov  usiroj  sloni  na  istem  načelu,  kakor 
tkanje  trakov,  ki  je  jedro  in  predmet  te  razprave :  osnutek  gre  skozi 
brda.  snovalnica  vdene  votek  skozi  odpiro,  kakor  rak  ali  drvce  pri 
naši  tehniki,  le  da  je  pri  statvah  namerjeno  na  obilnejši  in  hitrejši 
izdelek  in  da  točnost  funkcije  ni  odvisna  toliko  od  spretnosti  tkalca, 
kakor  od  mehaničnih  pomožnih  priprav.  Statve,  ki  so  jih  rabili  pri 
nas  do  naše  dobe,  se  v  svojem  bistvu  ne  ločijo  od  onih,  ki  so  jih 
rabili  še  v  16.  veku''). 

A  že  tedaj  so  delali  razliko  med  velikim  in  drobnim  blagom.  Za 
tkanje  trakov  izumili  so  —  poleg  velikih  statev  —  najbrže  že  v  drugi 
p<jlovici  15.,  vsekako  pa  vsaj  začetkom  16.  veka  pripravo,  ki  odgo- 
varja v  svojem  bistvu  naši  tehniki  za  tkanje  trakov;  imenovali  so 
jih  statvice  za  trake.  Kakor  je  posneti  po  ohranjenih  izvodih,  in  [«) 
podobah,  je  bilo  delo  v  prvi  polovici  16.  veka  prav  isto,  kakor  še  dan- 
danes v  Beli  Krajini,  samo  da  je  bila  priprava  zamišljena  za  sobo. 
Sestajala  je  iz  podolgastega  predala,  ki  je  imt^l  na  obeh  konceh  po 
dve  opori,  držeči  po  en  valjar,  na  kateri  so  napeli  osnutek.  Odpiro 
HO  tvorili  s  pomočjo  malega  brdca,  votek  so  vdevali  z  rakom  '"). 

Naša  pot  jK)  zgodovinskem  mrnkii  nas  pa  vede  ob  spomenikih 
dalje.  Ustavimo  sf  na  točki,  nekako  .{(K)  let  za  statvicami  za  Irakc 
Vseučiliščna    knjižnira    v    Hi-idflbf-rgii    hrani    zbirkf)    srcdnjcncmških 

•)  Prim  Amman  .lont,  EyK^^ntürhe  H«Hchreibun({  AUc.r  Sliltidc.  Knitikfiirl 
a.  M.,  Feyerabend  \TiHH  ,N'ova  izdaja  (moderni  ponatis)  M(tni-hen,  \HSH\,  s  v.  Dor 
Weber  Vaaka  |K>doha  je  o|inrmlj'rnii  h  mIIIh  Hatin  .*^a(liH-u.  —  FeldhauK,  F.  M. 
fMe  Technik  d«r  VorzeH,  der  geHchirhtlirhen  Zeit  und  der  Naturvölker.  l.eipzJK- 
K«Tlin,  1914,  p.  1.106  hnI.  «.  v    WebNiiihi. 

'•)  Prim.  F«>ldhMiiii,  F.  M  I.  r  »fr.  67.  nai.  Tu  ao  iipodotiljenf  tiidi  •»intvirp 
1/  1.  1.%40.  po  izvirniku,  ki  <•♦•  hrani  v  obrtnem  miiZ(*jii  v  Itcrlinn  (ntr.  »17)  in  fin 
Ikaika  pri  delu  po  ttakrorezii  .lurija  i'encz-a  iz  I.   IM.'». 


56 


pesni,  okrašeno  s  140  minijaturami.  Znana  je  pod  imenom  „Manes- 
sejev  rokopis".  Izvršena  je  bila  ta  knjiga  v  Zürichn  ali  v  Konstanzu 
okoli  1.  1330.  Na  listu  285.  je  naslikan  pesnik  „Rost  Kilchherre  ze 
Sarne"  s  svojo  damo.  Ta  sedi  pod  milim  nebom  ob  stojalu,  ki  nosi 
brdce,  skozi  katero  so  napeljane  niti.  Za  stojalom  je  na  steno  pri- 
trjeno vratilo  in  na -nje  je  navit  dotkan  trak.  Postopanje  sloni 
torej  prav  na  istem  načelu,  kakor  pri  naših  brdcih,  samo  da  je 
morala  tkalka  dvigati  in  povešati  razbrani  osnutek,  da  je  dobila 
odpiro  za  votek;  kajti  brdo  je  stalo  nepremično.  Meču  podobno 
orodje,  ki  je  drži  dama  v  desnici,  mora  pač  biti  lopatica,  s  katero 
zagosti  votek  ^^). 

Do  14.  veka  torej  lahko 
z  vso  gotovostjo  nazaj  za- 
sledujemo tkanje  na  roko 
s  pomočjo  brdca.  Za  dalje 
nazaj  pa  nam  ne  dostaja 
izvirnih  spomenikov  in  to 
za  daljšo  dobo.  Tkanin 
imamo  na  izbiro  skoraj  iz 
vseh  vekov,  a  tehniko  do- 
ločiti je  sila  težavna  stvar. 
V  svrho  takega  določevanja 
se  mora  tkanina  razplesti, 
potem  je  mogoče  določiti, 
ali  spada  med  prave  tka- 
nine, ali  med  pletenine; 
s  pomočjo  katerih  priprav 
pa  je  nastala,  to  ostane 
prav  mnogokrat  skrivnost. 
Tudi  srednjeveški  poroče- 
valci in  pisatelji  nas  puste 
glede  podrobnosti  in  teh- 
ničnih svojstev  kaj  radi  na 
cedilu.  Nekaj  jasneji  posta- 


Pod.  3.  Srednjeveška  dama  pri  „brdcii"  na  stojalu. 

nejo  odnošaji,  ko  prodremo  v  stari  vek  nazaj.  Tu  nam  je  na  razpolago 

")  Kraus,  F.  X.  Die  Miniaturen  der  Manesseschen  Biiderhandschrift.  Straß- 
burg, Trübner,  1887.  Fol.  94.  Istotani  tudi  o  postanku  rokopisa,  o  tehniki,  o  kul- 
turnozgodovinskem pomenu  slik,  in  dr.  —  Tudi  Kraus,  F.  X.  Geschichte  der 
Christi.  Kunst,  II/l,  p.  240  o  rokopisu  vobce.  —  O  pesniku  Rostu  prim.  von  der 
Hagen,  Minnesinger,  II,  131—134  (pesni);  III,  678  (inačice);  IV,  443—445  (bio- 
grafija). —  Allgemeine  deutsche  Biographie,  XXIX.,  271  nsl.  (živofopis  in  novej.se 
»lovstvo  o  pesniku).  Naša  podoba,  st.  3.  je  posneta  po   Krausevi  knjigi  (Miniaturen). 


157 

dovolj  poročil  od  pisateljev  vseh  dob.  dasiravno  se  vedno  ne  vje- 
majo.  Kar  bi  se  dalo  morebiti  določiti  na  podstavu  tehnične  in 
stvarne  interpretacije,  to  kaj  rada  še  bolj  zamegli  in  zastre  visoka 
filološka  kritika,  ker  se  ne  ozira  dovolj  na  tehnično  izvedljivost  in 
priročnost  svojih  kombinacij 

Kjer  se  razpravlja  o  staroveskem,  posebej  grškem  tkanju,  skoraj 
povsodi  dobiš  upodobljeno  Penelopo  s  Telemahom  ob  statvah.  Muzej 
v  Chiusi  hrani  grško  posodo  ('^^«"•qoc).  na  kateri  je  naslikan  ta  prizor^-). 
Risba  Je  estetično  dovršena  a  ne  nudi  dovolj  vsestranske  jasnosti 
v  tehničnem  pogledu  ter  pripušča  marsikako  razlago  in  domnevo. 
Zdi  se  mi  pa,  da  so  morale  imeti  antične  statve  pripravo,  podobno 
našemu  brdu.  da  so  mogle  z  lahka  in  točno  delati  odpiro.  Morebiti 
podpira  to  domnevo  neko  mesto  v  Iliadi  ^^).  kjer  slika  pesnik  tekmo 
v  teku  med  Ajantom  in  Odisejem: 

„ fni   d'  oioivTO  din^    OdvijfTfi.: 

ur^ft  uf'e)^  oj,"  OTf   r/,'  n  yviftixo.:  iv^cöioto 
tttißtö.;  tTTi  xnrcov,  ov  r    (v  ftäXn  /jQfTi    ravicrtrt] 
7rt;rior  iit't.y.nvG(t  rtnol-A  h/toj,   c(yynO(   d    la'fn 
(JfijOiOi-   O),-   'OdvTTfi'^   f>tff   tyytfhi *•' 

Pravilno  razumevanje  in  prevajanje  teh  stihov  je  v  prvi  vrsti 
v  pojmovanju  izraza  .,x«ro}i'-,  V  kolikor  morem  presoditi,  je  najpra- 
vilnejše,  da  si  mislimo  to  pripravo  podobno  našemu  brdu.  ali  po 
ustroju  še  prej  brdcu ;  po  tem  takem  bi  prevedli: 

„za   njim  Je  tekel   božanski  Odisej 
v  taki  bližini,  kakor  je  bi  do  nedriju  lepo  opasane  ženske, 
kedar  je  z  rokami  prav  krepko  (k  sebi)  potegne, 
ko  zavotka  snovalnico  skozi  odpiro,  brdo  |)a  drži 
ob  prsih:  tako  blizu  (za  njim)  je  tekel  Odisej"  ^*). 

")  Priobčena  je  bila  slika  najprej  in  najbolje  v  .M  o  n  u  ni  e  n  t  i  inedili  di'!!' 
Inxlituto  IX  42.  l'<>  l«;j  reprodukciji  je  posneta  in  sedaj  najlo/.je  pristopna  v  Haii- 
m  eis  ter,  A.  f>enkmfller  des  klaHsJHrhen  Altertums.  III,  20.S.').  Ki«.  23:^2.  —  V 
malem  merilu  jo  podaja  Keinach,  .S  R«^pertoire  des  Vases  peinis  Rrec^  et  6trus- 
f|ue<«.    I.    \U\.  I*rim.    ilalje    HlOniner.    H    TerhnoloKi*'    und    Tcrniinolof^ie    der 

fiewerbe  und  KOnitte  bei  den  (irieelien  und  KAmern,  heipziy.  187.')  1MH7,  1.  12(»  n-^i. 
in  IV,  .VJO  dmI  —  Kriedreicli.  I.  H.  I)ie  Healien  in  der  lliad<-  u.  Odyssee.  Krlanf,'i'ii 
IH-II,  2fiH'aOO.  —  Kurhholx,  E.  Die  homeriwhen  H.-aliiii.  Leipzig,  1H71  IHMf), 
II,  IM,')- 188.  Engelmann,  K.  Hilderatlan  zum  Homer,  Leipzig,  1HH9,  II  (Odyssee). 
Taf.  III    Vig    11. 

")  XXIII,  7!W-7«W. 

**)  O  lem  miMlu  imamo  relo  literaturo  V  kolikor  morem  soditi,  jo  pravemu 
r  i    najbliJje    dos(>el    K I O  m  n  er.    I.  r.    I.    120   nnl.    .S    Kvojini    «luliovilim 

'  '       il    |»«»t    do    praviln«-    n-silvc    lo/jidevnili    ucjaNiioHÜ     Njrj^ovi 

"  '  'dljivi.   vcndiir  pa  «e  mi  zde  m-  prekomplniruni,    ker  jih  ni 


158 

Grške  statve  so  bile  se  v  klasični  dobi  prav  preprosto  zgrajene 
in  so  stale  pokoncu  ^'').  V  kolikor  poznamo  risbe  starih  statev  ^"), 
ne  ugovarja  njihova  sestava  domnevi,  da  so  poznali  brda,  kakršno 
je  naše.  Je  pa  tudi  naravno,  da  se  bližamo  vedno  bolj  prvotno 
primitivni  konstrukciji,  čimdalje  gremo  nazaj.  In  stara  gradnja  se  je 
ohranila  mnogokrat  poleg  zboljšanih,  to  pa  posebno  iz  spoštovanja 
do  pristnih  običajev  in  iz  verskih  ozirov  '^.  Blago  gotove  vrste  se  je 

zlahka  spraviti  v  sklad  s  Homerjevimi  pojmi  in  z  njegovo  preprosto  govorico. 
Blüniner  misli,  da  sestaja  xavcov  iz  dveh  lahnih  palcic  od  trstenine;  na  eno  so 
privezane  z  zankami  (-„unoi"-)  lihe,  na  drugo  pa  sode  niti  osnutka  (fftrifiMv). 
Tkalka  potegne  prvo  k  sebi,  vrže  snovalnico  skozi  odpiro  in  votek  zagosti;  potem 
potegne  drugo  palčico,  da  se  odpira  izmenja  in  votka  od  druge  plati.  A  po  pre- 
obilnih mestih  in  po  dokazih  leksikografov  (prim.  Stephanus-Dindorf, 
Thesaurus  graecae  linguae,  V,  1101  s.  v.  fihoi;)  je  smatrati  jm/Voc  pri  Homerju  pač 
za  „osnutek".  —  Razentega  zahteva  točni  Tinoix  vso  pozornost,  ne  samo  iz  filoloških, 
ampak  tembolj  iz  stvarnih  ozirov.  Kako  more  potegniti  delavka  palčico  („xavmv'''-) 
ob  zankah  (,,iinoi;"-)  ven?  Homer  stavi  oba  izraza  v  ednini.  Ako  pa  si  mislimo, 
da  vrže  snovalnico  ali  vitel,  na  katerem  je  navit  votek,  skozi  odpiro,  to  je  ob 
osnutku,  in  potegne  s  tem  votek  ven,  tedaj  je  mesto  popolnoma  jasno  in  brez 
zaprek.  In  medtem,  ko  teče  snovalnica  z  votkom  skozi  odpiro,  mora  tkalka  držati 
brdo  ob  prsih,  da  ostane  razstop  v  osnutku.  To  je  pa  najložje  doseči  z  brdom  take 
sestave,  kakor  je  naše  brdce.  —  Nekateri  tolmači  so  smatrali  ntjrioy  za  orodje, 
podobno  našemu  „raku",  torej  za  deščico  ali  neke  vrste  vitel,  na  kateri  je  navit 
votek.  Blümner  se  pa  temu  protivi ;  na  omenjenem  mestu  (1,  131)  pravi  v  opombi : 
„eine  derartige  Form  des  Weberschützens,  die  weder  Nadel  noch  Schiffchen 
sein  würde,  ist  gänzlich  unbekannt  und  wohl  auch  nie  im  Gebrauch 
gewesen,  da  sie  einfach  unpractisch  ist".  Naše  drvce  je  pa  v  resnici  snovalnica, 
ki  ni  niti  igla  niti  čolnič  ter  je  do  danes  v  rabi.  Istotako  je  pač  naše  brdce  —  tam 
seve  znatno  širše  ali  daljše  —  vsaj  v  bistvu  isto,  kar  Homerjev  xaväv.  Ako  še 
pripomnimo,  da  so  bile  stare  statve  vse  pokončne,  tedaj  nam  postaja  še  jasneje, 
da  je  tkalka  morala  xaran'  k  sebi  poležati,  ko  je  tvorila  odpiro.  —  In  konečno  bi 
Blümnerjevo  tolmačenje  ne  pogodilo  jedro- Homerjevega  primera.  Pesnik  pravi: 
Odisej  je  bil  Ajantu  vedno  tako  blizu  za  petami,  kakor  brdo  nedriju  tkalke.  Tam 
sta  samo  dva,  ki  se  lovita,  tu  so  pa  trije :  eden  ki  prebira  in  dva,  med  katerima 
prebira,  ker  potegne  zdaj  tega  zdaj  onega  k  sebi.  Tkalka  se  je  pač  nazaj  sklonila, 
ko  je  potegnila  brdo  k  sebi:  torej  res  drug  za  drugim,  kakor  je  smisel  Homerjeve 
pri.spodobe. 

'')  Prim.  Homeros,  '()dv<T<jBia,ll,  94:  frrtjfTafiht]  fnyav  iffröv.  —  Hesiodos, 
"Eoya  y.nl  ijfiioai,  777. 

'^)  Prim.  Rieh,  A.  Illustriertes  Wörterbuch  der  röm.  Alterthümer  (aus  dejn 
englischen  v  C.  Müller),  Paris  -  Lfüpzig,  1862,  p.  609  nsl.  -  Blümner,  1.  c.  1, 
138  nsl.   —   Forrer,    R.  Urgeschichte  des  Europäers,  Stuttgart,  (1908),  p.  430.  — 

")  Tako  so  tkali  v  Rimu  tunike  (tuni«^a  recta,  regilla),  ki  so  jih  nosili 
mladeniči,  ko  so  prejeli  moško  togo,  ali  pa  dekleta  na  večer  pred  svatbo.  Začetek 
te  toge  so  pripisovali  kraljici  Tanaquil.  Sext.  Pomp.  Festus  poroča  v  3.  veku  po 


159 

tkalo  po  pradavnem  egiptskem  načinu  iz  same  pietete  do  posve- 
čene tradicije.  Grki  in  Rimljani  so  namreč  tkali  od  zgoraj  navzdol, 
Egipčani  pa  narobe  '^).  In  tkanje  trakov  v  Beli  Krajini  se  vrši  še 
dandanes  na  egiptski  naČin :  od  sebe  preč,  to  je,  ako  obrnemo  vo- 
doravno položen  osnutek  za  90"  kvišku:  od  zdolaj  navzgor. 

Ko  smo  dognali  to  dejstvo,  nas  pač  ne  bo  presenetilo,  ako  do- 
bimo enaČic  tej  tehniki  tudi  še  v  prazgodovini.  Za  to  trditev  imamo 
pač  en  sam  nedvomni  dokaz,  a  ta  drži.  Pri  Sopronju  na  Ogrskem 
so  izkopali  1.  1891.  žaro.  na  kateri  je  upodobljeno  v  ornamentalnem 
slogu  predenje  in  tkanje.  Prva  žena  prede  na  preslico,  kakor  naše 
Bele  Kranjice.  Druga  stoji  ob  statvah,  na  katerih  spoznamo  tudi  brez 
fantazije  dolg  osnutek;  na  gorniem  koncu  razločimo  lahko  kos  do- 
tkanega  blaga  in  snovalnico  ali  vitel  z  votkom.  Delo  ima  že  zapadni 


**»«eoo090»o** 


Pod.  4.   Tkalke  a)  ob  statvah  (na  levi)   in    h)  z  brd(;eiii  v  roki  (nji  desni). 


značaj:  tkalka  je  pričela  zgoraj  in  nadaljuje  navzdol.  Poleg  le  delavke 
zazremo  najmanjšo  žensko  postavo,  torej  nedoraslo  deklico.  Ta  drži 
z  obema  rokama  tako  brdce  kvi.šku.  kakor  se  rabi  (udi  danes  še  v 
Beli  Krajini.  Namen  in  bistvo  tega  orodja,  upodobljenegji  na  šopronjski 
žari,  arheologi  doslej  niso  še  |)ogodili;    Hoernes  jo  smatra  za  glasbilo 

Kr.  (ed.  O,  Malier.  \>.  211,  H):  ,rertae  appHlluniur  vestinienla  virilia,  (jiiac  palres 
liberi«  »ul»  «-onflrienda  nirant  ominis  cauna,  ila  iisiirpatii,  (jiiod  a  stani  ihiis 
e  I  i  o  a  1 1  i  I  u  d  i  n  e  m  I  e  x  u  n  I  u  r".  (ejo  fte  I  h  i  d  o  r  H  i  x  pa  I  c  n  s  i  s  dolora,  par 
opiraje  «e  na  »larejA«;  piMateljt»  (Oriifinum  Hjve  ElymoloKianim  lihri  20)  lih.  .XIX, 
22,  18:  ,r«c<a  diritur  vmitiit,  qiiac  hu  räum  v  er«  um  h!  a  n  t  (^  h  tj  m;  texiinC 
Prim.  lud!  Henjrrhioa  *.  v.  fttinOntör  =  öqOo*  riyo». 

")  Herodoto4,  II,  y>:  ^iqtu'fovni  Ai  ni  fiir  AD.ni  «roi  rrjr  xpöxi/r  m/ftnrtf^, 
.-liyvnrtni   Ai    /itn»  ,\„\%    jij^  2'.\'.  „rr  /li   jirüir  i'w(mqiij  in  xmv  ttniUUx   itfnrtiii 

Si'   oÄo». 


160 

(liro)  ^'').  O  risbah  na  imenovani  žari  so  že  mnogo  pisali  2^);  a  pra- 
vilni razlagi  malega  orodja  se  je  po  mojem  prepričanju  najbolj  pri- 
bližal Forrer,  ki  je  določa  kot  „okvir  za  votkanje"  2^).  v,  Kima- 
k  o  \v  i  c  z  -  W  i  n  n  i  c  k  i  upodablja  pač  tkalko  s  te  žare,  a  ne  omenja 
osebe  z  brdeem.  To  je  malo  presenetljivo,  ker  so  mu  brdca  znana 
kot  domače  orodje  sedmograških  Romunov  in  Nemcev  2^.) 

Da  je  orodje  v  rokah  deklice,  upodobljene  na  imenovani  žari, 
le  brdee,  o  tem  ne  more  biti  nobenega  dvoma ;  vse  risbe  te  posode 
nam  uprizarjajo  le  tekstilno  delo:  prejo,  tkanje  na  statvah  in  pa 
brdce.  Glasbilo  bi  ne  imelo  na  tem  mestu  nikakega  pomena. 

Tako  smo  dospeli  izključno  po  zgodovinskem  potu  do  spoznanja, 
da  je  tkanje  trakov  po  načinu,  kakor  sem  ga  zgoraj  opisal,  res 
ostanek  prazgodovinske  tehnike.  Sopronjska  žara  namreč  je  nedvomno 
iz  hallstattske  dobe.  Da  je  mogoče,  vsaj  nekoliko  premeriti  in 
predstavljati  si  časovno  vrzel,  ki  nas  utegne  ločiti  od  dobe,  v  kateri 
je  bila  narejena  žara,  poizkusimo  jo  izraziti  z  letnicami:  okoli  700 
do  400  pred  Kristom.  Pri  tem  se  pa  moramo  zavarovati  z  vso  od- 
ločnostjo zoper  domnevo,  da  smo  hoteli  določiti  s  temi  številkami 
čas.  To  je  za  sedaj  še  nemogoče  ^^). 

A  raba  našega  brdca  sega  gotovo  še  dalje  nazaj ;  kajti  na  žari 
je  upodobljena  kot  povse  znana  stvar. 

Imamo  pa  še  druge  dokaze  za  starost  tega  orodja.  Nahajamo 
je  namreč  še  vedno  po  krajih,  ki  so  bili  dosedaj  kolikor  toliko  ne- 
dostopni vplivu  moderne  industrije  in  veleprodukcije.  Na  Sedmo- 
g  r  a  š  k  e  m  tko  trakove  na  roko  precej  tako,  kakor  pri  nas,  samo  da 
tkalka  sedi  pri  delu;  osnutek  zvije  v  klopčič,  ga  položi  v  skrinjo 
in  zapre  pokrov,  tako,  da  drži  osnutek.  Drugi  konec,  kjer  začne 
tkati,  si  priveze  okoli  pasu,  se  usede  na  stol  ter  napenja  ali  napušča 
niti  s  tem,  da  se  sklanja  nazaj  ali  nagiba  naprej.  To  tkanje  je  znano 
na  Sedmograškem  pač    le   še  poedincem,   a  ti  so  raztreseni  po  vsej 

''')  Urgeschichte  der  bildenden  Kunst  in  Europa.  Wien,  1898,  p.  611:  „die 
iileinsle  Figur  mit  einer  Leier  in  beiden  Händen".  Frim.  istotam  Taf.  XXXIX,  Fig.  2. 

2")  Najprvo  Hoernes,  R.  v  Mitteilungen  d.  anlropholog.  Gesellschaft  in 
Wien,  XXI.,   (Sitz.  Her.,)  p    76.  Fig.  16,    ter  Taf.  X,    Fig.  2  Potem    Forrer,  R. 

1.  c.  p.  431,  Taf.  15J  —  v.  K  i  m  a  k  0  w  i  c  z- W  i  n  n  i  ck  i ,  1.  c.  p.  54.  i.  dr. 

-')  Forrer,  I.  c.  4:}1 :  „W  irkrah  men". 

2-)  Upodobljena  ima  (Spinn-  und  Webswerkzeuge,  p.  29):  podoba  56  =  We- 
begitter von  Kleinschelken;  pod.  57.  von  Stolzenberg;  pod.  58:  Apparat  zum  Auf- 
wickeln des  Einschlages  für  das  Weben  mit  Webegitter. 

-')  Kako  netočno  in  nevarno  je  za  zgodovinsko  resničnost,  izražati  pred-  in 
prazgodovinska  razdobja  s  številkami,  je  pokazal  Utto  Piper  v  .svoji  knjigi  „Be- 
denken zur  Vorgeschichtsforschung"  (München,  1913)  str.  65  nsl. 


161 

deželi ^^).  Tudi  v  Dalmaciji,  posebno  na  otokih,  je  zelo  razširjeno 
med  starejšim  ženstvom  -').  Pred  50  leti  so  imeli  take  priprave  še 
v  severni  Prusiji.  v  Stettinu,  od  koder  ima  narodni  muzej  zdru- 
ženih držav  v  Washingtonu  pristne  kose  -^).  Tudi  iz  Saaltelda  v 
vzhod  nji  Prusiji  so  originali  v  Washingtonskem  muzeju^');  dalje 
iz  Helsingforsa  na  Finskem-^)  in  iz  Siene  v  I  talij  i^*^). 

Nedvomno  bodo  nadaljna  preiskavanja  dognala,  da  je  bila  pri- 
prava svojcas  razširjena  po  vsej  Evropi. 

Poznali  so  jo  tudi  v  novem  svetu,  in  to  v  civiliziranih  krogih. 
Dokaz  za  to  trditev  imamo  v  treh  izvirnikih :  eden  je  bil  v  rabi 
v  Lancastru  v  Pen  nsyl  vani  j  i '^  druga  dva  v  Bristolu  v  Conne- 
ct  icutu  ^^). 

V  tej  priprosti  ali  pa  v  nekoliko  bolj  komplicirani  obliki  naha- 
jamo orodje  nadalje  pri  ljudstvih,  ki  žive  še  v  prirodnem  stanu  ali 
v  svoji  prakulturi.  Taki  ljudje  se  dajo  primerjati  onim,  ki  so  živeli 
v  prazgodovini.  Razni  Indijanski  rodovi  severne  Amerike,  kakor 
Chippewa^-),  Masquakie  ^^),  Zuni  ^^)  in  prebivalstvo  v  državi  Maine  ^^), 
a  tudi  Pueblos  ***)  v  južni  Ameriki  rabijo  to  orodje  in  tko  na  roko  še 
dandanes.  V  Braziliji^')  se  poslužujejo  prav  tistega  načela  za  tkanje, 
samo  da  je  osnutek  pritrjen  na  primitiven  okvir,  namesto  na  drevo 

^*)  v.  K  i  mako  wicz-Winnick  i ,   1.  c    p.   29  nsl.    (s  podobami   št.  56—59). 
^)  Poročilo   g.  C.  kr.  deželnega   konservatorja   za   Priniorje,  prof    dr    Aniona 
Gn  irs-a. 

•*)  Mas  on.  Ulis  Tuftoii.  A  primitive  Frame  for  weavin^  narrow  tahrics  v: 
Anouai  Report  of  the  Koard  of  Hegents  of  the  .Smithsonian  Institution.  Heport  of 
Ihe  U.  S.  National  Museum    Washington,  19()1,  p    497  (dve  tirdci). 

'^  Maxon,  I.  c.  p.  495  in  49H.  cj  brdci  /  raki  vred). 

*•)  Ixtctam,  p.  493  in  494  (1   brdce  »anio,  drugo  z  rakom). 

^  Istotam.  p.  499.  Tu  je  brdo  že  v  ivezi  s  podstavkom,  ki  tvori  statvicc 
7Ji  tkanje  trakov  (BandwebeLade).  Glej  zgoraj,  str.  155. 

••)  Ta  je  zvezan  s  podstavkom,  kakor  Sienski.  1'rim.  oponilip  št.  2H.  —  Masoii. 
1.  C.  p.  499 

**)  Iz  Hrintola  imamo  dve  brdi,  eno  ima  precej  dolg  roraj.  drugo  pa  Ji^  na 
■iojalu,  kakor  v  minijaturi  .Manenaejevega  rokopisa  v  ll<-idcll>ergu.  .M  a  som,  I.  c 
p.  502 

*0  Manon,  I.  r.  4H8. 

*^  Utotam,  i    C.  491. 

**)  Utotam.  I  C.  .'i06-.V)7  in  1'late  1  -  VVeule,  K.,  U'itfad.n  di-r  Völker- 
kunde. I>eipzig-Wien.  1912,  p.  41   in  Taf   41,  Kig.  3. 

*»)  Ma«on.  I    r    «W. 

")  MaNon,  I  r  .Vlfi  in  1'late  H— H;  |K)lHg  tnga  tw  bnlo  i/,  (tuadniiijjira  po 
uxorcu  od  l'ueblfM 

")  Heierli.  I    I  rgiiM-tinhio  d«T  .^<liwei/..  /Urnli,   1!«)1.  p    IMl,  In;     \:>u 


162 

in  ob  pas   delavke.   Ob  Kongu,  v  Indoneziji    in  Mikroneziji   poznajo 
tudi  še  sedaj  te  vrste  delo^^). 

Ta  razširjenost  v  starem  in  celo  v  novem  svetu  dokazuje  pač 
neizpodbitno,  daje  tehnika  silno  stara  in  da  se  sme  imenovati  člo- 
veška praposest.  Pri  Indoarijcih  je  bila  največ  v  rabi;  kako  da 
je  prodrla  tudi  v  Ameriko,  je  stvar  posebne  preiskave.  Gotovo  pa 
je  prepojila  tudi  vse  izvenarijska  ljudstva  že  v  pradavnem  času.  V 
to  velezanimivo,  obsežno  in  težavno  vprašanje  se  nam  tukaj  za  sedaj 
ni  spuščati.  To  mora  biti  nad  vsakim  dvomom,  da  so  prinesli  vsi 
sedaj  v  zapadni  Evropi  živeči  narodi  brez  izjeme  to  tradicijonelno 
tehniko  s  seboj  in  so  jo  ponekod  ohranili  do  danes,  ako  je  niso  iz- 
podrinila načela  tvorniške  in  strojne  industrije.  Iz  vsega  tega  smemo 
izvajati,  da  je  tkanje  trakov  tudi  pri  našem  narodu  pradavna  tradicija 
in  dedščina,  ker  ni  bila  navezana  na  kako  izvestno  plemstveno  kul- 
turo, ampak  se  je  ohranila  povsodi  enaka,  navzlic  vsakemu  vplivu. 
Pri  nas  je  najbolj  pristna  v  Beli  Krajini. 


Die  dritte  Okkupation  Idrias  durch  die 
Franzosen  im  Jahre  1809. 

Von  der  k.  k.  Bergdirektion  Idria. 
(Schluss  des  II.  Teiles). 

Sollte  der  Untertan  dieses  Bon  verlieren,  so  gelangt  er  nicht 
mehr  zu  seiner  Zahlung,  endlich,  dass  die  Roboter  die  sich  nicht  am 
bestimmten  Tage  und  Orte  einfinden,  mit  aller  Schärfe  behandelt  und 
mit  Einlegung  der  Exekution  hiezu  gezwungen  werden. 

Auf  Herstellung  und  Reparatur  der  Idria-Oberlaibacher  Strasse,  dann 
der  Seitenstrasseji  gegen  die  Mairien  Tschepovan,  Schwarzenberg  und 
Tolmein  sind  vom  1.  Jänner  bis  Oktober  1812  520  Roboter  verwendet 
worden.  Bis  .lahresschluss  glaubte  man  noch  200  Roboter  zu  benötigen. 
Von  der  Robotleistung  zur  Komerzialstrassenreparatur  wurden  die  Ein- 
wohner der  Idrianer  Mairie   im  Jahre  1812  enthoben. 

Ende  1812  war  die  Regierung  denselben  noch  für  50 '/4  Zug-  und 
143 '/2  Handrobote  mit  dem  Betrage  von  122  Francs  im  Rückstande. 

Nach  Einsicht  der  von  verschiedenen  Gemeinden  wegen  noch  nicht 
bezahlten  Strassenrobot  vorgebrachten  Beschwerden    und   in  Anbetracht, 


^)  Weule,  K.  I.  c.  p.  113.  —  Mangin,  P.  Eugene,  Les  Mossi.  Essai  sur 
les  US  et  les  coutumes  du  Mossi  au  Soudan  occidental ;  v :  Anthropos,  IX.  (1914) 
p.  posebno  podobe  za  stranjo  712  (tisserand). 


163 

dass  es  notwendig  schien,  sowohl  die  Repartition  unter  den  Gemeinden, 
als  die  Bezahlung  der  Robottage  nach  einem  einförmigen  System  ein- 
zuführen, beschloss  der  Generalintendant  von  Krain  am  18.  März  1813, 
dass  sieh  der  Ingenieur-Chef,  Brücken-  und  Strassendirektor  wegen  Zu- 
weisung der  Roboter  unmittelbar  an  die  Intendanz  schriftUch  zu  ver- 
wenden habe.  Durch  die  Vidierung  seitens  des  Intendanten  wurde  die 
Arbeit  exekutorisch  gemacht  und  ein  bezüglicher  Ausweis  unter  Beischluss 
der  entsprechenden  Anzahl  Bons  an  den  bezüglichen  Subdelegue  oder 
Maire  zur  Verteilung  an  die  Verpflichteten  übersendet. 

Die  Arbeitsvorsteher  oder  Strassen -Kondukteurs  mussten  die  Ro- 
boter Früh  und  Abends  verlesen  und  das  Tagwerk  auf  den  in  den 
Händen  der  Roboter  befindlichen  Bons  verzeichnen.  Die  zur  Robots- 
ieistung  nicht  erschienenen  Verpflichteten  wurden  mit  Exekution  belegt. 
Ein  Weg  von  4  Meilen  oder  ungefähr  12.000  Klafter,  welcher  bis  zur 
Arbeitsstelle  zurückgelegt  werden  musste,  wurde  für  einen  Arbeitstag 
bezahU.  Gemeinden,  deren  Roboter  wegen  ihrer  Entfernung  sich  auf 
den  Arbeitsplätzen  nicht  ohne  grosse  Hindernisse  einfinden  konnten, 
wurden  zur  Regulierung  der  Robot  zugelassen.  Die  Bezahlung  der 
Robotleistung  sollte  durch  den  Ingenieur-Chef  an  die  Strassenkonduk- 
teurs  vierteljährig  erfolgen.  Letztere  hatten  im  Beisein  des  Maire  die 
Roboter  gegen  Abnahme  der  Bons  zu  befriedigen.  Der  Preis  für  eine 
Handrobot  war  auf  öO  Centimes  und  1  Frank  für  eine  Fuhrrobot 
festgesetzt.  Hiernach  sollte  auch  der  Rückstand  vom  .Jahre  1812  be- 
glichen werden. 

Der  Maire  von  Idria  Gallois  verwendete  sich  am  2.  April  1813 
beim  Intendanten  und  Strassenbaudirektor  in  Laibach  um  Abwendung 
der  Strassenrobot  von  der  Mairie  Idria,  scheint  jedoch  wenig  ausge- 
richtet zu  haben,  da  die  .Mairie  im  Monate  .Mai  1813  ihren  Hubeiistand, 
welcher  für  die  Robot-Repartition  zur  Grundlage  dienen  sollte,  verfassen 
musste. 

AuagewieHen  wurden  11  Ganzhuben,  44  '«-Hüben,  58  'j-Huben, 
54  *  «-Hüben,  37  Kaischier  =    '  ^  Hüben. 

Einem  Ijezüglichen  .Auftrage  entsprechend,  nnisste  die  Herrschaft 
Idria  im  Mai  1810  ihren  Bevölkerungs-  und  Viehstand  der  Kreisinten- 
danz nachweiMen.  Dieser  Nachweis  gewinnt  für  den  Vergleich  mit  dem 
im  Jahre  1809  gelieferten  .Nachweise  an  Interesse,  wobei  es  si<!h  hcr- 
auMHtellt,  dann  der  l.'nterHchied  sehr  geringfügig  ist. 

Im  Bergwerk  seltwl,  wurden  705*  Bergarbeiter,  30  Fabriksarbeiter 
und  324  ForMtartMiiter  auHge wiesen.  Der  Preis  der  Produkte  war  noch 
der  nämliche  wie  im  November  des  .lahres   ]H()U. 

Die  im  Idrianer  Bezirke  liegenden  Acker  und  Wiesen  betrugen 
»10  .loch  7ir>  Klafter,  die  (Jürteri  und  Wi«?H«Mi  3K07  .l.»  h  107  Klafter, 
Waldun(;en  und  Hulweiden  19.H97  .loch  1*209  KhiMfr  und  ili<-  tiidit 
urbaren  üründ«-    ''       Quadralmeilen. 


164 

Im  August  gelangte  in  Idria  eine  Verordnung  des  General-Polizei- 
konunissärs  Touissant  zur  Verlautbarung,  nach  welcher  eine  Reserve- 
Kompagnie  zu  Laibach  in  Aufstellung  begriffen  war,  deren  Bestimmung 
es  war,  alle  gedienten  Landeskinder  aufzunehmen,  welche  aus  der 
Aktivität  gesetzt,  Dienste  anzunehmen  wünschten.  Die  Betreffenden  hatten 
sich  in  der  Kanzlei  des  Generalstabes  in  Laibach  Nr.  237   zu  melden. 

Dieser  Aufruf  dürfte  in  Idria  resultatslos  verlaufen  sein. 

Im  selben  Monate  reiste  der  General -Gouverneur  von  Laibach  ab. 
V^or  der  Abreise  äusserte  er  den  lebhaften  Wunsch,  bei  der  Rückkunft 
seinen  Tiergarten  mit  2  bis  300  Hasen  belebt  zu  sehen  um  im  Herbst 
das  Vergnügen  einer  angenehmen  Jagd  geniessen  zu  können. 

Die  Sorge  zur  Beschaffung  der  Hasen  überlies  er  dem  General- 
Polizeikommissär  Toussaint,  welcher  sich  diesbezüglich  an  die  Bezirks- 
kommissäre wandte  und  sie  ersuchte,  ihm  binnen  vier  Wochen  soviel 
lebende  Hasen  einzuschicken  als  jeder  Bezirk  aufzubringen  vermag.  Für 
jedes  Stück  versprach  er  1  fl.  und  Vergütung  der  Transportkosten.  Ob 
und  wieviel  Hasen  aus  der  Idrianer  Herrschaft  geliefert  wurden,  ist 
nicht  bekannt. 

Aus  der  Provinz  konnte  Niemand  abreisen,  wenn  er  nicht  mit  einem 
Passe  versehen  war,  welchen  der  General-Polizeikommissär  der  Provinz 
nach  Bestätigung  zweier  Zeugen,  dass  sie  den  Passwerber  gut  kennen 
und  nach  Vidierung  des  Arondissements-Kommandanten  ausfolgte.  Fremde 
und   Bürger  kostete  dieser  Schein  einen  Gulden,  Landleute  20  kr. 

Belangend  die  Bergarbeiter  selbst  bestand  die  Anordnung,  dass  es 
denselben  nicht  eher  erlaubt  sei  über  die  Grenzen  Illyriens  zu  gehen, 
als  nach  Verstreichung  einer  von  der  Ortsobrigkeit  anzuberaumenden 
Frist,  gewöhnlich  einem  halben  Jahr. 

Jedermann,  welcher  im  Inneren  der  Provinz  reisen  oder  sich  in 
ganz  nahe  Ortschaften  begeben  wollte,  war  gehalten,  sich  vor  den  Po- 
lizeikommissär seines  Bezirkes  zu  stellen,  welcher  einen  Passierschein 
oder  sogenannten  „Laissez  passer"  ausfolgte,  wofür  eine  Gebühr  von 
10  kr.  festgesetzt  war.  Diese  erlangten  ursprünglich  jedoch  erst  nach 
der  Unterschrift  des  General -Polizei -Kommissariates  in  Laibach  ihre 
Giltigkeit. 

Im  Juni  1810  wurden  in  Idria  25,  im  Juli  72  solcher  Passierscheine 
ausgegeben. 

Die  Franzosen  glaubten  in  der  Ausgabe  dieser  Sicherheitskarten 
eine  ergiebige  Eituiahmsquelle  zu  finden,  doch  die  Ausgabe  derselben 
war  in  Innerkrain  und  besonders  in  Idria  sehr  gering,  so  dass  wieder- 
holt Anfragen  über  die  Ursachen  des  geringen  Absatzes  einliefen ; 
schliesslich  wurde  die  Taxe  für  einen  solchen  Schein  vom  1.  Jänner  1811 
angefangen,  von  welchem  Tage  alle  derlei  Scheine  erneuert  werden 
mussten,  auf  einen  Franc,  für  einen  Pass  im  Inlande  und  für  die 
Grenzortschaften    Fi  ume,    Triest  und    Görz    auf  2   Francs  und    für  einen 


165 

Pass  in's  Ausland  5  Francs  festgesetzt.  Die  Visa  der  Pässe  kosteten 
je  50  Centimes. 

Am  18.  Februar  1811  benachrichtigte  Intendant  Andrian  die  Herr- 
schaft, dass  vom  General-Polizeikommissär  in  Laibach  die  Beschwerde 
eingegangen  sei.  dass  die  Laissez  passer  ün  Adelsberger  Kreise  fast 
gänzlich  einzugehen  anfangen,  wodurch  der  Polizeifond  einen  beträcht- 
üchen  Abgang  leidet.  Er  verfügte,  dass  von  den  Kanzeln  und  mittelst 
Anschlagzettel  verlautbart  werde,  dass  die  Gendarmerie  den  Auftrag  hat, 
alle  jene  Individuen,  die  nicht  mit  einem  neuen  Laissez  passer  versehen 
sind,  gefänglich  nach  Adelsberg  zu  bringen,  und  keine  im  Vorjahre 
ausgefertigten  Laissez  passer  zu  respektieren. 

Aber  auch  diese  Weisung  fruchtete  nichts  und  das  General-Polizei- 
kommissariat in  Laibach  sah  sich  am  9.  April  1811  veranlasst,  diese 
Verordnung  neuestens  einzuschärfen. 

Als  die  französische  Regierung  einsah,  dass  die  Einnahmen  aus 
diesem  Titel  nicht  die  gewünschte  Höhe  erreichen,  wurde  ab  1.  Sep- 
tember 1811  die  Ta.xe  für  die  „Laissez  passer"  wieder  auf  10  kr.  herab- 
gesetzt, aber  noch  im  selben  Monate  wieder  auf  einen  halben  Frank 
erhöht 

Der  Entfall  für  diese  sollte  durch  Domizilkarten  ausgeglichen  werden. 
Die  Taxe  für  eine  solche  Karte  war  mit  75  Centimes  festgesetzt. 

Im  August  1812  wurden  nach  Adelsberg  nur  11  solcher  Karten 
zur  Unterschrift  Übermacht  und  bemerkt,  dass  das  Unvermögen  der 
Bewohner  die  Ursache  dieser  geringen  Anzahl  von  Karten  ist,  weil  der 
Berg-  al.s  Forstarbeiter  ausser  seinem  Taglohne  kein  Vermögen  besitzt, 
die  Werksadministration  aber  denselben  den  Lohn  von  drei  Monaten 
gchulde. 

Dieser  geringe  Ab.satz  brachte  dem  Intendanten  in  Adelsberg  scharfe 
Voru'ürfe.  Er  befahl  am  30.  September  1812,  dass  die  vorhandenen 
Domizilkarten  sofort  ausgeteilt  werden  und  ihm  der  weitere  Bedarf  an- 
gezeigt werde,  damit  jeder  männliche  Einwohner  damit  versehen  sei. 
Gegenvorstellungen  lies  er  nicht  zu.  Beamte  in  l'niform  sowie  Eimvohner 
bis  zum  15.  Lebensjahre,  dann  alte  und  gebrechliche  Leute  w.iicii  frei, 
doch  mussten  die  letzteren  ausgewiesen  werden. 

Hierauf  gelangten  555  .solcher  Karten  zur  Ausgahe,  ein  weilcrtM- 
Reut  von  225  Stück  wurde  im  Dezember  al)ges(;tzf  und  im  Mär/,  1813 
wurden  weitere  301  Stück  solcher  Karten  al)geg«!l)en,  wofür  die  entfal- 
lenden FJeträge  an  die  I'erze|)fion  nach  Oberlaibach  al)geführt  wurden. 
Die  Srafe  für  Nichlbesitzer  solcher  Karten   war  Arrest. 

Am  H.  Oktober  1810  crsrhieti  der  Beschluss  des  Ocneralgouverneurs 
der  Illyriwhen  Provinzen    hinsichtlich  der  neuen   Illyrischen   Lotterie. 

I)ic  Ziehungf-n  fanden  monutlicli  dreimal  und  zwar  am  4.,  IL  und 
24.  J€d*rn   M'  Vormittag  in   Laibach  im  grosHcn   Medontensajde  statt. 

I)ie  tinif  /ichurig  war  fJeri  14.  Nov<'ml)i?r  1810  und  dc*r  kleinste 
Einsatz  mit  35  Centime«  fcst|{CHctzt.  Dagegen  wurden  alle  ülilichen  Spiele, 

12 


166  / 

besonders  das  Rollinaspiel,  in  den  Kaffeehäusern  und  sonst,  welche  der 
Lotterie  nachteilig  waren,  verboten. 

Die  Gewinnste  dieser  Lotterie,  wiesen  für  „Extrakt"  den  15  maligen 
Betrag  des  Einsatzes,  für  „Ambo"  den  270  maligen,  für  „Terno"  den 
5500  maligen,  für  „Quaterno"  den  75.000  maligen  Einsatz  aus. 

Als  der  Auftrag  zur  Bestellung  eines  Lotterie -Einnehmers  in  Idria 
gegen  hohe  Barkaution  kam,  fand  sich  Niemand,  welcher  das  Lotterie- 
geschäft übernehmen  wollte,  erst  als  sich  im  Jänner  1811  die  franzö- 
sische Regierung  statt  der  Barkautionen  auch  mit  Realkautionen  zufrieden 
gab,  übernahm  dieses  Geschäft  der  frühere  Lotterieeinnehmer  Kaufmann 
Johann  Emele  gegen  6  "lo  vom  Bruttoertrag. 

Wiederholte  Überfälle  auf  einzelne  Reisende  veranlassten  den  Inten- 
danten von  Innerkrain,  Andrian,  zur  Herstellung  der  öffentlichen  Sicher- 
heit auf  den  Landstrassen  jene  Verfügung,  welche  schon  am  23.  März 
1810  in  Hinsicht  der  von  Triest  nach  Fiume  führenden  Strasse  ergangen 
war,  auch  für  Ober-  und  Innnerkrain  zu  treffen.  Dieselbe  lautete : 

„Die  an  den  Landstrassen  in  Ober-  und  Innerkrain  liegenden  Ge- 
meinden sind  über  alle  gegen  die  öffentliche  Sicherheit  vorgekommenen 
Auftritte  verantwortlich,  insoweit  selbe  in  ihrem  Bezirke  verübt  werden. 

Die  Insassen  einzeln  genommen  sind  Bürgen  für  alle  den  Reisenden 
entwendeten  Sachen,  sie  haben  jedoch  den  Regress  gegen  die  Verbrecher, 
im  Falle  solche  eingebracht  werden. 

Bei  jedem  Überfalle  wird  aus  der  Gemeinde,  in  deren  Umfang  eine 
solche  Tat  begangen  worden  wäre,  eine  Anzahl  Geissein  gehoben,  die 
zweimal  grösser  ist  als  die  Anzahl  der  Ausgeraubten,  selbe  werden  im 
Triester  Schlosse  solange  in  Haft  verbleiben,  bis  die  Verbrecher  einge- 
fangen werden. 

Die  Verbrecher  werden  nach  ihrer  Hinrichtung  an  den  Grenzen 
der  Gemeinde  auf  unbestimmte  Zeit  ausgesetzt.  Die  Insassen  der  Ge- 
meinde werden  durch  wenigstens  6  Monate  für  den  Körper  des  Misse- 
thäters  zu  haften  haben,  und  im  Falle  als  derselbe  entwendet  werden 
sollte,  einer  Strafe  von  1000  Francs  unterliegen,  welche  zum  Besten 
der  Wohltätigkeits-Anstalt  zu  verwenden  sein  wird. 

Bei  dieser  Beschaffenheit  wird  es  also  den  Bezirksherrschaften, 
und  besonders  den  Gemeinden  daran  liegen,  durch  untereinander  zu 
verabredende  Patrouillen  nicht  allein  die  Missethäter  von  ihren  Grenzen 
zu  verscheuchen,  sondern  auch  jeden  verdächtigen  Menschen,  dessen 
Erwerbszweig  nicht  hinlänglich  bekannt  wäre,  zu  beobachten  und  mit 
Beiziehung  der  allenfalls  bei  der  Hand  befindlichen  Gendarmerie  auf  die 
Spur  zu  kommen." 

Zur  Sicherstellung  der  Strassen  für  die  Reisenden  verfügte  Andrian 
eine  allgemeine  Streifung  im  ganzen  Herrschaftsbezirke  Idria  auf  den 
1.  November  7  Uhr  abends.  Die  Streif ung  verlief  jedoch  resultatlos,  wie 
auch  mehrere  nachgefolgte  solche  Streifungen. 


167 

Im  November  1810  traf  der  Divisions-General  und  Flügeladjutant 
Napoleons,  Graf  von  Lauriston,  in  Idria  ein.  Die  Herrschaft  Idria  musste 
ihm  die  nötigen  Ordonanzen  beistellen  und  die  Anstalten  zur  Herbei- 
schaffung aller  seiner  Bedürfnisse  treffen.  Gegen  Ende  November  reiste 
der  General  nach  Laibach  ab. 

Nach  mehrfachen  diesbezüglichen  Weisungen  verfügte  ein  Arrete 
des  General -Gouverneurs  im  November  1810,  dass  die  Wiener -Stadt- 
Banko  -  Zettel  vom  1.  Jänner  1811  an,  aus  den  Illyrischen  Provinzen 
gänzlich  verbannt  und  wo  immer  sie  noch  entdeckt  werden,  der  Kon- 
fiskation verfallen,  die  Besitzer  derselben  überdies  einer  dreifachen 
Geld-,  und  nebstbei  einer  angemessenen  Gefängniss-Strafe  unterliegen 
werden;  dass  kein  Kaufmannsbuch,  kein  Notariats  -  Instrument,  kein 
Schuldbrief  unter  Privaten  mehr  auf  Papiergeld  lauten  dürfe;  zu  diesem 
Ende  hatte  die  Bezirksobrigkeit  öftere  unvernuitete  Häuser-  und  Hand- 
lungsvisitationen vorzunehmen,  auch  durften  vom  1.  .länner  1811  an 
keine  Waaren  in  dieser  Geldsorte  weder  erkauft,  noch  verkauft  werden. 

Die  österreichischen  Kupfermünzen  wurden  ab  September  1811  nur 
nach  dem  nachstehend  verzeichneten  Werte  angenomen : 
'  j  Kreuzerstück  mit  '*  loo  Centimes  6  Kreuzerstück  mit  2'24  Centimes 

1  „  „    1-80         ,  15  „  „    3-24        „ 

3  .  „    216         „  30  ,  „    4-31        „ 

Zur  Erinnerung  an  die  Krönung  Napoleons  am  2.  Dezember  1805 
als  auch  an  den  an  diesem  Tage  erfochtenen  Sieg  bei  Austerlitz  wurde 
seitens  der  Adelsberger  Intendanz  angeordnet,  den  2.  Dezember  1810 
mit  Feierlichkeiten   und   Vergnügungen  zu   begehen. 

Die  Gei-stlichkeit  wurde  angewiesen,  das  Te  Deum  ab/.ulialten, 
Gariboldi  mu.sste  dem  Gottesdienste  beiwohnen  und  das  Volk  hiezu 
aneifern,    der  übrige  Teil  des  Tages  war   den  Lustbarkeiten    üi)erlassen. 

Der  Intendant  sprach  auch  den  Wunsch  aus,  zur  Verherrlichung 
des  Festes  nächtlicherweile  eine  Beleuchtung  zu  veranstalten. 

Nachdem  flie  in  französische  Dienste  übergetretenen  ösferreichisclion 
Werksbeamten  bereits  am  '.i.  Dezember  1809  beeidet  worden  waren, 
verföjfte  der  Werks-Administrator  Andry  am  4.  .länner  1811  auch  die 
Beeidigung  der  Berg-  und  Forstarbeiter.  Da  Andry  in  Angelegenheiten 
des  Werkes  zum  (ieneral  Lauriston  nach  Laibach  verreisen  musste, 
übertrug  er  die  Durchführung  der  Eidesleistung  dem  BezirUskonunissär 
Garit)oldi  und  verfJigte  weiter«,  dass  zur  Eidesabiegung  der  Sfadlpf.uicr 
beigezogen   werde  um  den   Arbeitern   rien  Segen   zu  spcndtui. 

Das  Zcremoniel  sollte  in  aller  Erliabenlieit  und  mögliclisst  grossem 
Aufwand  stattfinden;  alle  anwesenden  sollten  Amtsluit  tragen  und  mit 
einem  ehrfurchtsvollen  Stillschweigen  zuhJiren. 

Der  Wortlaut  war  vorgeschrieben   wie  ruuhstehend : 
HerKifriilo   und   FofHtnrtioiterl 

¥jt  lüt  euere  Pflirht  »Jon  Kl<l  der  TruiH"  und  i\im  CiohorHnm«  Sr.  .M;iji;stitl  dem 
Kjüaer  uiuierein  Hermctusr  und  iiurrn  zu  icintun. 

12' 


168 

Wenn  politische  Verhältnisse  in  enerem  Standpnnkte  und  eueren  vorge- 
schriebenen Pflichten  eine  Veränderung  herbeigeführt  haben,  so  seid  ihr  jetzt  in 
alle  vorigen  Rechte  getreten  und  habet  unter  dem  Schutze  des  grossen  Kaisers 
der  Franzosen  gar  nichts  zu  bedauern. 

Seine  wohlwollende  Sorgfalt  habt  ihr  bereits  im  Schoose  euerer  Familien 
gefühlt.  Einer  seiner  liebsten  Offiziere  hat  euch  bereits  Hilfe  gebracht,  welche 
er  mit  Herrschers  Güte  und  Gerechtigkeit  allen  jenen  Anstalten  zukommen  lässt, 
die  ihm  empfehlungswürdig  sind.  Die  Früchte  euerer  Arbeit  und  Anstrengung 
sind  euch  bereits  bezahlt.  Bergleute  und  Forstarbeiter !  ihr  müsset  folglich  erkenn- 
tlich sein  gegen  jenen,  welcher  alles  anwendet,  um  die  Last  eueres  Unglücks  zu 
erleichtern.  Nur  durch  den  Eid  der  Treue  und  des  Gehorsams  kennt  ihr  euch 
dieser  Gnade  würdig  machen.  Ihr  werdet  also  diesen  Eid  mit  jener  Begeisterung 
und  Aufrichtigkeit  leisten,  welche  immer  unter  euch  herrschen  muss. 

Schwöret  also  vor  Gott  und  seinem  heiligen  Bilde,  dass  ihr  verstanden  und 
gefasst  habet,  was  man  euch  eben  sagte,  dass  ihr  Sr.  Majestät  den  Kaiser  Napoleon 
für  eueren  Beherrscher  und  Herrn  erkennet,  dass  ihr  ihm  in  allem  gehorsam  sein 
wollet,  was  auch  vorzuschreiben  ihm  gefällig  sein  wird  und  dass  ihr  niemals 
etwas  gegen  die  gesetzlichen  Vorschriften  vornehmen  wollet,  welche  euch  beleben 
müssen  und  nach  welchen  sich  die  Bergleute  immer  so  rühmlich  betragen  haben. 

Ihr  schwöret,  der  Gerechtigkeit  alle  jene  anzuzeigen,  welche  aus  Bosheit 
oder  Schwachheit  solche  Entwürfe  machen,  welche  euch  entweder  zur  Vernach- 
lässigung euerer  Pflichten  oder  Hintansetzung  der  eueren  Vorgesetzten  gebührenden 
Ehrerbietung  beiführen  könnten;  ausgeschlossen  soll  jeder  von  dem  Stande  eines 
würdigen  und  ehrenvollen  Bergmannes  sein,  welcher  seinem  Eide  untreu  sei  oder 
andere  zur  Untreue  verleiten  sollte. 

Und  ihr  jungen  Bergleute,  welchen  die  Gesetze  die  Abschwörung  des  Eides 
noch  nicht  gestatten,  ihr  seid  Zeugen  der  Eidesleistung  die  jetzt  euere  Väter, 
Verwandte  und  Freunde  beginnen;  nehmt  euch  ein  Beispiel  hieran  und  bestrebt 
euch  das  Wohlwollen  euerer  Vorgesetzten,  wie  sie,  zu  erwerben  und  in  ihre 
rühmlichen  Fusstapfen  zu  treten". 

Am  31.  März  1811  gab  Andry  einen  Ball  zur  Verherrlichung  der 
glücklichen  Geburt  des  kaiserlichen  Erbprinzen. 

In  diesem  Jahre  übernahm  Gallois  die  Werksleitung  und  Andry 
reiste  gegen  Ende  Juni  1812  nach  Paris  ab.  Mit  Gallois  sind  die  Franzosen: 
Professor  Lagerbauer  Pierre,  Bau-  und  Zeichenmeister  Miller  Benedikt, 
Kassier  Pezzet,  Werth  Alexis,  Obry  Jean  und  Brett  Jean  eingewandert. 
Die  Bestimmung  der  Letzteren  ist  jedoch  nicht  bekannt.  Im  Jahre  1813 
wird  auch  Inspektor  Oberwald  gennant. 

Am  7.  Jänner  1810  erklärte  der  Laibacher  Intendant  Fargues,  dass 
ihm  die  Gewalt  der  Umstände  und  die  dringenden  Bedürfnisse  der  Armee 
bisher  nicht  gestattet  haben,  den  kreisämtlichen  Vorstellungen  bezüglich 
der  Requisitionen  für  das  französische  Militär  zu  entsprechen. 

Er  bekannte,  dass  die  letzten  Requisitionen  Beschwerlichkeiten  ver- 
ursacht haben  und  er  hätte  gewünscht,  alle  Requsitionen  seit  der 
Abtretung  der  Provinz  zu  bezahlen,  allein  die  Bewegungen  der  Armee 
hätten  dies  verhindert.  Da  sich  die  Lage  in  wenigen  Tagen  ändern  wird, 
indem  die  nach  Italien  bestimmten  letzten  Truppen  das  Land  bald  räumen 


169 

werden,  so  will  er  über  Weisung  des  General-Intendanten  aUe  Requisi- 
tionen ab  15.  Jänner  1810  um  den  Marktpreis  bezahlen.  Die  Zahlung 
war  an  die  Bedingung  geknüft,  dass  jeder  Untertan  sein  Kontingent 
voll  und  zeitgemäs  leiste. 

Der  Vorspann  für  das  durchmarsehierende  französische  Militär  gieng 
zur  Last  der  Gemeinden.  Im  Jahre  ISIO  wurden  die  Gemeinden  dieser 
Last  in  natura  enthoben  und  es  wurde  die  Vorspannsreluition  mit  12  ü. 
pro  Hube  eingeführt,  woraus  die  Vorspannspächter  bezahlt  wurden. 

Allein  diese  Vorspannsreluition  deckte  die  Forderungen  der  Vorspanns- 
pächter des  Adelsberger  Kreises,  deren  Rechnungen  sich  bis  Ende  März 
1810  über  65.000  fl.  beliefen,  bei  weitem  nicht.  Da  ferner  die  Istrianer 
Dominien  und  der  Tibeiner  Bezirk  vom  Adelsberger  Kreise  ausgeschieden 
wurden,  so  schritt  die  Adelsberger  Kreisintendanz  zu  einer  zweiten 
Vorspannsreluitionsausschreibung  mit  15  fl.  per  Hube. 

Wen  auch  diese  Reluition  die  Idrianer  Herrschaftsuntertanen,  welche 
zur  Beistellung  der  F'uhren  beim  Werke  verpflichtet  und  hiedurch  von 
der  Vorspannsbeistellung  enthoben  waren,  nicht  traf,  so  traten  andere 
Schwierigkeiten  auf.  Die  Idrianer  Herrschaftsuntertanen  Anton  Podobnik 
und  Kaspar  Erjauc  wiesen  sich  bei  der  Herrschaft  Idria  mit  ärztlichen 
Zeugnissen  aus,  vermöge  welchen  dieselben  total  kraftlos  und  zur  Bebauung 
ihrer  Grundstücke  gänzlich  untauglich  waren  und  baten  um  Über- 
schreibung ihres  Bezitztums  auf  den  Namen  ihrer  Söhne.  Die  Herrschaft 
Idria  traute  sich  jedoch  nicht,  diese  erste  Bezitzumschreihuiig  unter  der 
neuen  Regierung  zu  veranlassen  und  ersuchte  das  Kreisamt  um  .Auskunft, 
welches  aber  die  Verantwortung  einer  Umschreibung  für  den  Fall,  dass 
diese  nicht  notwendig  war,  und  doch  zu  Stande  gekommen  ist,  auf  die 
Herrschaft  schob. 

Da.s  Einheiraten  auf  steuerbare  Realitäten  war  bis  zur  Erlassung 
neuer  Vorschriften   nach  der  alten   Onlnung  erlaubt. 

Zur  sicheren  und  schnellen  Beförderung  der  amtlichen  Befehle, 
Zirkularien  etz.  wurden  Boten  bestellt,  welche  mit  10  kr.  Konvention-s- 
geld  per  Meile  aus  den  hiefür  von  jeder  Hube  mit  5"«  kr.  bemessenen 
Beiträgen  bezahlt  wurden.  Auf  Grund  der  Kreisintendaii/.  vorgelegten 
RezepiMie  erhielt  die  Herrschaft  diese  Auslagen  vergütet.  In  Idria  besorgten 
diesen  Dienst  Josef  Repar  und  Stefan  Faigel.  Der  Postbeförderer  Josef 
Häring,  welcher  die  amtlichen  Briefschaften  zweimal  in  der  Woche  nach 
Laibach  und  von  da  zurück  zu  überbringen  halte,  genoss  vor  der  Okku- 
pation einen  (iehalt  von  250  fl,  netist  Getreide  für  sich  und  für  seine 
Familie,  sowie  17  kr.  Schichtenlohn  und  (Jetreidc  für  einen  Knecht,  dann 
einen  ZufM-huss  für  jede  Frcitagspost  und  IK  \\.  für  ein  Zimmer  in 
Laibarh. 

Unter  der  französischen  Herrsctiaft  wnr<l(Mi  rieniHellicn  jiirlich  100  fl. 
und  die  (ietreiilef.t-MiM/  fr,,  i,  |,  „„rj  nein»-  l'amili«?  hewilli^l,  u<»l)ci  sich 
wührend  der  Krai  ..ifl   nie  ergeben   hat,  das  dieser  Poslbeför- 

dercr  von  Laibach  oder  Obcrlaibuch  jemals  Amstgelder  überbracht  hätte. 


170 

Zur  Handhabung  der  Polizei  in  Idria  erlies  der  Polizeidirektor  am 
1.  März  1810  folgenden  Auftrag: 

„Es  wird  hiemit  dem  Polizei  -  Wachtmeister  imd  seiner  unterstehenden 
Mannschaft  aufgetragen:  dass  er  sowohl  bei  der  Schranken,  als  den  übrigen 
Wachorten  keinen  Fremden  in  die  Stadt  einlasse,  bis  selber  nicht  entweder 
seinen  Reisepass  oder  sonstigen  Auftrag:  warum  er  hier  erscheint,  ausgeliefert  habe. 

Jeder  in  Idria  ankommende  Fremde  ohne  Reisepass  hat  sich  beim  Admini- 
strator zu  stellen,  dem  er  seinen  Namen  und  Charakter  anzeigen  wird. 

Es  wird  gleichfalls  jedem  Polizeisoldaten  aufgetragen,  sehr  genau  auf  die 
in  Idria  ankommenden  und  abgehenden  Wägen  zu  wachen  und  sich  strenge  zu 
versichern,  welche  Gattungen  Waren  oder  Lebensmittel  sie  überbringen  und  ab- 
führen; hierüber  wird  täglich  dem  Administrator  Rapport  gemacht. 

Alle  widerrechtlich  und  durch  die  Administration  verbotenen  Waren  und 
Lebensmittel  werden  konfisziert  und  die  Konterbandierer  zur  Strafe  gezogen. 

Zur  Aufrechthaltung  der  guten  Ordnung  wird  jedem  Gastgeber  zu  Idria 
verboten,  nach  10  Uhr  abends  Wein  auszuschenken ;  die  Übertreter  dieses  Befehles 
werden  mit  wenigstens  25  fl.  zum  Besten  der  Armen  bestraft. 

Der  Polizeiwachtmeister  ist  für  die  Befolgung  dieser  Anordnung  ver- 
antwortlich". 

Zur  Erhaltung  der  Strassensicherheit  und  Handhabung  der  Polizei 
im  ganzen  Adelsberger  Kreise  ist  im  April  1810  eine  Gendarmerieabteilung 
nach  Adelsberg  eingerückt.  Für  den  Notfall  war  die  Herrschaft  Idria  an 
dieses  Korps  angewiesen. 

Zur  besseren  Versorgung  des  Militärs  in  Adelsberg  mit  Lebens- 
mitteln und  „um  den  in  weit  entfernten  Gegenden  befindlichen  Unter- 
tanen Gelegenheit  zu  verschaffen,  ihre  Naturalerzeugnisse  öffentlich 
verkaufen  zu  können"  wurde  die  Abhaltung  von  Wochenmärkten  in 
Adelsberg  verfügt,  welche  von  7  Uhr  Früh  bis  Mittags  abzuhalten 
waren.  Die  Verkäufer  waren  von  Polizeitaxen  als  auch  von  den  Stand- 
gebüren  befreit;  der  erste  Wochenmarkt  fand  am  2.  April  1810  statt. 
Den  Idrianer  Herrschaftsinsassen  wurde  diese  Anordnung  durch  2  Sonntage 
nacheinander  verlautbart  und  die  Herrschaft  wurde  zur  Mitwirkung, 
dass  jeder  Wochenmarkt  durch  Idrianer  Insassen  fleissig  besucht  werde, 
angewiesen. 

In  Idria  wurden  zwar  järlich  drei  Märkte  gehalten,  doch  waren 
selbe  schwach  besucht  und  das  Notwendige  musste  aus  Oberlaibach  und 
Laibach  beschafft  werden. 

Seit  der  französischen  Okkupation  wurde  der  Handel  lahmgelegt 
War  dieser  schon  früher  in  Idria  nicht  bedeutend,  so  brachten  die  fran- 
zösischen Requisitionen  denselben  nahezu  gänzlich  in's  Stocken.  Mancher 
Grundbesitzer,  welcher  mit  seinen  Grunderzeugnissen  noch  gesegnet 
war,  fand  nicht  leicht  Gelegenheit  seine  Erzeugnisse  um  billiges  Geld 
anzubringen,  weil  es  wegen  Geldmangel  an  Käufern  gebrach.  Geld  war 
auf  Borg  nicht  aufzutreiben. 

Napoleon  gab  6  Millionen  Francs  zur  Tilgung  der  Rückstände  vom 
Jahre  1810,  es  mochten  diese  in  ausständigen  Besoldungen  der  Beamten, 


171 

Pfarrern    oder    in    Kreisrenten    und    Pensionen    oder    in    dem    Darlehen, 
welches  der  Herzog  von  Ragusa  Marmont  erhoben  hat,  bestehen. 

Zur  Einbringung  dieser  6  Milionen  war  ein  Teil  der  Dominalgüter 
bestimmt,  welche  verkauft  werden  sollten.  Dies  wurde  im  Juni  1811 
auch  in  Idria  verlautbart.  Aus  dem  Jahre  1810  hatte  die  Einnehmers- 
wit\ve  von  Würzen,  Katarina  Nagler,  die  Pension  vom  April  bis  Ende 
Dezember  1810  mit  75  fl.,  sowie  die  Geistlichkeit  der  Umgebung  die 
Gehalte  von  mehreren  Monaten  zu  fordern. 

Zu  dem  von  Marschal  Marmont  ausgeschriebenen  Darlehen  hat  die 
Herrschaft  Idria  jedoch  nichts  beigetragen. 

Der  Intendant  von  Innerkrain,  Andrian,  ist  von  der  Oberkrainer 
Intendanz  von  der  verheerenden  Feuersbrunst,  welches  Neumarktl  am 
30.  März  1811  traf,  in  Kenntnis  gesetzt  und  ersucht  worden,  eine 
Sammlung  in  Geld,  Kleidungsstücken  und  Lebensmitteln  zu  veranstalten. 
Er  lies  auch  die  Idrianer  Bezirks -Insassen  zur  Wohltätigkeit  aufmuntern 
und  sollten  die  eingehenden  Beträge  mit  Beifügung  der  Namen  der 
Wohltäter  ihm  in  der  kürzesten  Zeit  zugeschickt  werden,  ein  Gleiches 
hatte  in  Hinsicht  der  Kleidungsstücke  und  Getreidesorten  zu  geschehen, 
die  Spenden  sollten  von  Adelsberg  nach    Neumarktl  abgesendet  werden. 

Das  Ergebnis  der  Sammlung,  welche  zu  diesem  Behufe  der  Stadt- 
pfarrer von  Rauber  in  Idria  vornahm,  waren  217  Francs,  69  Merling 
Korn  und  eine  bedeutende  Menge  von  Kleidungsstücken;  dies  wurde 
am  4.  Mai  1811  dem  Andrian  berichtet  und  beigefügt,  dass  nach  Ver- 
sicherung des  Stadtpfarrers  sich  die  Geber  jede  Beneniuing  verbeten 
haben  und  dass  die  eingegangenen  Unterstützungen  bereits  an  den 
Pfarrer  in  Oberlaibach  abgesendet  worden  sind. 

Am  18.  Mai  1811  traf  dasselbe  Schicksal  die  Stadt  Krainburg  und 
es  ergieng  ein  gleicher  Aufruf  dessen  Resultat  jedoch  nicht  bekannt  ist. 

Diesen  beiden  Städten  wurde  eine  staatliche  Unterstützung  von 
70.000  resp.  30.000  Francs  bewilligt. 

Am  13.  August  1811  wurde  die  Ortschaft  Lipa  ein  Raub  der 
Flammen  und  die  von  Adelsberg  aus  angeregte  Sammlung  ergab  ein 
negative.s  Resultat. 

Aus  diesem  Anlasse  erhielt  die  Herrschaft  Idria  nachstchojides 
Schreiben  aus  Adelsberg: 

„Bereits  vor  einem  Monate  habe  ich  Ihnen  das  namenlose  Unglück 
eröffnet,  welches  abermal  die  Ort«chaft  Lipa  betroffen  hat,  wo  29  Häuser 
ein   Raub  der  verheerenden   Flammen   wurden. 

Ich  habe  Sie  zu  niilrlfiiligen  Heilrügen  für  diese  Uriglücklidicn 
aufgerufen,  allein  ausser  Adolsherg  hat   Niemand   was  gellian. 

Diese  l'neinpfindlifhkeil  gegen  das  Leid«Mi  seiner  MifiiuMis(li«'ii  li.il 
mich    —    irh   inuH«  gerade/u   sagen    —    im   hödiMlrMi   (Jradc*   bclcidigl. 

Wollen  Sie,  dass  ich  Ihnen  diese  Beleidigung  vergehe,  so  machen 
Sie    unverzüglich    die    zweckmüssigsten    Anstalten    zu    ergiebigen  Samm- 


172 


lungen,  und  senden  Sie  eine  solche  längstens  binnen  8  Tagen  nach 
Adelsberg  ein. 

Ich  werde  es  mir  zum  vorzüglichen  Vergnügen  machen,  Seiner 
Exzellenz  dem  Herrn  General -Gouverneur  den  Eifer  derjenigen  anzu- 
rühmen,  die  es  sich  werden  angelegen  sein  lassen,  sich  vor  anderen  in 
diesem  Geschäfte  der  Wohltätigkeit  auszuzeichnen". 

Die  sodann  eingeleitete  Sammlung  ergab  5  fl.  19  kr.  welcher 
Betrag  am  21.  September  nach  Adelsberg  abgesendet  wurde. 


Naše  ujede. 

Spisal  dr.  Janko  PONEBŠEK. 

(Dalje.) 

Velika  uharica  ali  vir,  bubo  bubo  (L.). 

Pri  Kranjski  se  moramo  dalj  časa  pomuditi  in  razdeliti  snov  v 
dva  dela,  in  sicer  na  čas  do  pribhžno  1.  1875,  ko  se  je  začela  splošno 
rabiti  puška  s  prednjim  nabojem,  in  v  dobo  po  tem  času,  to  je,  odkar 
je  vpeljana  lovska  statistika  z  naredbo  c.  kr.  poljedeljskega  ministrstva 
z  dne  26.  januarja  1876,  št.  1083/51.  Vprašanje,  kako  je  bila  razširjena 
uharica  v  onih  časih,  ko  so  modrovali  in  moževali  v  naši  lepi  domovini 
še  naši  dedje  in  pradedje,  hočemo  samo  načeti  in  navesti  s  prav  krat- 
kimi pripombami  posamezne  vire,  ki  naj  nam  posvetijo  v  temno  preteklost. 

Da  V  a  1  v  a  s  o  r  '^°)  navaja  splošno  le  skupino  sov  brez  naštevanja 
posameznih  vrst,  nas  ne  sme  preveč  osupniti.  Tačas  se  pač  ni  nihče  bavil 
z  vrstami;  morda  je  ravno  velika  uharica,  kot  največja  in  vsled  tega 
najbolj  znana  zastopnica  te  skupine,  dala  slavnemu  kronistu  povod,  da 
je  ponočni  rod  sov  sploh  omenil.  Scopoli'*^)  trdi,  da  živi  vir  po  mr- 
zlejših  kranjskih  gozdih  „in  frigidioribus  Carnioliae  sylvis"  t.  j.  na  Gorenj- 
skem, skoraj  celem  Notranjskem  in  v  velikem  delu  Dolenjske.  Freyer"*^) 
pravi,  da  živi  velika  uharica  po  goratih  gozdih.  Muzealni  kustos  K.  Desch- 
mann  je  daroval  nagačeno  veliko  uharico '*^),  tudi  J.  Pogatschnigg  v 
Tržiču  je  podaril  muzeju  enako  ptico  '*'*),  oboje  brez  vsakih  drugih  po- 
datkov; le  toliko  je  znano,  da  je  dobil  muzej  prvo  imenovanih  sov  med 
1.  januarjem    1856    in    koncem   oktobra  1858,  drugo  pa    med  1.  novern- 


■*")  I.  zvezek:  III.  knjiga,  str.  444. 

*')  Str.  18,  št.  7. 

^2)  Str.  10,  št.  29. 

*^)  Zweites  Jahresheft  d.  Ver.  des  krainischen  Landes-Museiims  itd.,  str.  145. 

■''')  Drittes  Jahresheft  d.  Ver.  des  kraini.schen  Landes-Museums  itd.,  str.  237. 


173 

brom  1858  in  koncem  aprila  1862.  Seidensache  r'*^i  je  ue  omenja.  Vse- 
bina predavanja,  ki  ga  je  imel  H.  Schalow  v  odborovi  seji  družbe 
, Deutsche  Ornitholocrische  Gesellschaft"  v  BeroUnu  dne  1.  novembra  1875 
o  ptičih  v  okolici  Postojne  ^^),  mi  ni  znana ;  domnevam  pa,  da  v  kratkem 
času.  ki  mu  je  bil  na  razpolago,  ni  mogel  opaziti  te  vseskozi  ponočne  ptice. 
20.  februarja  1887  so  poslali  iz  Kranja  veliko  uharico  ljubljanskemu  mu- 
zeju '*').  Schulz  pravi,  da  velika  uharica  na  Kranjskem  ni  posebno  redka 
stalna  ptica  "^^^  Po  Se  ho  llm  a  ver  ju  ^^  je  veUki  čuk  stalna  ptica  na 
Snežniku  (1300  m)  in  gnezdi  vsako  leto  v  Vilo\n  steni,  četrt  ure  zahodno 
od  Mašuna.  L.  1893  je  gnezdila  veUka  uharica  na  višavah  Snežnika  na 
starih,  že  znanih  krajih;  18.  avgusta  1893  je  ustrelil  Schollmayer  popol- 
noma odraslo  mladico  ^*^.  Fr.  Orožen  ^^)  ne  omenja  velike  uharice  med 
redkimi  vrstami,  torej  jo  prišteva  vsakdanjim,  navadnim  kranjskim  pticam. 
Tudi  prof.  .lakob  Zupančič  ^^)  ne  omenja  vira  v  svojem  spisu  „Izpre- 
hodi  po  Gorjancih",  kjer  le  mimogrede  navede  dve  prav  redki  vrsti 
(črno  žolno  in  lešnikarja).  Na  Notranjskem,  kjer  najde  vir  poleg  varnih 
gnezdišč  tudi  dovolj  hrane,  je  gotovo  pogostejši  nego  drugod  na  Kranj- 
skem '^).  Nekaj  podrobnih  navedb,  kje  velika  uharica  na  Kranjskem  stalno 
živi  in  tudi  gnezdi,  oziroma  kje  so  jo  že  zatrli,  je  raztresenin  po  Lovcu  ^'*). 
Iz  sicer  vestnih  ali  nepopolnih  zapiskov  gatilca  Ferd.  S  c  h  u  1  z  a  po- 
snemam ,  da  je  dobil  precejšnje  število  velikih  uharic  v  nagačenje  ^''l 
Tudi    iz    lovske    statistike    imamo    precej    podatkov    o    veliki    uharici    na 

**)  Erscheinungen  in  der  Vogelwelt  bei  Neustadll  in  Krain,  vom  Monaf  No- 
vember 1858  bis  zum  November  iaö9.  .1.  f.  ().  1860,  str.  311-319. 

**)  J.  f.  O.   1876,  Str.  91. 

«^  Orni.s  1889,  .str.  447. 

«^  Schulz,  Str.  4,  št.  31. 

**)  Beiträge  zur  Omis  Krain.s.  O.  J.  1891,  str.  81-91. 

^  O.  J.  1894,  Str.  1.36. 

")  Vojvodina  Kranj.ska.  19(Jl,  str.  146—147. 

»0  Planinski  vestnik.  19()9,  str.  Wi. 

**)  Die  I^ndesjagdausstellung.  Von  einem  .Jäger.  Laibarher  Zeitunt;  /.  dne 
12.  decembra  1910.  ;;i.  '282,  str.  2609. 

>*)  I^vec,  191.3,  Str.   188,  183-184;  1914,  str.   l.W-l.'Vl 

*')  l/.  .S<;hulzevih  zapiskov  so  razvidne  te-le  uharif-e":  20.  februarja  \HH7  saiiu-c 
iz  Kranja,  istega  leta,  kakor  pripoveduje  v  pripombi,  je  raztrgala  velika  uharica 
pod  Tivolijem  divjega  petelina  in  divjo  kokoš:  I.  IHIK)  je  dobil  7  kosov  in  sicer 
.*>  Hamc«v  1.  februarja  z  Iga,  !.'>  niarra  iz  ?,<rlim<;lj.  2.  aprila  iz  Domžal.  2(i.  julija 
z  Hleda  in  1>,.  oktot)ra  neznano  od  kod;  20.  januarja  samico  iz  Ijiihljauskc  okolice. 
20.  NCptembra  {>a  ptico  brez  natan^-nejAc  navedl)e  spola  in  drugih  okolnosti  iz  okolic«- 
Dola  pri  Ljubljani;  (Ferd.  Schulz:  VerzcirhnJHH  der  in  Krain  t)«'<)hacliteleri  Vilgel 
vom  .lahre  IWK)  1895  M.  O.  V.  W.  189.').  str.  83.)  V  pravkar  navedeni  ni/,i)ravi 
omenja  dalje  .Schulz,  da  je  prejel  I.  1H«1  Aliri  velike  uharice  (.3  samce  6  a|iril.i  in 
23.  aprila,  ki  jih  j«  ujel  v  oktobni  Kosler  na  Barju,  1  je  dobil  13  aprila  iz  Škofj.' 
loke,  in  30.  aprila  o<l  Ko<ilerja  brez  navodbc  apola).  Dalje  navaja  Schulz  ra\  nnl.im, 
da  je  dohll  I.  ]Hiri  Ti,  I,  1HÖ3  3  in  I.  1884  i  vire  v  naga«'«nje,  o  čemer  pa  v  zapinkih 
ni  nikacih  navedb. 


174 

Kranjskem,  ki  pa  niso  povsem  zanesljivi  ^^)  Če  rečemo,  da  se  na  Kranj- 
skem postreli  in  ujame  na  leto  kvečjemn  po  10 — 15  velikih  uharic,  smo 
po  mojem  nemerodajnem  mnenju  zadeli  pravo ;  vse  drugo  je  bajka. 

V  kranjskem  deželnem  muzeju  „Rudolfinum"  so  nagačene  štiri  velike 
uharice:  ena  je  brez  podatkov;  ena  samica  brez  navedbe  časa  in  kraja, 
kje  je  bila  ustreljena,  in  mislim,  da  je  to  ona  samica,  ki  jo  je  muzej 
dobil  v  dar  v  času  med  1.  januarjem  1856  in  koncem  meseca  oktobra 
1858,  kakor  smo  že  gori  ^^)  videli;  ena  ima  napis  „J  1861  Neumarktl 
,1.  Pogatschnigg",  iz  česar  sklepam,  da  je  tega  samca  podaril  muzeju  J. 
Pogatschnigg  v  Tržiču  med  1.  novembrom  1858  in  koncem  meseca  aprila 
1862^^);  slednjič  odrasla  samica,  ustreljena  dne  20.  februarja  1914  na 
Sorskem  polju  ob  železnici,  ki  jo  je  muzeju  podaril  g.  Ivan  Rakovec, 
tovarnar  v  Kranju  ^^). 

Iz  teh  kratkih  podatkov  prijatelj  narave  lahko  z  veseljem  posname, 
da  je  „kraljica  noči"  v  naši  domovini  še  pogosta.  Iz  statističnih  izkazov  ^^), 
razvrščenih  po  političnih  okrajih,  razvidimo,  da  ga  ni  okrajnega  glavar- 
stva, ki  bi  ne  izkazalo  to  ali  ono  leto  vsaj  ene  ustreljene  velike  uharice; 
da,  celo  v  lovišču  deželnega  stolnega  mesta  Ljubljane  je  bila  po  izkazu 
I.  1896  ustreljena  velika  uharica.  Seveda  so  izkazi  gorenjskih  in  no- 
tranjskih okrajnih  glavarstev,  vštevši  kočevsko  glavarstvo,  najštevilnejši. 
Pa  tudi  Dolenjska  s  črnomeljskim,  krškim,  htijskim  in  novomeškim  okrajem 
izkazuje  semtertje  nekaj  virov.  Posebno  Gorjanci  premorejo  še  marsikako 
veliko  uharico.  C.  kr.  gozdar  Viktor  Dr  al  k  a  v  Kostanjevici  mi  piše  dne 
3.  novembra  1915,  da  gnezdi  v  Opatovi  gori  in  tudi  v  pečinah  nad 
Orehovico,  ter  da  jo  čujejo  včasih  celo  v  Kostanjevico.  Isti  poročevalec 
še  pristavlja,  da  se  nahaja  velika  uharica  tudi  v  Krakovem  pri  Kosta- 
njevici. —  O  veliki  uharici  na  Kranjskem  v  preteklih  stoletjih  izprego- 
vorim  obširneje  morda  enkrat  pozneje,  ker  je  treba  skrbno  preiskati  vse 
vire  in  pritegniti  tudi  navedbe  pisateljev  prirodopiscev  sosednih  dežel. 


'*)  M.  Mr.:  Število  divjačine,  ustreljene  ali  ujete  1.  1912.  Lovec,  1913,  str.  120, 
in  Fr.  Kom.  st. :  Nekaj  podatkov  iz  kranjske  glavne  lovske  statistike  za  leto  1910. 
Lovec,  1913,  str.  157. 

")  Zweites  Jahresheft  des  Vereines  des  krainischen  Landes-Museums,  str.  145. 

'^)  Drittes  Jahresheft  des  Vereines  des  krainischen  Landes-Museums,  str.  237: 

59)  Dr.  Gv.  Sajovic  v  „Carnioli"  1914,  str.  167. 

*")  Ker  pa  ti  podatki  vobče  niso  znani,  mislim,  da  ne  bo  odveč,  če  jih  tukaj 
priobčim.  Poudariti  pa  moram  izrecno,  da  moramo  zelo  oprezno  postopati  s  temi 
podatki,  ker  so  sestavljeni  v  statistične  namene  na  podlagi  bolj  ali  manj  zanesljivih 
poročil  lovskih  zakupnikov,  ki  navadno  niso  posebno  dobri  poznavalci  ptic.  Zlasti 
velja  to  pri  letnikih,  zaznamovanih  z  *.  Od  1.  1874.  dalje  so  ustrelili  v  posameznih 
letih  na  celem  Kranjskem  to-le  število  velikih  uharic:  1874:  0;  1875:  28;  1876:  35; 
1877:  34;  1878:  23;  1879:  40;  1880:  32;  1881:  31;  1882;  29;  1883:  43;  1884*:  49; 
1885*:  69;  1886:40;  1887*:  118;  1888:26;  1889:56;  1890:47;  1891:  43;  1892:  31; 
1893:  44;  1894:  55;  1895:  30;  1896:  34;  1897:  38;  1898:  61;  1899:  56;  1900:  4; 
1901:  7;  1902:  9;  1903:  24;  1904*:  296;  1905:  37;  1906*:  81;  1907:  7;  1908:  43; 
1909:  21;  1910:  10;  1911:  11;  1912:  32;  1913:  20  in  1914:  22. 


175 

V  Istri  je  velika  uharica  redka  selilka  oziroma  klatilka  pozimi ^^). 
Le  škoda,  da  ne  omenja  rajni  J.  Plesničar**^  v  svojem  zanimivem  spisu 
«Iz  Trnovskega  gozda"  ^^)  nikjer  velike  uharice  na  Goriškem. 

Na  Hrvaškem  in  v  Slavoniji  je  še  precej  pogosta  *^^),  posebno 
v  kraškem  delu  dežele,  kjer  najde  dovolj  pripravnih  in  varnih  gnezdišč, 
pa  tudi  v  Gorjancih  ob  hrvaško-kranjski  meji,  kjer  so  razmere  skoraj 
enake  ^^),  V  narodnem  muzeju  v  Zagrebu  je  21  nagačenih  velikih  uharic 
obojega  spola  in  vseh  starosti  **).  Mojo  domnevo,  da  namreč  velika  uha- 
rica na  Hrvaškem  ne  pojema,  je  ovrgel  g.  prof.  dr.  Ervin  Rössler,  ko  sem 
z  njim  o  tem  osebno  govoril  dne  11.  in  12.  oktobra  t.  1.  v  zagrebškem 
narodnem  muzeju,  češ  da  je  tudi  na  Hrvaškem  in  v  Slavoniji  vir  od  leta 
do  leta  redkejši  ter  da  narodni  muzej  ni  dobil  od  konca  1.  1900  dalje, 
ko  se  je  bil  napravil  popis  zbirke,  niti  ene  ptice  te  vrste. 

Od  HrA'aske  in  Slavonije  preidem  neposredno  k  Dalmaciji,  ker  imajo 
te  tri  dežele  prav  mnogo  skupnega  ^").  Prof.  Juri  Kolombatovič  ^^)  pravi, 
da  je  velika  uharica  mnogoštevilna  v  Dalmaciji  na  kopnem  in  tudi 
na  otokih,  jgnezdi  pa  redkokje.  P.  Kollibay^^)  je  dobil  13.  maja  1902 
v  Blatih  na  otoku  Korčuli  dva  puhasta  kebčka  (Dunenjunge)  ter  pri- 
poveduje dalje,  da  je  velika  uharica  po  zatrdilu  c.  in  kr.  stotnika  Gross- 
manna  precej  navadna  stalna  ptica  v  Boki  kotorski"°).  Gustav  Me- 
nesdorfer  jo  je  slišal  ponoči  14.  februarja  in  12.  marca  1912  z  dvo- 
rišča neke  opuščene  trdnjavice  vzhodno  Budue  "^).  Prof.  dr.  Gvidon 
Schiebel,  ki  se  je  večkrat  dalj  časa  mudil  na  istrskih  in  dalmatin- 
skih otokih,  zatrjuje,  da  gnezdi  vir,  kakor  mu  je  pravilo  več  zanesljivih 
lovcev,  v  skalnih  stenah  otoka  Hvara'^  ter  da  se  nahaja  tudi  na  se- 
verodaimatinskem  otoku  R  a  b  u  '^). 

Predrio  izpregovorimo  obširneje  o  veliki  uharici  na  Balkanskem 
polotoku,  kamor  spada  vsaj  deloma  tudi   Hrvaška,  Slavonija  in  Dalmacija, 


••)  J.  f.  O.  1882.  str.  86. 

*0  Rojen  30.  de*:embra  1S4'2  v  Lazu  (Voglarji)  pri  Trnovem  nad  Gorico, 
umrl  25.  aprila  UM 3  kot  c.  k.  gozdar  v  Ajdov.^rini.  Lovec,  191. i,  str.  100. 

")  Ix)ve<-,  1911,  St.  .'i- 12;  Love«:,  1912,  št.  2-7. 

**)  GjuraAin.  Dio  drugi,  str.  132. 

•*)  Prof.  dr.  MiroHJnv  Hirtz:  McitrMge  zur  Kenniniss  dar  Ornilliofaiina 
CTMrtiea.  O.  -1 ,  1914,  Hir.  .''). 

•^  (jlaitnik  HrvatMkoga  naravoslovnoga  društva.  Xl\'  (llMrj),  .str.  54. 

*0  Prof.  dr.  MiroHlav  Hirtz:  Kritische  Vcrl)csseriirig«'n  und  /usfllzo  zum 
.VeraeirhniM  der  Vög»;l  der  kroatisclicn  Fauna".  O.  .1.  1912,  str.  1«. 

••)  Aquila  1 »).'{,  Mir.  HTt 

**)  Kcilrfige  zur  Kenntnis  der  Vogclwnll  Ualmalicns    (J.  .1.   r,»o;{,  sIr    29. 

»^  R.  I'.  Kollitiay:  Vogdfauna  der  Hocrtio  di  Catlaro.  .1.  f.  ().  liKM,  str.  88, 

^O  Aquila  1912,  «tr   6«  in  70. 

'0  Dr  (i.  .Schiebel:  Iteilrilge  zur  KltddalinatiniHchon  Insel  Lesina  ln(*l>st  an- 
dermi  ReiNenollz/'n)   ().  .1    ÜNM,  ntr.  4. 

'•)  I)r.  (i.  Srhiehel:  Clicr  die  V/lgel  der  Insel  y\rl»e  (Norddalnialicn).  O.  .1. 

1912,  «ir.  14:>. 


176 

moram  splošno  pripomniti,  da  je  ptičji  svet  teh  nad  vse  zanimivih  po- 
krajin tako  temeljito  obdelan,  kakor  le  malokateri  drug  kos  zemlje.  Že 
v  prvi  polovici  preteklega  stoletja,  ko  je  bila  ornitologija  še  v  povojih, 
so  se  začeli  zanimati  Angleži,  Francozi,  Italijani  in  Nemci  za  ptice  teh 
vzhodnih  evropskih  dežel  '"*).  Njih  spisi  so  zagledali  beli  dan  deloma 
kot  samostojna  dela,  raztreseni  so  pa  tudi  po  raznih  strokovnih  časo- 
pisih tedanje  dobe.  To  obširno  snov  je  zbral  sedanji  kustos  in  vladni 
svetnik  bosensko-hercegovinskega  muzeja  v  Sarajevu,  g.  Otomar  Reiser, 
jo  popolnil  z  lastnimi  izkušnjami,  nabranimi  na  raznih  potovanjih  po 
vsem  Balkanu  in  izdal  vse  to  v  celoti,  razvrščeni  po  posameznih  deželah, 
pod  naslovom  „Materialien  zu  einer  Ornis  balcanica"  („Slovstvo"  št.  41). 
Mnogo  njegovih  črtic  je  prinesel  tudi  Glasnik  zemaljskog  muzeja  u  Bosni 
i  Hercegovini,  ki  izhaja  od  1.  1889  v  Sarajevu. 

Da  je  velika  uharica  v  Bosni  in  Hercegovini  še  prav  pogosta, 
dokazuje  šest  nagačenih  ptic  v  sarajevskem  muzeju'^).  Laska  ^^)  pravi, 
da  prebiva  posebno  rada  po  razpokanih  skalnih  stenah  obširnih  gozdov, 
kjer  tudi  najraje  gnezdi.  Sploh  zaklada  Balkan,  posebno  Bosna  in  Her- 
cegovina, zapadno  Evropo,  v  prvi  vrsti  Nemčijo,  z  velikimi  uharicami  za 
kolibo.  —  Da  prebiva  ravno  na  Balkanu  še  v  znatnem  številu,  ni  pri- 
pisovati samo  obširnim  pragozdom,  temveč  tudi  kraškemu  svetu  in  pa 
islamu,  ki  ne  preganja  živali,  ampak  jih  ščiti. 

V  Črnigori  je  po  Reiserju^')  velika  uharica  poleg  čuka  —  athene 
noctua  (Retz.)  in  skovika  —  pisorhina  scops  (L.)  —  najbolj  razširjena 
sova.  Pozimi  se  zbere  v  velikem  številu  v  vrhovih  goščavah  Skader- 
skega  jezera,  kjer  ima  dovolj  hrane;  sicer  pa  se  drži  v  bližini  gnezda, 
ki  si  ga  izbere  ravnotako  pogosto  ob  skalni  obali  pri  Odsinju  (Dulciguu) 
kakor  visoko  v  gorovju  ^^).  V  sosedni  Albaniji  je  vir  primeroma  enako 
pogosta  ptica  '^). 


''*)  Najznamenitejši  ornitologi  te  dobe,  ki  so  se  bavili  s  pticami  Balkana, 
posebno  Grške  so;  Angleži  Lord  Lilford  (Hon.  Ttiomas  L.  Powys),  W.  H.  Sim- 
pson, H.  C.  Barkley,  Rob.  Jameson,  Hay  M.  Drummond,  Henry  See- 
bohm,  W.  Thomson;  Francozi  L.  F.  grof  Marsigli,  C.  J.  Temmlnek,  A. 
comte  Alleon,  T  h.  de  Heldreich,  C.  S.  Sonnini;  Italijani  Orazio  mar- 
chese  Antinori,  Paolo  Savi  in  Nemci  Henrik  grof  von  der  Mühle  (H. 
grof  Dumoulins),  dr.  Anton  Lindermayer  in  še  zdaj  živi  in  slovstveno  delavni 
dr.  Teobald  Kriiper,  konservator  kr.  vseučiliškega  muzeja  v  Atenah. 

■'')  Die  Vogelsammlung  des  bosnisch-herzegovinischen  Landesmuseums  in 
Sarajevo,  str.  19-20. 

'*)  Das  Waidwerk  in  Bosnien  und  der  Herzegovina  und  die  dortigen  landes- 
ärarischen  Wild-Schongebiete.  Klagenfurt.  Verlag  von  Joh.  Leon  sen.  1905,  str.  51. 

")  Ornis  balcanica.  IV.  zv.,  .str.  91-92. 

")  PI.  Führer  je  ustrelil  v  enem  letu,  ko  je  bil  v  Črni  gori,  10  velikih 
uharic,  in  sicer  vse  ob  Skaderskem  jezeru,  ra/.en  ene,  ki  jo  je  dobil  na  Kakaricki  gori. 

")  Klaptocz  Adalbert:  Ornithologisches  aus  Nordalbanien.  O.  J.  1911, 
str.  50-  51.  —  Pisatelj  je  bil  le  avgusta  in  septembra  1909  v  severni  Albaniji. 


177 

Na  Grškem  je  bila  velika  uharica  po  zatrdilu  grofa  vou  der 
Mühle  ^*^  prej  pogosta  povsod  po  sti-mih  pečinah  in  po  starih  bene- 
čanskih  razpalih  trdnjavah.  Kdor  bi  pa  mislil,  da  je  tudi  še  dandanes 
tako,  bi  se  zelo  motil,  pravi  O.  Reiser  ^^).  Po  njegovih  lastnih  izkušnjah 
in  opazovanjih  je  najpogostejša  še  v  Akarnaniji.  Na  Krfu  je  po  Drum- 
mondu  redka.  Lindermayer  meni,  da  je  na  Kikladah  ni;  našel  jo  je 
pa  na  Evbeji.  V  središču  Grške  ni  sicer  navadna  prikazen,  vendar  je 
našel  Seebohm,  ko  je  bil  na  Parnasu,  samca,  samico  in  gnezdo  z  jajci. 
Še  veliko  redkejša  je  pa  na  Peloponezu. 

V  Srbiji  je  sploh  povsod  dosti  pogosta  stalna  ptica.  Reiser  je  na 
svojem  popotovanju  ujel  v  Jelašnici  lepo  veliko  uharico,  ki  jo  je  prinesel 
živo  v  Sarajevo;  drugo  je  ujel  v  okolici  Jagodine  ^^. 

V  Bolgariji  je  povsod  pogosta  stalna  ptica  ^^),  Reiser  jo  je  našel 
sicer  na  svojih  treh  potovanjih  po  tej  deželi  vselej  samo  enkrat  ^^), 
ker  je  bil  tam  ob  času,  ko  velika  uharica  že  opravi  svojo  gnezditev  in 
vzgojo  mladičev  ter  se  goli ;  tačas  so  pa  vse  ptice  manj  živahne  in  se 
ne  ganejo  rade  z  mesta. 

V  Romuniji  je  povsod  pogosta,  najbolj  pa  ob  bregovih  Donave 
in  v  Dobrudži  ^^).  R.  vitez  Dombrowski  je  v  12  letih  imel  v  rokah 
skupaj  357   v  deželi  ustreljenih  virov  ^*). 

Po  izkazu,  ki  ga  je  sestavil  Fr.  Braun  *^)  na  podlagi  raziskavanj 
KrQperja,  Strickianda  in  Rieglerja,  je  velika  uharica  v  Mali  Aziji  tako-le 
razširjena  :  po  Kriiperju  je  povsod  stalna  ptica,  Strickland  jo  je  našel  pri 
Smirni,  Riegler  ^^)  jo  našteje  med  pticami  v  okolici  Carigrada;  k  temu 
pripomni  Braun,  da  prineso  se  prav  velikokrat  veliko  uharico  v  Carigrad 
na  trg,  kjer  velja  živa  20  pijastrov  (340  mark).  —  Na  Malti  in  oblju- 
denem sosednem  otoku  Gozo  je  vir  nestalen  gost  *"). 


•^  Beiträge  zur  Omitholope  Griechenlands.  Leipzig,  1844,  str.  26. 

•O  Orn.  bale,  III.  rv.,  .str.  :^20— .32L 

•*)  Izvjeitaj  o  UKpjehu  ornitoloških  piitovanja  u  Srbiji  godine  1899.  i  1900. 
Priop<^uje  Otmar  Reiser,  kustos  bo.san.sko-hercegovarkog  zcnialjskog  muzeja. 
.Sir.  18  pitsebnega  odtiska  iz  Glasnika  zemaijskog  muzeja  u  Hosiii  i  Hercegovini.  .Wi. 
IWM,  Str.  \2X)-\r,2. 

**)Dr.Edvard  Klein:  NaSi  ptici  opisani  za  zemledjelci.  Ijesničei,  lovci  i 
Ijubiteli  na  prirodata.  Sofija,  1iK)9,  str.  9L 

**)  Om.  bale,  11.  zv.,  str.  U)4  — lO.'i. 

**)  Max  Sintenis:  Ciefangene  Uhus.  ().(;.,  1879,  str.  15. 

•^  Om.  Romaniae,  Mtr.  421—422. 

•O  Fritz  Hraun:  Lnuere  Kenntnis  dor  Ornis  der  Kleinusiatischen  VVesIkdslo. 
J.  f.  O.  1W)«,  Htr  .'V3f*-626. 

*•)  U.  Keiner:  Zur  Kenntnin  der  Vogelwell  von  KoDstantinopel.  ().  J.  IIMM, 
■tr.  ir>3-1M. 

**)  Prof  Dr.  K.  HlaHiu»:  Orni«  von  Malta  und  Gozo  un<l  den  umliegenden 
lOMln,    mit  H<fitrAgen    aun   den  ornilliol<i  i   H<'ri(-Iiten  der  l.*;iirlitluriiiw>ir|ilur 

von  D'dlinuira  und  Gordaa  tu»  den  Juhr. ..   .  1894.  ü.  1895,  slr.  i:J9— Jll. 


178 

V  Italiji  ^°)  je  velika  uharica  stalna  ptica  in  razširjena  povsod 
po  visokih  gorah  med  Alpami  in  Sicilijo ;  pozimi  se  klati  okoli,  pride  pa 
redkokdaj  v  ravnino.  Nekdaj  je  bivala  v  veliki  kupoh  stolne  cerkve  v 
Florenci  in  v  zvoniku  Starega  gradu  v  Veroni,  kjer  so  jo  videli  ponoči 
zalezovati  mačke  po  strehah.  Na  Sardiniji  ^^)  in  Korziki  je  ni;  včasih  se 
prikaže  na  otoku  Kapri  ^^).  V  provincijah  Catanzaro  in  Reggio  v  Kala- 
briji  je  zopet  precej  navadna ;  blizu  mesta  Catanzaro  jo  je  slišal  Martone 
ponoči  večkrat  na  vrtovih  okoli  svoje  hiše  ^^).  Povsod  pa  se  njeno  število 
krči,  kakor  smo  to  videli  tudi  po  drugih  deželah.  Bolj  razširjena  je  po 
obsežnih  alpskih  gozdovih  Piemonta,  Benečije  in  toskanskega  Apenina; 
zdi  se  pa,  da  se  opažajo  ob  času  preseljevanja  ptice,  ki  prihajajo  z  on- 
stranskih  Alp  ^''). 

Na  Kitajskem  je  opazoval  Pogge  ^^)  za  časa  boksarske  vstaje  v 
parku  ces.  lovskega  gradu  Haize  celo  zimo  samca  in  samico  velike  uharice. 
Na  trgu  jih  je  videl  večkrat  viseti  pri  prodajalcih  divjačine.  Opazil  ni  ni- 
kakega  razločka  v  barvi  med  tamošnjimi  sovami  in  našo  vrsto. 

Kjer  živi,  je  navadno  stalna  ptica,  ki  pa  potrebuje  obširen  okoliš, 
da  lahko  lovi  nemoteno  in  neomejeno.  Le  skrajna  sila  jo  prežene  iz  nje- 
nega bivališča.  Ce  zapazi  torej  lovec  kakega  novega  gosta  te  vrste  v 
svojem  lovišču,  je  to  gotovo  mladica,  ki  išče  prikladnega  domovanja; 
seveda  se  dandanes  kaj  takega  rie  zgodi  zelo  pogosto.  Najbolj  ji  ugajajo 
samotni  gorati  in  skalnati  gozdi,  ravnin  se  kolikor  mogoče  ogiblje. 


Velika  uharica  je  drzna,  srčna  ptica,  ki  se  loti  celo  planinskega 
orla  in  ga  baje  včasih  tudi  premaga.  Njena  velikost  in  moč  njenih  udov 
ji  daje  še  poseben  pogum.  Podnevi  je  živahnejša  kakor  druge  sove ;  tudi 
v  jetništvu  poseže  večkrat  podnevi  po  hrani ;  —  druge  vrste  pa  žde  po- 
dnevi mirno  zaprtih  oči  in  čakajo,  da  se  zmrači.  Zato  tudi  skrbno  pazi, 
kaj  se  godi  okoli  nje,  in  zbeži  že  pred  nevarnostjo.  Kako  bistro  vidi 
tudi  podnevi,  opazujemo  lahko  na  lovu  v  kolibi,  kjer  zagleda  vir  ne  le 
bližajočega  sovražnika  že  v  velikem  razdalju,  temveč  spozna  tudi  natanko 
če  mu  je  roparica  nevarna  ali  ne,  in  se    pripravi  za  boj.  Da  jo  je  težje 


'")  Manuale  di  Ornitologia  Italiana.  Elenco  descrittivo  degli  uccelli  stazionari 
o  di  passagio  finora  osservati  in  Italia  del  conte  doti.  E.  Arrigoni  degli 
Oddi.  Con  36  tavole  e  401  incisioni  nel  testo  da  disegni  originali.  Ulrico  Hoepli, 
editore  —  libraio  della  Real  časa.  Milano,  1904,  str.  82—85. 

»')  J.  f.  O.,  1865,  str.  129. 

92)  Dr.  A.  Koenig:  Die  Vogelwelt  auf  der  Insel  Capri.  J.  f.  0.  1886,  str.  516 
in  521. 

")  M.  Martone:  Die  Raubvögel  der  Provinzen  Catanzaro  und  Reggio  in 
Calabrien.  0.  .1.  189.3,  str.  231-233. 

'^)  Conte  dott.  E.  Arrigoni  degli  Oddi  na  omenjenem  mestu. 

")  l^ogge:  Beobachtungen  aus  dem  nordöstlichen  China,  gesammelt  wäh- 
rend des  Krieges  in  China.  J.  f.  O.  1902,  str.  369—390. 


179 

zapaziti,  dene  perje  posebi,  če  sedi  na  veji,  se  pritisne  k  deblu  ter  se 
naredi  zelo  vitko  tako,  da  jo  prav  lahko  prezremo.  Poišče  si  zato  tudi 
najgostejša  drevesa  in  se  skrije  v  najbolj  košate  veje.  Potika  se  najraje 
po  skalnih  razpokah  ter  med  razvalinami  razpalih  gradov  in  podrtih  po- 
slopij, če  so  v  gozdu  ali  blizu  gozda,  tudi  v  velikih  prostornih  žlamborjih, 
kjer  prebije  dan. 

Kadar  sedi  mirno  na  varnem,  ji  štrle  iz  čudno  zgužene  pernate 
gruče  samo  skrajne  okončine;  bliskave  oči  so  napol  zaprte,  pernasti 
ušesni  čopki  pobešeni.  Če  pa  zapazi  kaj  nenavadnega,  takoj  izbuli  oči, 
kima  z  glavo  in  se  priklanja,  da  bi  videla,  kaj  jo  moti;  privzdigne  zdaj 
to  zdaj  drugo  nogo,  obrne  zunanji  prst  enkrat  naprej  pa  zopet  nazaj, 
začne  se  tresti,  počasi  mežika  ter  poka  s  kljunom.  Kadar  se  razsrdi,  ji 
žare  oči,  trup  pripogne  naprej,  peruti  pobesi,  se  naščeperi,  da  se  zdi 
še  enkrat  tolika  kakor  je  v  resnici,  piha  in  dleska  strahovito  s  kljunom, 
pa  se  zakadi  v  nasprotnika.  Kar  je  zagrabila  ne  izpusti  zlepa  ^^).  Prepo- 
dena  leti  neo\irano  skozi  najgostejše  vejevje  —  zopet  dokaz,  kako  iz- 
vrstno vidi  tudi  podnevi  —  ter  si  poišče  kako  drugo  skrivališče.  Leti 
lahno,  brez  šuma  in  omahljivo,  večidel  nizko;  zvečer  se  pa  včasih  po- 
vzpne   prav  visoko  v  zrak. 

VMr  je  navadno  samotar,  le  ob  gnezditvi  živi  s  samico  in  mladiči. 
Če  jih  opazujemo  v  zgodnji  spomladi  več  skupaj,  ki  delajo  ponoči  veliko 
hrušča  in  trušča,  so  to  samci,  ki  se  tepo  za  samico.  Z  izvoljeno  samico 
živi  samec  celo  svoje  življenje  skupno  tudi  izven  gnezditve. 

Navadni  glas  velike  uharice  je  votel,  zamolkel  in  zategnjeni  puhu 
ali  puhue,  ki  se  precej  daleč  sliši  in  odmeva  še  strašneje  v  nočni  tišini, 
tako  da  človeka  včasih  zona  obhaja,  posebno  če  je  več  virov  skupaj  v 
samotnih  goratih  gozdovih  ali  pa  v  razvalinah  zapuščeni  gozdnih  gradov. 
Ti  glasovi,  pomešani  s  kakim  tanje  donečim  hu,  izpreminjani  s  temi 
in  drugimi  nekoliko  drugačnimi  glasovi,  so  podobni  zdaj  zvenečemu 
posmehovanju,  potem  zopet  pasjemu  bevskanju  in  tuljenju,  glasnemu 
ukanju  lovcev,  hrzanju  in  razgetanju  konj  itd.,  so  nemalo  pripomogli 
in  dali  snovi  za  pravljico  o  divjem  lovcu  in  njegovem  spremstvu  "'). 
Tanji  ,  h  u  **  je  res  podoben  človeškemu  ukanju  in  je  menda  tudi 
parilni  klic  velike  uharire,  ker  ga  slišijo  večkrat  pomladi  kakor  druge 
letne  čase.  ülasno  vreščanje  se  sliši  o  tem  času  samo  od  samice. 
Č«  je  jezna,  zapira  kljun  tako  trdo,  da  je  slišati  glasno  pokanje,  zdru- 
ženo v  največji  jezi  s  pihajočim   „pu".   —   Mladiči  čivkajo,    lüisi    imajo 


•*)  Boj  Hiilre  z  veliko  iihariro  popirtujc  H.  (i  a  d  ;i  m  <•  r:  Kinif^fs  ilhci  .Sirix 
Bubo  v  J.  f  O.  1H«1,  «tr.  :«KJ-3«1. 

•^  O  praznovemlvii  ((lede  »ov  razpravljn  dr.  Kv^.  (i  chc  li  i  ck  :  Aijiiilii  I '.Ml, 
141—2.  Primeri:  fJIoKor,  Kino  zwello  (!attun({  von  Urhebern  der  HOKenamilrn 
.wilden  JiiKd*.  J.  f.  O.  lHf»7,  72-75.  -  Eu«.  v.  Ilomoycr,  Ob.T  dir  wilde  .Ihk«!. 
J.  f  O.  IH-Vi,  168-170  in  .1.  Ilorkor  v  .1   f.  O.  1H70,  2.14. 


180 

veliko  uharico  za  vremenskega  preroka  in  pričakujejo  od  tam,  od  koder 
slišijo  njen  glas,  bližnjo  vremensko  Izpremembo  ^^). 

Od  mladih  nog  vzgojena  postane  precej  krotka,  dobe  pa  se  tudi 
zlobne  ptice.  Oton  pl.  Riesenthal  ^"^  pravi,  da  so  velike  uharice,  ki 
niso  bile  mlade  ujete,  ali  pa  ki  niso  z  njimi  prej  prav  ravnali,  pozneje 
navadno  hudobne.  Kadar  jo  vzame  lovec  iz  kletke,  da  gre  z  njo  na  lov, 
mora  biti  prav  posebno  previden  ter  jo  mora  hitro  in  odločno  prijeti 
od  strani  za  noge,  ne  da  bi  ji  prizadejal  kake  bolečine;  če  jo  prime 
preveč  lahno  ali  bojazljivo,  postane  boječa  in  se  rada  po  robu  postavlja. 
Če  jo  pa  nekateri  lovci  pretepajo,  predno  si  jo  upajo  vzeti  iz  kletke, 
potem  ni  čudno,  če  povrača  hudo  za  hudo  ter  se  loti  svojih  mučiteljev. 
Splošno  se  pa  lahko  trdi,  da  je  več  hudobnih,  upornih  in  krvoločnih, 
kakor  pa  pohlevnih  in  bojazljivih  velikih  uharic. 


Velika  uharica  se  hrani  z  majhnimi  in  z  mladimi  večjimi  sesalci,  s 
srednje  velikimi  pticami,  s  plazilci  in  hrošči.  Hrčki,  veverice,  polhi,  pod- 
gane, miši,  krti  ji  gredo  enako  v  slast,  kakor  jelenčeta,  mlada  srnjad, 
zajci,  kunci,  divje  kure,  ruševci,  gozdne  jerebice,  fazani,  prepelice,  poljske 
jerebice,  vrane,  šoje ;  tudi  najmanjših  ptičev  ne  zametuje.  Najljubše  so 
ji  pa  baje  vrane;  zato  se  približa  pozimi  mestom,  ki  jih  obdajajo  gozdovi, 
in  lovi  tam  po  strehah  speče  vrane;  za  meso  ujed  pa  ne  mara.  Tudi  jež 
ni  varen  pred  njenimi  kremplji.  V  Veroni  je  lovila  ponoči  mačke  po 
strehah ;  na  Tirolskem  ^°^)  in  na  Ogrskem  lovi  postrvi  in  menda  tudi  druge 
ribe  ^°^).  Malim  živalim  stare  s  svojim  močnim  kljunom  najprej  glavo  in 
velike  kosti  ter  jih  pogoltne  potem  s  kožo,  dlako  in  z  vsim  perjem; 
večjim  pticam  odtrga  glavo,  jih  nekoliko  oskube,  raztrga  meso  na  male 
kosce,  ki  jih  požre.  Večje  in  trje  kosti  se  zavijejo  v  želodcu  večinoma 
v  pogoltnjeno  dlako  in  perje.  Uharica  jih  izmetava  v  podolgastih  kepah 
kot  izbljuvke  skoz  požiralnik,  ostalo  pa  prebavi  ^°^).  Večjih  živali  ne  požre 
s  kožo  in  dlako  vred,  temveč  jim  razpara  trebuh,  požre  samo  meso,  zloži, 
če  ne  more  vsega  naenkrat  použiti,  kožo  zopet  lepo  skupaj  in  porine 
vse  v  kak  temen  kot,  od  koder  privleče  zopet  na  dan,  kadar  je  treba. 
Ker   je    zelo    močna,    nese    lahko    tudi   večje    živali,    n.  pr.  zajce,   mačke 


'ä)  Radde,  Pharm.:  Beiträge  zur  Ornithologie  Süd-Russland's  nach  Beob- 
achtungen i.  J.  1852—53.  J.  f.  0  1854,  str.  52—64. 

'»)  Naumann,  V.,  64. 

100)  Prof.  Dr.  K.  W.  von  dalla  Torre  und  Franz  Anzinger:  Die 
Vögel  von  Tirol  und  Vorarlberg.  M.  O.  V.  W.  1897,  97—140. 

"")  Aquila,  1898,  299. 

'"^  Z  raziskavanjem  izbljuvkov  ujed  se  v  novejšem  času  obširno  bavi  ogrska 
ornitologična  centrala  v  Budimpešti,  ki  priobčuje  uspehe  v  .svojem  strokovnem 
glasilu  „Aquila",  in  pa  tajni  vladni  svetnik  prof.  dr.  Rörig  na  ces.  biolog,  zavodu 
za  poljedelstvo  in  gozdarstvo  v  Dalehmu  pri  Berlinu,  ki  mi  je  tudi  preiskal  nekaj 
vsebin  želodcev  naših  ujed. 


^1 


181 

precej  daleč.  Pozimi  ji  je  tudi  mrho\ina  dobra.  —  Zgodaj  zvečer,  ob 
meglenem  vremenu  večkrat  še  pred  večernim  mrakom,  izleti  na  lov  in 
se  poda  pozno  zjutraj  h  počitku.  Severni  gostje,  ki  so  bolj  navajeni 
solnčne  svetlobe  kakor  naše  ptice,  pa  love  in  menda  tudi  potujejo  podnevi. 

Ujetemu  \iru  dajejo  navadno  perotnino,  v  sili  tudi  meso  crknjene 
živine:  da  se  dobro  počuti,  zato  potrebuje  prostorno,  ne  presvetlo  gajbo 
ali  mali  hlev  s  sadili  in  vsak  dan  toliko  hrane  kakor  je  vrana  velika. 
Preveč  živeža  ji  škoduje  in  je  bolje,  če  včasih  po  nekaj  dni  strada. 
Použije  lahko  naenkrat  zelo  veliko  hrane,  pa  lahko  brez  škode  prebije 
tudi  4 — 5  tednov  brez  vsakega  živeža.  Ujete  velike  uharice  morajo  do- 
bivati ptice  s  perjem  ali  sesalce  z  dlako,  kar  jim  pospešuje  prebavljanje, 
sicer  takoj  poginejo  ^^^.  Dajati  jim  ne  smemo  s  krogljo  ali  s  šibrami 
ustreljenih  živali,  ker  se  s  svincem  lahko  zastrupe.  Dajati  jim  moramo 
vsak  dan  sveže  vode  v  široki  posodi,  da  se  morejo  kopati  in  si  žejo 
pogasiti.  Zelo  dobro  je  tudi,  če  se  del  gajbnega  stropa  prevleče  z  žičnim 
omrežjem,  da  jetnico  pošteno  namoči  dež,  ki  zamori  mrčes  v  njenem 
perju.  Gajba  bodi  na  takem  prostoru,  da  uharice  preveč  ne  nadlegujemo 
ter  da  tudi  nas    ne   nadleguje    neprijetni  vonj    njenih   jedilnih    ostankov. 

Kanibalizem  velike  uharice  svedoči  dogodek  s  Predarlskega,  ko  je 
izmed  dveh  iz  gnezda  vzetih  mladih  uharic  ena  požrla  svojo  vrstnico  v 
jetništvu  ''^). 


Kakor  sploh  .sove  prištevamo  tudi  veliko  uharico  prvim  gnezdilkam 
v  zgodnji  spomladi,  dasiravno  gnezdi  samo  enkrat  na  leto.  Njen  parilni 
klic,  tanki  ,hu",  se  sliši  v  južnih  krajih  že  proti  koncu  februarja,  pri 
nas  marca  in  aprila,  na  severu  pa  šele  meseca  maja.  Te  priprave  za 
gnezditev  se  začno  pri  istem  paru  v  raznih  letih  včasih  prej  včasih 
poznej.  Svoje  zelo  veliko  gnezdo  naredi  od  zunaj  iz  krepelcev  in  suhe 
brsti,  znotraj  ga  pa  izdela  iz  suhega  listja,  mahu  in  stcije.  Najraje  ga 
postavi  v  skalnate  razpoke  ali  pa  v  zidovje  razvalin.  A  ko  ni  takih  pro- 
storov, pa  na  store  starih  dreves,  kaj  redko  pa  na  visoka  drevesa;  tudi 
v  starih  kamenolomih,  v  drevcKuih  žlaml)orili  in  v  zemeljskih  votlinah 
najdemo  njeno  gnezdo,  V  Sirmiji  gnezdi  po  luknjah  ilovnatih  sten  ^^''). 
Včasih  znese  nvoja  jajca  tudi  v  kainnate  izdoll)iiie  brez  vsake  podlage, 
ali  pa  kar  na  tla.   V  Itnrminiji  gnezdi   [»o  ijovnafili  stenah,  v  votlih  \il)ah, 


'•*)  Alex,  von  Horaeyer:  BeobarhtunKcn  Aber  die  Vogel  (Ich  zooloKischen 
Oarteiu  zu  Frankfurt  a  M.  .1.  f.  () ,  18r,9,  Hlr.  STil-STr». 

••*)  I'.  T  h  A  Kruh  in.  Di«  WirlipUinn-  V()rarIt)fTKs<.  Kin<!  Auf/.iililinni  der 
bb  jetzt  bekannt«"  ^•■'•^»«liere,  Vr.((ftl.  Ampliit»if?ii  und  Kisciu!  V()r;lrllH'^^;•<,  r-in- 
Mcbliefilich   de*»   f;  -»    und   d«-«»  ikidunncoH.  Vi;rliati<llun({)-n  der  zocii  -IjuI.  (io- 

iielbch«rt  in  Wien.  XVIII.  (IM^H).  24(1. 

'"^  M.  Frhr,  (ieyr  v.  Hrb  wopponburg,  (^rnithoIogiHclw  Mool>u(liliinK<Hi 
im  KomitAte  Symii«5n.  .1.  f.  O.  1015,  70-111 

i:j 


182 


ki  so  na  dve  strani  odprte,  ob  dolenji  Donavi  v  gostem,  zahomotanem 
starem  trstju :  tal<a  gnezda  so  vedno  zelo  obsežna.  Po  stepah  pa  gnezdi 
na  tleh  za  kakim  grmom.  Prav  rada  zasede  tudi  gnezda  orla  in 
drugih  večjih  ujed.  Čas,  kdaj  znese  prvo  jajce,  je  za  razne  pokrajine 
različen,  tudi  ne  znese  vseh  jajc  v  enakih  presledkih.  L.  p  1.  Führer 
je  obstrelil  veliko  uharico  blizu  Skaderskega  jezera  dne  15.  februarja 
1894,  ki  se  je  kmalu  udomačila  in  začela  s  parilnimi  klici,  ki  so  se 
vsako  noč  daleč  slišali  ^''^).  Reiser  je  kupil  v  Peruštici  mlado  uharico, 
ki  so  ji  začela  šele  4.  julija  1893  prva  peresa  rasti.  12.  aprila  1866 
so  našli  v  gnezdu  mladiča  in  2  zelo  zaleženi  jajci,  ki  sti  bili  že  tako 
razviti,  da  je  koklja  iz  njih  izvalila  v  treh  dneh  še  enega  mladiča  ^°'). 
Krüper  navede  2.  aprila  1861  atenskemu  muzeju  poslano  gnezdo  iz 
Atike;  1  jajce  je  bilo  dne  20.  aprila  1898  vzeto  iz  gnezda  in  22.  marca 
1893  gnezdo  z  2  jajci  ^°^).  Pl.  Dombrowski  je  našel  najzgodnejše 
gnezdo  z  2  jajci,  nekoliko  zaleženo,  7.  marca  1900,  najpoznejše  pa  dne 
10.  aprila  1903,  sveže  s  3  jajci  ^°^).  Na  Ogrskem  so  našli  v  komitatu  Lipto 
navadno  šele  okoli  20.  aprila  prvo  popolno  gnezdo,  dne  20.  aprila  1902 
so  bili  pa  najdeni  mladiči  vsled  izredno  ugodnega  vremena  meseca  fe- 
bruarja že  8  dni  stari  '^°);  22.  aprila  1872  je  bilo  gnezdo  2  jajc  že  precej 
zaleženo  ^'^)  in  28.  maja  1912  sta  bila  2  mladiča  že  precej  odrasla  ^^^). 
Zato  je  popolnoma  uniljivo,  če  trdi  dr.  Evg.  Greschik,  da  se  na  Ogrskem 
dobi  prva  zalega  konec  marca  in  meseca  aprila  '^^^).  Za  Kranjsko  pa 
morem  navesti  le  Schollmayerjevo  opazovanje,  da  je  ustrelil  dne  18.  av- 
gusta 1893  v  Vilovi  steni  ^^'')  blizo  Mašuna  mlado,  ali  vendar  doraslo 
veliko  uharico  ^^^).  —  Po  predstoječih  podatkih  se  torej  začne  gnezdilni 
čas  v  naši  geografski  širini  konec  marca  in  meseca  aprila,  kar 
je  tudi  v  skladu  z  Reichenowovo  navedbo  ^^^).  V  Laponiji  se  začne  gne- 
zdilni čas  pozneje,  šele  v  začetku   meseca  maja. 

Samica  znese  dve,  tri,  k  večjemu  štiri  jajca.  R.  pl.  Dombrowski 
je  našel  v  12  letih  21  gnezd  in  sicer  2  z  1  jajcem,  7  z  2  jajcema,  8 
po  3,  3  po  4  in  1  s  5  jajci  "^).  Oplojeni  sta  navadno  samo  2  jajci,  v 
krajih,  kjer  je  obilo  hrane,  tudi  tri  ali  štiri.  Dombrowski  je  našel 
v  gornjem  času  v  38  gnezdih  to-le  število  mladičev:  4  gnezda  po  1 
mladiča,  12  po  2,  10  po  3  in  2  po  4  mladiče  ^^^).  Jajca  so  sveža  apneno- 
bele  barve,  po  daljšem  valjenju  pa  vlečejo  malo  na  rumenkasto,  blešča 
so  srednjega,  precej  grampasta  ter  imajo  po  dolgem  posamezne  brazde 
z  malimi  ali  precej  številnimi  potnicami.  Lupina  je  0*39 — 0*41  mm  debela. 
Oblike  so  prav  okroglaste,  dobijo  se  pa  tudi  podolgasta  jajca.  Uharičina 


•o*)  Orn.  bale,  IV.  zv.  str.  91. 

'07)  Orn.  bale,  II.  zv.,  str.  105. 

'O«)  Orn.  bale,  III.  zv.,  str.  321. 

"")  Orn.  Romaniae,  str.  423. 

"0)  Aquila  1903,  str.  258. 

'")  Aquila  1901,  str.  165. 

"2)  Aquila  1913,  str.  216. 


'")  Aquila  1911,  str.  149. 

"")  O.  J.  1891,  str.  85. 

"5)  O.  J.  1894,  str.  136. 

"«)  Reichenov,  str.  78. 

'")  Orn.  Romaniae,  str.  423. 

"«)  Orn.  Romaniae,  str.  423-424. 


183 

jajca  so  malo  večja  kakor  kurja.  22  jajc,  ki  jih  je  meril  di\  Eugene  Rey, 
je  merilo  poprečno  58"U  X  4870  mm;  največji  63  X  48*8  mm  in  627  X 
51  mm;  najmanjši  pa  53"3  X  47  mm  in  56'3  X  46  mfn.  Jourdain  je  izmeril 
47  jajc  iz  Škandina\ije,  severne  Nemčije  in  Finske,  ki  so  merila  poprečno 
59*95  X  497  ww,  največji:  66  X  ö0'9  mm  in  6öXö2'ö  mm;  najmanjši 
53-2  X  48  mm  in  58*3  X  463  mm  "^.  48  jajc,  ki  jih  je  našel  in  izmeril 
pl.  Dombrowski.  je  merilo  povprečno  59'3  X  48'93  mm,  največji  63'4  X 
48'7  mm  in  62*7  X  51  4  mm  ;  najmanjši  51*2  X  468  in  55  X  45-4  mm  ^^O). 
Wendlandt  je  izmeril  pa  57  jajc,  ki  so  merila  povprečno  59"0  X  48"7  mm^^'^). 
Tehtajo  po  Revu  povprečno  7'664^;  najtežje  8'07  ^,  najlažje  7"1^;  po 
Wendlandtu  pa  povprečno  in  sicer  neizpihana  70"87  g,  prazna  6"85  g. 
Jajca  severnih  \Tst  so  večja  kakor  ona  južnih.  H.  Schoultz  je  našel  na 
Finskem  4  jajca,  ki  imajo  te-le  izredne  dimenzije:  2  po  64  X  52 '5  mm, 
63'5  X  52  mm  in  63  X  52  mm  ^-^.  Proti  luči  obrnjena  so  rdeče-rumeno 
prozorna  kakor  vsa  sovina  jajca. 

Rajni  dr.  Rev  je  imel  v  svoji  zbirki  pegasto  jajce  velike  uharice, 
ki  je  bilo  z  2  drugima  normalnima  jajcema  najdeno  dne  26.  marca  1870 
v  Španiji,  z  rjastorjavimi  marogami  in  črtami,  ki  so  značilne  jajcem  rja- 
stega  škarnjeka  (milvus  milvus  L.);  merilo  je  57*9X49"5mm  in  tehtalo 
8"07  g.  To  jajce  je  znanstveno  zato  zelo  zanimivo,  ker  po  zakonih  vzvrata 
(Rückschlag)  lahko  sklepamo,  da  so  sorodne  skupine  velike  uliarice,  torej 
tudi  ona,  prvotno  nesle  marogasta  jajca  ^^^).  Ker  je  bila  po  njegovi  smrti 
ta  bogata  zbirka  prodana  in  razkropljena  po  celem  svetu,  ne  vem,  kdo 
ima  zdaj  to  jajce,  ki  je  naslikano  na  tab.  122,  si.  3  pod  „Slovstvo" 
iL  54  navedenega  Revevega  dela.  Tudi  O.  Kleinschmidt  hrani  v  svoji 
zbirki  marogasto  jajce  velike  uharice,  znešeno  v  jetništvu  ^^^).  Ravno  tako 
ima  Robert  Lensen  2  marogasti  jajci  velike  uharice,  ki  jih  je  znesla 
v  jetni.štvu,  tako  da  je  vsak  dvom  o  njih  pristnosti  izključen.  Maroge  so 
okoli  1  mm  velike  in  rumenkaste  barve;  vsako  jajce  ima  pribhžno  po 
10  takih  marog  ^^^j. 

iJozdaj  86  mi  se  ni  posrečilo  najti  kako  gnezdo  velike  uharice.  Tudi 
v  deželnem  muzeju  ni  nikakega  gnezda  ali  posameznega  jajca. 

Vahlna  doba,  t.  j.  razdalja  med  prvim  znesenim  jajcem  in  zadnjim 
izleženim  mladičem,  zna.ša  {)ri  veliki  uharici  2K  do  37  dni  '^'').  Snmica 
vali  Hama.  V  jetništvu  potrebuje  za  to  le  34  dni  ^^^).  Ker  začne  precej, 
ko  znese  prvo  jajce,  valili,  »o  mladiči   v  gnezdu  različno  veliki. 


"^  Hartert,  Ktr   962. 

"•)  Orn.  Komania«;,  hIf.  424. 

"O  J.  f.  O.  lOl.t,  Ktr    441-442. 

•")  Z.  f.  O.  u.  O.,  XIV.  letnik,  Htr.  184. 

'")  Dr.  K.  Kfiy:  Kin  Kenerkten  IJhiiei    (O.  M.  ».  IHiJ.J,  hIp.  r*7-r>H.) 

"*)  Haricrt  «tr    962 

•«)  O.  M    B.  1WM,  »tr.  9:i-94. 

'*)  Orn.  Komanlae,  i»tr.  424.  w 

'")  O  veliki  uharici  v  jctniAlvii  plJo  polo«  Naiininnna,  V.  7.V.,  Htr.  «r)     fMHiidi 


n 


• 


184 

Izleženi  mladiči  so  od  začetka  podobni  belim  volnatim  kepam; 
gosti,  umazano  beli  puh  postane  pozneje  rumenosiv  in  je  z  finimi  valo- 
vitimi črtami  temnejše,  rjavkaste  barve  prevlečen.  Neprestano  glasno  si- 
kanje in  pa  semtertje  zveneče  žvižganje,  kar  se  prav  daleč  sliši,  izda 
lovcu  njihovo  gnezdo.  Šele  v  6.  tednu  jim  začno  rasti  pernati  čopki. 
V  gnezdu  ostanejo  tako  dolgo,  da  znajo  leteti.  Starši  jim  donašajo  vedno 
toliko  hrane,  da  je  okoli  gnezda  nakopičena  taka  zaloga,  da  bi  poleg 
mladičev  lahko  živela  cela  družina.  —  Mlada  velika  uharica  v  prvem  po- 
polnem perju  je  enaka  starim  pticam.  Samice  so  v  drugem,  samci  pa 
šele  v  tretjem  letu  spolno  godni. 

Starši  branijo  srčno  svoj  zarod  proti  vsakoršnim  sovražnikom.  Rajni 
oče  mojega  prijatelja  je  pripovedoval,  da  so  morali  natekniti  vselej  žične 
krinke,  kadar  so  šli  pobirat  mlade  uharice  iz  gnezd.  V  sili  prenese  jajca  ^^^) 
in  mladiče  ^^^)  iz  ogroženega  v  drugo  varno  gnezdo.  Stara  se  držita  sta- 
novitno enkrat  izbranega  gnezdišča  ter  se  nikoli  ne  podasta  posebno 
daleč,  temveč  se  vrneta  na  staro  mesto  spomladi,  ko  se  zopet  bliža  čas 
gnezditve.  Tudi  če  jim  pobereš  redno  vsako  leto  jajca  ali  mladiče,  jih 
ne  prepodiš. 


Malo  je  ptic,  ki  bi  imele  toliko  hudih  in  nespravljivih  sovražnikov, 
kakor  jih  ima  velika  uharica.  Še  dobro,  da  so  ti  sovražniki  samo  ptice, 
ki  jo  res  sovražijo  iz  celega  srca;  pa  med  pticami  zopet  v  prvi  vrsti  le 
gozdne  prebivalke;  močvirne  in  povodne  se  ne  zmenijo  veliko  zanjo, 
nekatere  pa  sploh  nič.  Preganjajo  in  dražijo  jo  neprestano,  če  jo  zapazijo 
podnevi.  Z  glasnim  vriščanjem  jo  izdajo  celi  okolici  in  kmalu  se  okoli 
nje  zbere  vse  kar  nosi  perje.  Drobiž  samo  zabavlja,  šoje,  vrane,  manjše 
ujede,  celo  sove,  se  pa  tegotno  zaganjajo  vanjo  ter  jo  kljujejo  in  skubejo, 
kolikor  se  da.  Posebno  gorke  so  ji  med  vsemi  pticami  vrane;  to  je  ma- 
ščevanje in  nekako  povračilo,  ker  velika  uharica  na  svojem  ponočnem 
lovu  tudi  najraje  zgrabi  kako  spečo  vrano.  S  svojim  izredno  tenkim 
vonjem  izsledijo  njeno  skrivališče,  potem  pa  z  neprestanim  vpitjem  in 
obletavanjem  naznanijo  vsi  okolici  mesto,  kjer  sedi  vehka  uharica.  Naj- 
hujši in  edini  pravi  njen  sovražnik  je  pa  vendar  le  človek,  ki  to  sovo 
neposredno  ogroža  v  njenem  obstanku,  ker  intenzivnejše  gozdarjenje  in 
pa  vedno  pičlejše  število  starih,  močnih  dreves,  ugodnih  za  gnezditev, 
manjša  njeno  število  in  razširjenost.  S  tem  pa  nikakor  nočemo  trditi,  da 
vehka    uharica    beži    pred   kulturo,    ker  je  n.  pr.  za  Carigrad  naravnost 


A.  Bau:  Nalurgeschichte  der  deutschen  Vögel,  einschließlich  der  sämtlichen  Vogel- 
arten Europas  von  C.  G.  Fr  i  d  er  ich.  5.  Aufl.  Stuttgart.  Verlag  für  Naturkunde 
Sprösser  &  Nägele  1905,  str.  370-371. 

'2«  Z.  f.  O.  u.  0.  XIV.  letnik,  str.  184. 

'^')  Dr.  C.  W.  L.  G  loger:  Einige  vorzugsweise  bemerkenswerte  Beobachtungen 
Audubon's  ....  Raubvögel,  die  ihre  Jungen  forttragen  .  .  J.  f.  O.  1855,  str.  34 — 36 
ozir.  „Naumannia"  .Jahrg.  1853,  str.  103. 


185 

značilna  prikazen  in  se  jih  med  zidovji  tega  svetovnega  mesta  lažje  ujame 
12  kakor  pa  en  sam  krokar  ^^°'.  Njeno  nazadovanje  razvidimo  lahko  tudi 
iz  vedno  pičlejših  poročil  v  lovskih  in  strokovnih  listih.  —  Netako  resni 
in  nevarni  kakor  človek,  pa  vendar  dovolj  nadležni  sovTažniki  so  zaje- 
dalci.  ki  se  rede  v  njenem  perju,  drobu  in  koži.  Poznamo  jih  dozdaj 
okoli   14  \Tst. 


Velika  uharica  je  precej  plašna  in  oprezna,  zato  jo  je  prav  težko 
ustreliti ;  vendar  je  to  edini  lovski  način,  jo  dobiti  v  roke.  Lova  v  skopec 
pa  ne  morem  priporočati,  ker  je  trpinčenje  ujete  ptice,  posebno  če  rabimo, 
kakor  je  dandanes  še  menda  po  celi  deželi  v  navadi,  skopce  z  negumi- 
ranimi  locnji.  Nekega  tretjega  načina  lova  pa  nočem  tukaj  natančneje 
opisati,  ker  nemaram  dajati  potuhe  nikomur,  najmanj  pa  našim  lovcem, 
ter  tako  očitno  pospeševati  pokončevanje  te  nadvse  zanimive  ptice. 


Ker  velika  uharica  pokončuje  brezštevilne  miši,  podgane,  hrčke, 
krte,  veverice,  vrane  in  druge  škodljivke,  koristi  v  prvi  vrsti  poljedelcem. 
Lovec  pa  dobi  lahko  lepe  novce  za  mladiče,  ki  jih  rabijo  za  lov  v  ko- 
libah. Dasiravno  nisem  posebno  vnet  zagovornik  tega  lova  v  splošnem, 
ker  se  streljajo  druge  tudi  že  precej  redke  ujede,  ga  vendar  imam  za 
neobhodno  potrebnega  v  pokrajinah,  kjer  so  fazanarije  ali  pa  tam,  ker 
80  cele  naselbine  nadležnih  kavk  in   škodljivih  vran. 


Končno  bi  morali  napisati  še  poglavje  o  škodi,  ki  jo  povzroča  velika 
uharica.  Težavna  naloga!  Res  je,  da  potrebuje  radi  svoje  velikosti  tudi 
veliko  hrane,  posebno  ko  pita  svoje  mladiče;  tačas  |)okunča  mnogo  več 
živali,  kakor  jih  potrebuje  zase  in  za  svoj  zarod.  Vse  to  so  pa  zgolj 
lovne  živali,  tako  da  more  samo  lovec  govoriti  o  kaki  škodi.  Če  računi 
in  primerja  korist  8  to  škodo,  potem  seveda  tehtnica  ne  bo  potegnila  na 
stran  nase  ptice.  To  načelo  je  tudi  uveljavljeno  v  našem  deželnem  za- 
konu v  zaščito  ptic  z  dne  17.  junija  IHTO  (dež.  zak.  št.  20),  ki  pro- 
gUia  veliko  uharico  za  škodljivo,  tako  da  jo  sme  vsakdo  in  ob  vsakem 
(asu  loviti  in  ubijati.  Tudi  naš  nepozabni  Krjavec  je  uvrstil  veliko  uha- 
rico med  „živali,  škodljive  in  sovražne  naši  živini  in  divjačini".  Od  tedaj 
se  je  pa  marHikaj  izpremenilo:  merodajna  ni  samo  riialcrijalna  koristnost 
ali  Äkrniljivogt,  temveč  odločuje  v  prvi  vrHti  etična  in  cstetična  vred- 
nost kake   ptičje  vrxte,  da  jo  uvndi  zakonodajalec   v  ono  skupino,  ki   Iti 


*••)  P.  Braun:  TierKC*>((rH|jhlM<rhn  Vragf.n,  dan  (iropontiHcho  (Jebi(>t  l)«trcffeii(l. 
I.  Beitrlge  zur  OrniH  der  rumeliMrhnn  und  hithyriifM-hnii  MiilhiriNRln.  (1.  Korl/t't/.iinK). 
WiMeosch«nii«h«'  li<  Mil  i'r(>((rniiim  OhNtm  1t*0))  (|uh  K^nit;!.  (iyiimiiHiiimH  r.n 

OraiMtofU.  ürawl-')/  .,tr.   t   m   M     ITi 


186 

jih  moral  ščititi  zakon.  Dozdaj  se  namreč  do  tega  idealnega  stališča  ni 
povzpel  niti  nemški  državni  zakon  v  zaščito  ptic  z  dne  30.  maja  1908  in 
tudi  naš  kranjski  deželni  zakon  z  dne  20.  junija  1910  (dež.  Zak.  št.  27) 
ni  tega  storil  ^^^).  V  najnovejšem  času  je  tudi  misel,  da  moramo  varovati 
naravne  spomenike,  to  je  zelo  redke  živali  in  rastline,  če 
jih  hočemo  oteti  pogina,  veliko  pripomogla,  da  uživa  velika  uharica  v 
mnogih  loviščih,  zlasti  na  Nemškem,  popolno  zaščito;  imetniki  lovišč  so 
ponosni,  da  jo  imajo  v  svojem  lovu  in  se  ne  menijo  za  ono  divjačino, 
ki  jo  potrebuje  za  svojo  prehrano  in  za  prehrano  svojih  mladičev.  Da  bi 
jih  posnemali  tudi  naši  lovci !  Če  bi  se  bilo  vsled  tega  bati  njene  izredne 
razploditve,  bi  nikakor  ne  zagovarjal  njenega  popolnega  varstva;  ali  to 
je  z  ozirom  na  pičlo  število  izleglih  mladičev  in  radi  izbirčnosti  v  biva- 
lišču in  gnezdišču  izključeno.  Kdor  pa  hoče  po  Horaciju  združiti  prijetno 
s  koristnim,  naj  opusti  popolnoma  pokončevanje  starih  sov, 
zato  pa  naj  vzame  vsako  drugo  leto  mladiče,  ki  se  prav 
lahko  spravijo  v  denar!  (Dalje  prih.) 


Über  einige  für  Krain  neue  oder  seltene 
Pflanzen  und   die  Formationen   ihrer 

Standorte. 

Von  Alphons  PAULIN. 

I,  Schluß. 

4.  Athyriuni  alpestre  (Hoppe)  Rylands. 

(Syn.  Aspidium  alpestre  Hoppe;  Polypodiiim  rhaeticum   L.  p.  p. ;   Asple- 
niiim  rhaeticum  Brügger;  Athyrium  rhaeticum  Dalla  Torre). 

Athyrium  alpestre^),  das  in  Österreich  in  der  subalpinen  und 
Krummholzregion  der  Alpen-  und  Sudetenländer  verbreitet  ist^°), 
konnte   ich    nach  PospichaP^)  in  meiner  die  Farne  Krains  umfas- 


">)  Lovec  Str.  1913,  183—184. 

8)  Über  die  Nomenklatur  dieser  Art  vgl.  Ascherson  P.,  Equisetam  hele- 
ocharis,  maxitnum  und  Atlii/rium  alpestre  in  Ö.  B.  Z.  1896,  p.  44  ff.  und  Ascherson 
u.  Graebner,  Synopsis  der  mitteleurop.  Flora,  ed.  1.,  I,  p.  14. 

'")  Cf.  Fritsch  K.,  Exkursionsfl.  f.  Österr.,  ed.  2.,  1909,  p.  8.  —  Aus  Krain 
speziell  wird  Atfi.  alpestre  weder  in  Luerssen  Farnpfl.  noch  in  Aschers,  u. 
Graebn.  Synopsis  angeführt. 

")  Po  spie  h  al  E.,  Flora  des  österr.  Küstenl.,  I,  p.  15. 


187 

senden  Darstellung  1.  c.  p.  10  nur  aus  dem  an  der  krainisch-küstenlän- 
dischen  Grenze  gelegenen  Abschnitte  des  Ternovaner  Waldes  anführen. 

In  den  in  Krain  gelegenen  Alpenzügen  ^^  der  Steiner-  und  der 
Raibler- Alpen  ^^)  sowie  auch  der  Karawanken  ^"*)  habe  ich  Aihyrium 
alpestre  jahrelang  vergeblich  gesucht,  wiewohl  ich  auf  meinen  zahlreichen 
Exkursionen  der  Auffindung  desselben  mein  besonderes  Augenmerk  ge- 
widmet habe.  Endlich  ist  es  mir  vor  zwei  Jahren  gelungen,  das  Vor- 
kommen dieser  imposanten  Farnart  auch  innerhalb  der  Grenzen  Krains 
nachzuweisen,  u.  zw.  in  den  Karawanken  auf  dem  der  Bärentaler 
Koč  na  im  Nordwesten  vorgelagerten  Lepi  Vrh. 

Im  August  1913  unternahm  ich  eine  E.xkursion  auf  unsere  durch 
ihre  prächtigen  im  Frühlinge  mit  einer  Massenvegetation  der  schmal- 
blättrigen Narzisse  {Narcissiis  " """-^fifolius)  besäten  und  später  an 
seltenen  Arten  so  reichen  Alpenwiesen  jrühmte  Golica.  Meine  Absicht 
hiebei  war  es,  von  dieser  Karawankenalpe  aus  längs  des  in  OSO -Rich- 
tung verlaufenden  Grenzkanimes  bis  zum  Koč  na  Sattel  (1560  /n)  zu 
gelangen  und  von  da  aus  die  Bären  taler  Koč  na  (1940  /72)  zu  ersteigen, 
die  zu  begehen  ich  bishin  noch  nicht  Gelegenheit  hatte.  Tatsächlich  wurde 
plangemäß  der  Weg  bis  zum  Kočna  Sattel  zurückgelegt,  letzterer 
jedoch  schon  zu  so  vorgerückter  Tagesstunde  erreicht,  daß  ich  die  Be- 
steigung der  Kočna  ausschalten  mußte,  um  den  über  den  Bärensattel 
(1696  m)  projektierten  Absteig  nach  .lauer bürg  noch  vor  Einbruch 
der  Nacht  vollführen  zu  können.  Um  den  Bären  sattel  zeitrecht  zu  er- 
reichen, schlug  ich  daher  den  an  den  Südwestgehängen  des  Lepi  Vrh 
und  der  Kočna  dahinziehenden,  durch  den  Alpenverein  „Slovensko 
planinsko  društvo"  regulierten  markierten  Weg  ein. 


")  In  der  Benennung  und  BejTrenzung  unserer  AiiJenzüpe  folge  ich  im  wesen- 
tlichen der  von  Böhm  gegebenen  Einteilung.  Vgl.  Böhm  A.,  Einteilung  der  Ost- 
alpen in  Penck,  Geogr.  Abhandlungen,  Bd.  I,  Heft  3,  p.  466—471.  —  Bezüglich 
der  Abgrenzung  der  Steiner  Alpen  vgl.  auch  Seidl  F.,  Kamniške  ali  Savinjske 
Alpe,  p.  14  u.  15. 

'O  Im  kü.stenlflndisrhen  Anteil  der  Raibler  Alpen  i.st  un.sere  Art  nach 
Scholz  (im  Jahresber.  de«  Gymn.  Görz,  1896,  p.  11)  im  Isonzolal  bei  Flitsch 
nicht  Hellen. 

'*)  Narh  v.  Hayek,  Fl.  von  Sleierm.  I.  u.  Par  h  er  u.  Jabornegg,  Kl.  von 
Kirnten  I,  Hcheint  Ath.  alpeatre  aurh  in  den  in  Steiermark,  bezw.  K.'irntnn  gele- 
genen Teilen  der  Steiner  (Sanntaler)  Alpen  und  K  ara  wanken  zu  fehlen. 
V.  Hayek  fdhrt  I.  c.  p.  18  nur  In  Mittel-  u.  Obernteiermark  gelegene  Standorte  an 
(Triaselwand ,  U»«M>r  u.  HrAaUioAn  tjci  AuHsee;  Prettirlij;  (l.im.stein  t)ei  l'alfaii, 
Hoehkor,  .S4-hn'«-:''''-  Haxnipe;  Grafenalm  am  Kiijjrefhlser-k,  bei  OJK-rwöItz,  Schiivlerk 
U.  Steinkaarzi;  .S.hladming,  Mo«h-Wii<lMlelle,  Gumpeneek,  llnholditig;  Kla«  kahn 

bei   St.   Johann    am   Tauern.    Mochm-hwung,   Socialer   Alpen;    W(!chHel,    Koralpo). 
Parher  u    .Inborn(;gg  verzeichnen  I   c.  p    Wi  folgende  limdorte:    lliiilc're.s  Mid- 

•«♦■'    U-'—'-   niederen  Tauern,  Ijinchgbach  ob  der  Mannh.irdl-Illlltc.  Heil.  Blut, 

!>'  -n  Im  ot>cren  Gnillal  und  auch  flie  Koralpc  (l';iclicr,   Naclilr    / 

Kl  nl.  p.  3). 


188 

Der  bequem  angelegte  Weg  führt  zunächst  durch  einen  hoch- 
stämmigen Buchenwald,  der  gegen  1600  m  in  einen  vorwiegend 
aus  s  t  r  a  u  c  h  i  g  e  n  K  r  ü  p  p  e  1  b  u  c  h  e  n  {Fagus  siloafiai)  sowie  aus  ein- 
zelnen Krummholzkiefern  (Pinus  miighiis)  und  Almrauschbüschen 
(Rhododendron  hirsiitiim)  bestehenden  Buschwald  übergeht.  Auf  dieses 
Buchengestrüpp  folgt  ein  ausgedehntes  Grünerlengebüsch  {Alnus 
viridis),  das  weiter  oben  von  einem  dichten,  stellenweise  bis  an  den 
Kamm  reichenden  Legf  Öhren gesträuch  {Pinus  mnghus)  überhöht  wird, 
welches  der  nach  dem  Bärensattel  führende  Weg  in  seinem  weiteren 
Verlauf  z.  T.  durchquert. 

Athyrium  alpestre  hat  nun  seinen  Standort  in  dem  genannten  Grün- 
erlengebüsch, wo  es  zahlreich  und  in  sehr  üppigen  Stöcken  vorkommt. 
Wiewohl  dieser  Fundort  in  einer  relativ  bedeutenden  Seehöhe  (ca.  1680^ 
gelegen  ist,  erreichen  die  Wedel  eine  Länge  von  oft  über  1'5  /77,  wie 
solche  J.  Kerner  ebenfalls  auch  unter  Grünerlen  bei  Trins  im  Tale 
Gschnitz  (Tirol)  gesammelt  und  als  „forma  umbrosa"'  in  A.  Kerners 
„Flora  exsicc.  Austro-Hungarica"  sub  Nr.  2702  ausgegeben  hat^^). 

Unsere  Art  findet  sich  hier  gemeinsam  mit  der  zweiten  auch  in 
Europa  vorkommenden  Art  der  Gattung  Athyrium,  dem  habituell  sehr 
ähnlichen  allgemein  verbreiteten  Afh.  filix  femina,  von  der  sie  sich  aber 
durch  das  dunklere  Kolorit  der  strafferen  Blätter,  die  stumpferen, 
breiter  und  kürzer  gezähnten  Segmente  dritter  Ordnung  und  na- 
mentlich durch  die  kleineren,  an  entwickelten  Wedeln  fast  kreis- 
runden (nicht  hakenförmigen  oder  länglichen),  infolge  des  rudimänteren 
Indusiums  scheinbar  nackten  Sori  unterscheidet. 

Wie  Ath.  filix  femina  variert  übrigens  auch  Ath.  alpestre,  namentlich 
in  Bezug  auf  die  Teilung  der  Tertiärsegmente,  so  daß  man,  wie  bei  der 
ersteren  auch  bei  dieser  Art  als  „f.  dentatum,  f.  fissidens  und  f.  multiden- 
tatum'^  beschriebene,  allmählich  jedoch  in  einander  übergehende  Formen 
unterscheiden  kann.  Die  von  Krieger  ^^)  aufgestellten  Varietäten  Ath. 
alpestre  var.  depauperatum,  Ath.  alp.  var.  nanum  und  Ath.  alp.  var.  fur- 
catum  sind  wohl    nur  als  lokal  auftretende  Monstrositäten  zu  bewerten. 

Der  unseren  Farn  beherbergende,  spärlich  mit  Legföhren  und 
kümmerlichen  Lärchen  untermischte  und  z.  T.  von  Zwerg  weiden-, 
Almrausch-  und  Heidelbeergebüschen  durchsetzte  Grünerlen- 
bestand ^^)  weist  folgende  Elemente  auf. 


'^)  Vgl.  Kern  er  A. ,  Schedae  ad  Floram  exsicc.  Austro  -  Hungaricam  VII, 
p.  83  (1896). 

'*)  Kri  eger  W.,  Neue  oder  interessante  Pteridophytenformen  aus  Deutschland, 
namentlich  aus  Sachsen.  (Hedwigia,  Bd.  XL  VI,  1907,  Heft  3/4.) 

")  Die  Grün-  oder  Alperierle  (zelena  ali  planinska  jelša),  die  auf 
Schiefer  und  Urgestein,  namentlich  in  den  Zentralalpen  oft  im  dichten  Schlüsse  weite 
Gebiete  überzieht,  findet  sich  im  Karawankenzuge  Stol-Golica  an  den  in  Krain 
gelegenen  Abdachungen  nirgends  in  größerer  Menge,  so  daß  der  Bestand  am  Lepi 


189 

Alnus  viridis. 

Larix  decidua,  Pinus  miighus.  —  Salix  grandifolia,  Sorbiis  aucuparia, 
S.  chamaemespilus,  Ribes  alpiniim,  Rosa  pendulina.  Daphne  mezereum. 
—   Clematis  alpina. 

Salix  arbuscula,  S.  glabra.  —  Rhododendron  hirsutum.  —  Vaccinium 
vitis  idaea,   V.  myrtillus,   V.  uliginosum. 

Athyrium  alpestre,  Ath.  filix  femina,  Dryopteris  phegopteris,  D. 
spinulosa,  D.  dilatata;  Lycopodium  annotinum;  Calamagrostis  ariindinacea, 
Deschampsia  caespitosa ,  D.  flexuosa ,  Poa  nemoralis ,  Luziila  silvatica, 
Tofieldia  calyculata,  Paris  quadrifolia;  Uriica  dioica,  Polygonum  vivi- 
parum,  Rumex  arifolius,  Silene  vulgaris,  Heliosperma  alpestre,  Stellaria 
media,  St.  nemonim,  Aconitum  vulparia,  Ranunculus  lanuginosus,  R. 
montanus,  Saxifraga  aizoides,  S.  rotundifolia,  Rubus  idaeus,  Geum  urbanum, 
G.  rivale,  Alchemilla  crinita,  Geranium  robertianum,  G.  silvaticum,  Oxalis 
acetosella,  Hypericum  maculatum,  Viola  biflora,  Epilobium  montanum, 
Chamaenerion  angustifolium,  Chaerophyllum  cicutaria,  Soldanella  alpina, 
Myosotis  silvatica,  Brunella  vulgaris,  Veronica  officinalis,  V.  urticifolia, 
Pinguicula  alpina.  Valeriana  tripteris,  Campanula  Scheuchzeri,  Phyteuma 
spicatum,  Adenostyles  alliariae,  Solidago  alpestris,  Homogyne  silvestris, 
H.  alpina,  Senecio  cacaliaster,  Cirsium  palustre,  Aposeris  foetida,  Hiera- 
cium  vulgatum. 

Auf  einem  beschränkten,  hauptsächlich  von  Anthoxanthum  odoratum, 
Agrostis  vulgaris  und  Xardus  stricta  gebildeten  Wiesenfleck  finden  sich 
in  einem  kleinen  Sumpfe  auch  noch  Glyceria  fluitans,  Caltha  palustris, 
ParnasHia  palustris  und  Cirsium  palustre. 

Vrh  in  dem  genannten  Ab.sctinitte  der  einzige  ist,  wo  dieser  Strauch  formalions- 
bildend  auHritt.  W'n  man  ihn  hier  sonst  in  grüüerer  Indiviuenzalil  antrifft,  sind 
es  feuchte,  schattige  Stellen,  wie  z.  B.  der  am  Nordende  der  Belščica  (BevSica) 
einfallende  tiefe,  von  steilen  Felswiinden  umrandete  Kessel  Medvedji  (Medji)  Dol. 
Die  aus  Kalk  aufgebauten  gegen  Süd  und  West  exponierten  trockenen  At)iiänge 
sagen  der  kienelholden  mesophilen  (irünerie  eben  ni<'ht  zu.  Dagegen  hUlt  sie  aber 
die  kSmtnerseits  gelegenen  schattigen,  feuchten  Nordhänge,  wie  z.  B.  im  Bereiche 
der  Golica  und  Maria  Elend  Korn  a  in  mehr  minder  dichten  Beständen  stellen- 
w»-:  '  an  den  firal  hinauf  besetzt.  —  Interessant  ist  nebenbei  l)ernerkt  das  Auf- 
trete ..  :  r  Grünerie  weit  abseits  vom  eigentli(-hen  Alpengebicle  im  Scliieffr-  und 
Saadsteiogebirge  in  der  Umgebung  Laibachs,  so  auf  der  Velika  Trata  (:}.'">()///) 
nAchxt  St  Veit,  am  Aiikaberg  (ca.  40()  m)  und  Golovec  (ca.  4<H)  m),  \w'\  llrii- 
IdJca  und  Bizovik  (ca.  .ViO  m)  und  weiter  ostwHrts  in  Hereiche  des  .Jan «'her gos 
bel  Laze  (ca.  ATH  m),  wo  sie,  /iimeist  in  nördlicher  Kxposilion,  z.  T.  gr/5Uere 
BesUnde  bildet  .Solche  vom  Hauptareal  getrennte  Kundorte  firxlen  sicli  (Ihrigens 
auch  anderwÄrlj«,  no  beispielsweise  in  der  Schweiz,  wo  die  (J  rtlner  le  nach 
Schröter  (l'flanz<'nlef>en  der  Alpen  p  IIH)  in  der  Weinzono  des  MitleMandcH  (im 
Kanton  Zflrich  auf  d<-m  HHr|i»-nt)erg  b«-i  Wintertur,  .NutJI)aum(n  tx-i  Hdhich.  Irch(!l. 
HurhtH^rg,  H.if/,  W«-(;i<h»TtM?rg,  Uigerii,  .SchniMssingen  umw.;  im  Kanl.in  Sl  «ialicn  auf 
dem  BurhtMTg  bei  Tal  und  an  vemchledcncn  Stellen  im  Kanton  Aargau)  zahlreiche 
SLandortfr  nufwcist  Wie  nach  Schröter  z.  T.  diiMMJ,  sind  auch  unsi-re  Vorkonuu- 
ntMe  in  der  Laibacher  Umgebung  wohl  als  (J  la  /  i  .1 1  nli  U  I  e  aufzufasHon. 


190 

Vergleicht  man  die  Zusammensetzung  unseres  G  r  ü  n  e r  1  e  n  g e  b  ü  s c li  e s 
mit  jener,  die  diese  Formation  in  den  Zentralalpen,  beispielsweise 
im  österreichischen  Lungau^^)  (Salzburg)  oder  im  Schweizer  Bernina- 
gebiet ^')  aufweist,  so  zeigt  es  sich,  daß  gewisse  in  den  Beständen  der 
Zeiitralalpen  mehr  weniger  häufig  vorkommende  Arten  in  unserer  For- 
mation nicht  vertreten  sind.  Es  sind  dies  eben  Typen,  die,  wie  Pinus 
cembra,  Salix  hastata,  S.  Mielichhoferi ,  S  helveüca,  Carex  frigida^^), 
Astrantia  minor,  Cortusa  Maühioli,  Swertia  perennis,  Gentiana  punctata, 
G.  bavarica,  Achiilea  macrophylla,  A.  moschata,  Cirsiiim  heterophyllum, 
nach  den  bisherigen  Beobachtungen  unserer  Flora  überhaupt  fehlen  oder 
die,  wie  Ribes  petraeum,  Rhododendnim  ferrugineiim,  Calamagrostis  vil- 
lofta,  C.  tenella,  Alliiim  sibiriciim,  Arabis  Jacquinii,  Peucedanum  ostru- 
thiiim,  Soldanella  pusilla,  Senecio  crispatus,  Cirsium  spinosissimum  in  den 
Karawanken  bisher  nicht  nachgewiesen  wurden. 

Andere  dieser  Arten,  wie  z.  B.  Lonicera  coeriilea,  Empetrum  nigrum, 
Cystopteris  montana,  Lycopodium  selago,  Carex  ferruginea,  Lilium  niar- 
tagon,  Veratnim  album,  Streptopus  amplexifolius,  Rumex  alpinus,  Ligu- 
sticum  mutellina,  Pedicularis  recutita,  Petasites  albus,  Senecio  Fuchsii, 
Willemetia  stipitata,  Mulgedium  alpinum,  Crepis  aurea,  C.  paludosa  sind 
in  der  Karawankenkette  wohl  verbreitet,  ohne  sich  jedoch  in  der  in  Rede 
stehenden  Pflanzengesellschaft  angesiedelt  zu  haben. 

Mit  Hinblick  auf  das  im  Bereiche  unserer  Alpen,  wie  es  scheint, 
ganz  vereinzelte  Vorkommen  des  Athyrium  alpeslre  am  Lepi  Vrh,  wäre 
der  oben  besprochene  Grünerlenbestand,  wenn  nicht  schon  an  und 
für  sich,  so  doch  als  Standort  der  genannten  Farnart  gewiß  mit  Recht 
als  ein  in  seinem  gegenwärtigen  Zustande  zu  erhaltender  Komplex  an- 
zusehen und  sonach  im  Sinne  des  Naturschutzes  als  eine  Reservation 
zu  fixieren. 

5.  Ceterach  officinarum  Lam.  et  DC. 
(Syn.  Asplenium  Ceterach  L.;  Grammitis  Ceterach  Sw.) 

Von  dieser  im  südlichen  Innerkrain  verbreiteten  mediterranen 
Art  sind  zwei  weitere  isolierte  Standorte  aus  Krain  zu  verzeichnen. 

Der  eine  dieser  Standorte,  welcher  den  Innerkrainer  Verbreitungs- 
bezirk dieses  Farnes  mit    dessen    nördlichstem    in  Krain  bisher   bekannt 


'^)  Vgl.  Vierhapper  Fr.,  Conioselinum  tataricum,  neu  für  die  Flora  der 
Alpen  in  Ö.  B.  Z.  1911,  p.  345  und  desselben,  Zur  Kenntnis  d.  Verbreitung  der 
Bergkiefer,  ibid.  1914,  p.  391. 

")  Vgl.  Rubel  E.,  Pflanzengeogr.  Monographie  d.  Berninagebietes  p.  108—110, 
und  Brockmann-.Jerosch  H.,  Die  Flora  des  Puschlav  u.  ihre  Pflanzengesellsch. 
p.  27.5  u.  276. 

^'')  Die  Angaben  über  das  Vorkommen  von  Carex  frigida  All.  in  Krain  be- 
ruhen nach  meinen  Beobachtungen  auf  Verwechslung  mit  Carex  fuliginosa  Schkr. 
(=  C.  frigida  Wahlbg.  non  AU.). 


191 

gewesenen  Vorkommen  bei  Billichgraz  verbindet,  liegt  am  Fuße  der 
Žalostna  Gora  ca.  320  m  (1.  Ju  v  an)  unweit  der  S.  B.- Haltestelle  Pre- 
serje  (bei  Franzdorf.  An  den  hier  von  Ceterach  officinarum  besetzten 
Kalkfelsen  selbst  sowie  auf  steinigem  Boden  der  näheren  Umgebung 
finden  sich  namenthch  folgende  baltische  'mitteleuropäische) 
und  i  1 1  y  r  i  s  c  h  e  T>-pen  in  einer  Art  Fels-  und  Stein  beide  verge- 
sellschaftet. 

Ceterach  officinarum,  Asplenium  trichomanes,  A.  ruta  muraria  f. 
Brunnfelsii ;  Andropogon  ischaemum,  Poa  bulbosa,  Festuca  sulcata,  Bronnis 
erectus;  Allium  carinafum,  Orchis  mono,  0.  tridentata;  Sanguisorba  minor, 
Tunica  aaxifraga,  Ranunculus  bulbosus,  Lepidium  campestre,  Sisgmbrium 
officinale,  Draha  verna,  Sedum  boloniense,  Saxifraga  tridactylites,  Poten- 
tilla  giandulosa,  Cytisu.s  supinus,  Ononis  spinosa,  Medicago  falcata,  M. 
lupuiina,  M.  minima,  Lotus  corniculatus,  Hippocrepis  comosa,  Erodium 
cicutarium,  Euphorbia  cyparissias,  Helianthemum  obscurum,  Viola  hirta, 
Pimpinella  saxifraga,  Peucedanum  oreoselinum,  Erica  carnea,  Gentiana 
ciliata ,  Lithospermum  officinale,  Teucrium  montanum ,  T.  chamaedrgs, 
Brunella  vulgaris,  B.  laciniata,  Stachys  recta,  Origanum  vulgare,  Thymus 
ovatus,  Globularia  cordifolia,  Plantago  media,  P.  lanceolata,  Asperula  cy- 
nanchica,  Galium  verum,  Scabiosa  agrestis,  Aster  amellus,  Buphthalmum 
salicifolium,  Achillea  millefolium,  Artemisia  absynthium,  Carduus  nutans, 
C.  acanthoides,  Cirsium  lanceolatum,  Centaurea  Fritschii,  Hieracium  pilo- 
ftella  ssp.  vulgare.  Hiezu  gesellen  sich  noch  einzelne  größere  Sträucher, 
wie  der  Sauerdorn  (Berberis  vulgaris),  der  F  e  1  s  e  n  -  K  r  e  u  z  d  o  r  n 
(Rhamnus  saxatilis)  und  auch  strauchartige  Ko  r  ne  1  k  irschen  {Cornus 
mas). 

Der  zweite,  neue,  vom  H.  Obergeometer  Ritt.  v.  Gspann  am  linken 
Saveufer  im  Gelände  zwischen  Laibach  und  Stein  nachgewiesene 
Standort,  an  dem  sich  C.  officinarum  gemeinsam  mit  Saxifraga  petraea 
findet,  i«t  auf  dem  Höhenzuge  Rašica  (Vranšica)  unweit  des  gleichna- 
migen Dorfes  in  ca.  HOO  m  Seehöhe  gelegen.  Ks  ist  dies  min  der  am  wei- 
testen gegen  Norden  vorgeschobene  bekannte  Fundort  dieses  südlichen 
P'amea  in  Krain.  In  die.sem  Sinne  sind  die  von  mir^^)  und  auch  von 
Beck^^  publizierten  Verbreitung.sdaten  zu  ergänzen,  beziehungsweise 
zu  berichtigen. 

Im  Bereiche  der  Rasicagruppe  konnte  ich  auch  einen  weiteren 
Standort  dcH  in  unserer  Flora  nicht  häufigen  Schwarzen  Streifen- 
farncH  (AMplrnium  adi/mtum  nignim)  fcstKleU*^"i  n-  >'-w.  auf  Schiefer  atn 
VVcMlfulic  dcM  Stražnik  Uril)  (ca.  '.iUU  m)  knapp  an  der  Straße  zwisciicn 
Črnuče  und  Sp.  üameljnc  (Unter -Gamling). 


»•)  .Die  Farn»?  Krainü"  p.  2« 

**)  Beck  i't.  R,  V.,  Vo({«'lation«(Mtti(lion  in  Aon  OMlnJjx-n  I.  (in  HMziinKKhrr. 
d.  k  AkJid,  d.  Wl«MM-n<wh.  Wi^n,  inHlh^m -naliirw.  Kl.  I'.<1  CW'I  Al)l.  I.  I'.KIT)  Scp. 
Abdr.  p.  Z7, 


192 


6.  Uquisetuni  hiemale  Linne. 


Eqiüsehim  hiemale,  das  von  Fritsch^^)  als  in  Krain  und  Kü- 
stenland fehlend  angegeben  wird,  war  mir  bisher  nur  aus  dem  an  der 
krainisch- kroatischen  Grenze  unweit  der  Ortschaft  Velika  Dolina 
(bei  Samo  bor)  gelegenen  Breganagraben  bekannt^'*).  Im  Laufe  der 
drei  letztverflossenen  Jahre  habe  ich  in  Krain  selbst  gelegene  Standorte 
entdeckt,  u.  zw.  den  einen  bei  Lai  bach,  woselbst  die  gewöhnliche  Form, 
f.  gemiinum  A.  Br.  verbreitet  ist,  die  beiden  anderen,  an  denen  der  f. 
y/r/üfe  Milde  genäherte  Formen  vorkommen,  im  Bereiche  der  Karawanken. 

In  der  Umgebung  L  a  i  b  a  c  h  s  findet  sich  E.  hiemale  am  rechten 
Saveufer  zwischen  Jezica  und  Tomacevo  und  gegenüber  am  linken 
Ufer  von  der  Je  žica  brücke  flußabwärts  in  den  Kies-  und  Sandallu- 
vionen der  Save,  die  hier  infolge  der  regulierten  Ufer  z.  T.  schon  kon- 
solidiertes Schwemmland  repräsentieren,  das  stellenweise  mit  Weiden- 
und  Kreuzdorngebüsch  {Salix  incana,  S.  purpurea,  S.  daphnoides, 
Rhamnus  saxaülis)  besetzt  und  an  seinen  offenen  Stellen  da  und  dort  mit 
Bartgras-  und  Rispeng  ras  rasen  {Andropogon  ischaemum,  Poa 
compressa)  bekleidet  ist. 

Nebst  einzelnen  angeschwemmten  alpinen  Arten  finden  wir  hier 
illyrische  und  baltische,  insbesondere  xerophile  Typen  mit  weit 
verbreiteten  Ruderalpflanzen  zu  einer  Kies-  und  S  a  n  d  f  1  u  r  ^^)  vereinigt, 
die  namentlich  folgende  Bestandteile  aufweist. 

Tortella  inclinata,  Physcomitrium  pyriforme,  Bryum  aigenteum.  — 
Equisetum  hiemale,  E.  arvense.  —  Selaginella  helvetica.  —  Digitaria 
sanguinalis,  D.  filiformis,  Andropogon  ischaemum,  Echinochloa  crus  galli, 
Setaria  viridis,  Anthoxanthum  odoratum,  Phleum  Michelii,  Agrostis  alba, 

A.  stolonifera,  Calamagrostis  epigeios,  Deschampsia  caespitosa,  Koeleria 
montana,    Poa  compressa,    Festuca  siilcata,    F.  rubra,    Bromus  hordaceus, 

B.  erectus,  B.  sterilis,  Brachypodium  rupestre,  Agropyrum  intermedium, 
A.  repens ,  *  Carex  ornithopoda,  C.  nitida,  Juncus  articulatus,  Tofieldia 
calyculata,  Anthericum  ramosum,  Allium  ochroleucum,  Lilium  bulbiferum, 
Asparagus  tenuifolius,  Orchis  coriophora,  0.  militaris,  O.  tridentata, 
*  Coeloglossum  viride,  Gymnadenia  conopea,  Epipactis  palustris.  —  The- 
sium  bavarum,  Polygonum  persicaria,  P.  aviculare,  Rumex  crispus,  Che- 
nopodium  glaucum,  Atriplex  patulum,  Amarantus  retroflexus,  Silene  alpina, 


")  Exkursionsfl.  f.  Österr.,  ed.  2.,  p.  15. 

^*)  Vgl.  Paulin  A.,  Di6  Schachtelhalmgewächse  Krains  u.  der  benachbarten 
Gebiete  Küstenlands  (in  „Carniola"  1911,  Heft  1  u.  2),  Sep.  Abdr.  p.  25.  —  In  dieser 
Abhandlung  erwähne  ich  auch  das  Vorkommen  der  in  Rede  stehenden  Art  in 
Küstenland  am  linken  Isonzoufer  unweit  Strazig  bei  Görz  (Krašan  bei 
Scholz  im  Jahresber.  St.  Gymn.  Görz  1896,  p.  29). 

")  Ähnelt  in  ihrem  Bestände  z.  T.  den  von  Beck  (in  Flora  v.  Nieder" 
Österreich,  p.  53  u.  55)  aus  den  Donauauen  bei  Wien  geschilderten,  als  „Well- 
sand- iitid  Flockgras-  oder  Isch  ae  mumf  1  ur"  bezeichneten  Formationen. 


193 

Melandryum  album,  Gypsophila  repens,  Tiinica  saxifraga,  Saponaria  offi- 
cinalis,  Cerastium  aruense,  C.  brachypetaliim,  *  Aquilegia  nigricans,  Clematis 
recta,  Ranunculus  acer,  R.  repens,  Thalictrum  lucidum,  Biscutella  laevigata, 
Aethionema  saxatile.  *  Kernera  saxafilis,  Sisymbrium  officinale,  Diplotaxis 
muralis,  Iberis  amara  -^),  Barbaraea  vulgaris,  Roripa  siluestris,  Capsella  bursa 
pastoris,  Arabis  arenosa,  Alyssum  calycinum,  Reseda  lutea,  Sedum  bolo- 
niense,  *  Saxifraga  tenella,  Parnassia  palustris,  Rubus  caesius,  Potentilla 
anserina,    P.  reptans,    P.  Gaudini,    Sanguisorba  minor,   Genista  sagittalis, 

*  G.  januensis,  G.  tinctoria,  Cytisus  purpureus,  C.  supinus,  Medicago  lu- 
pulina,  M.  falcata,  Melilotus  albus,  M.  officinalis,  M.  altissimus  ^~) , 
Trifolium  pratense,  T.  montanum,  T.  repens,  T.  campestre,  Anthyllis  vul- 
neraria,  Dorycnium  germanicum,  Lotus  siliquosus,  L.  corniculatus  f.  ar- 
vensis  ((Schk.)  Ser.  und  f.  hirsutus  Koch,  Astragalus  glycyphyllos,  Coro- 
nilla  varia,  Hippocrepis  comosa ,  Onobrychis  viciaefolia,  Vicia  cracca, 
Linum  cstharticum,  L.  tenuifolium,  Polygala  amarella,  Euphorbia  poly- 
chroma,  E.  verrucosa,  E.  esula,  E.  cyparissias,  Hypericum  perforatum, 
H.  veronense,  Helianthemum  obscurum,  Fumana  procumbens,  Chamae- 
nerton  palustre,  Oenothera  biennis,  Pimpinetla  saxifraga,  Seseli  annuum, 
Angelica  silvestris,  A.  verticillaris  {Tommasinia  v.),  Peucedanum  cervaria, 
P.  oreoselinum,  Laserpitium  latifolium,  Erica  carnea,  Lysimachia  vulgaris, 

*  Gentiana  cruciata,  *  G.  utriculosa,  Convolvulus  arvensis,  Anchusa  offici- 
nalis, Lithospermum  officinale,  Cerinthe  minor,  Echium  vulgare,  Cuscuta 
epithymum,  Verbena  officinalis,  Teucrium  chamaedrys,  T.  montanum, 
Brunella  vulgaris,  Stachys  recta,  Salvia  pratensis,  S.  verticillata,  Safureia 
acinos,  S.  alpina,  S.  nepeta,  Thymus  ovatus,  Lycopus  europaeus,  Vcr- 
bascum  phlomoides,  Chaenorrhinum  minus,  Linaria  vulgaris,  Scrophularia 
nodosa,  Scr.  canina  ^^,  Veronic^  chamaedrys,  V.  spicata,  Euphrasia  Ro.st- 
koviana,  *  Pinguicula  alpina,  Ombanche  gracilis,  Globularia  cordifolia, 
Plantago  lancfolata,    Asperula  cynanchica,    Galium    verum,    G.  molliigo. 


*)  Hat  «ich,  offenbar  al«  Gartenfliichtlmg  erst  in  neuester  Zeit  in  reicliliclier 
Menge  angesiedelt 

^  Vgl.  Fritsch  1.  c  p.  STiTi. 

*)  Da«  HO  hflufige  Vorkommen  der  als  ein  mediterranes  Element  gedeu- 
teten Scrophularia  canina  L.  in  den  Saveauen  bei  Jezica,  auf  das  sction  (Jraf 
(in  Verwuch  einer  K'^drän^ten  Zunamnienstellunn  der  V«*}{(;tHli«msverliJllfniss(!  Krains 
1837,  p  '21»  ••■■♦•■■'•rkH«m  K«-n«a'ht  hat,  t>«fr<!mdet  und  oh  ist  t)i'(itreifiirh,  daU  Merk 
(in  Vegetat.  «l    i.  d.  l)n{a\\>4in  II.,  Sitiun^sber.  d.  k.  Akad.  d.  Wissenseh.  Wien, 

malh.-naturw.  Kl.,  Hd.  CXVH.  Abt.  I.  1908,  Sep.  Abd.  p.  14«),  der  unsere  l'fian/.o 
■  u«  eigener  AmtrhauunK  nicht  kannte,  die  Hi«liti({keit  der  (Jrafschen  Antrabe  in 
Zweifel  v>l'  '  '  '-inn  ind«?«  konntatieren,  daÜ  <li''  ScrnpliulnriH  aus  di-n  (^enannlcn 
SSTMtMO    '  n'h  Srr.  canina  I..  int  und  nicht  Scr.  Ho/tpii  Kocli,  wie  dies  Unk 

vermeinte.  l.'nM'rc  ITlnnz«  hat  mit  kitzenden  oder  nur  ttuUerst  k  u  rxi^est  ieltun 
I>rtl«en  tietielzlo  (Jymen-  und  HlOtenütinlo,  kurzgealiolle  MKttun  —  diu  Mtitlichcn 
und  galM;biUlndi({«:n  nind  oft  fn^i  iiitzend  —  und  eine  Oberlippe,  die  drei  mal 
kQr/«rr  l«l  nl«  di<-  \{r,]tTi-    ;i!.,..  Inuter  Merkmale,  dur<'''  die  siiji  üben  Srr.  i.ini/i.i  \.. 


194 

G.  criiciata,  Scabiosa  agrestis,  *  Campamila  caespifosa,  Erigeron  anniius, 
E.  canadensis,  E.  acer,  E.  droebachiensis ,  Buphthaltmim  salicifolium , 
Galinsoga  parviflora,  Achillea  millefoliiim,  Chnj^anthemum  vulgare,  Ch. 
leucanthem  m.  Artemisia  vulgaris,  Tussilago  farfara,  Fetasites  hybridus, 
P.  niveus,  P.  alpestris  (=  P.  Deschmanni),  Senecio  jacobaea,  Carduus 
nutans,  C.  acanthoides,  Cirsium  arvense,  C.  lanceolatum,  Centaurea  pan- 
nonica,  C.  carniolica,  C.  rhenana,  C.  Fritschii,  Cichorium  intybus,  Lap- 
sana  communis,  Leontodon  danubialis,  L.  hispidus,  Chondrilla  chondril- 
loides,  Taraxacum  officinale,  Crepis  rhoeadifolia,  C.  biennis,  Hieracium 
pilosella  ssp.  vulgare,  H.  florentinum  ssp.  glareicola ,  *  H.  porrifolium 
ssp.  porrifolium  f.  saxicolum,  H.  glaucum  ssp.  tephrolepium,  *  H.  stati- 
cefolium. 

Die  in  vorstehender  Liste  mit  einem  *)  bezeichneten  Arten  habe  ich 
wiederholt,  jedoch  nur  vereinzelt  beobachtet.  Vorübergehend  fand  ich 
vor  Jahren  auch  Gladiolus  paluster,  Anacamptis  pyramidalis,  Heliosperma 
quadrifidum.  Herniaria  glabra  und  Coronilla  vaginalis. 

von  der  sonst  habituell  ähnlichen  Scr.  Hoppii  Koch  unterscheidet.  Übrigens  finden 
wir  auch  bei  Fleischmann  (Übersicht  d.  Flora  Krains,  p.  71)  die  Scrophularia 
aus  den  Auen  bei  T  o  m  a  cev  o  (nächst  Jezica)  unter  dem  Synonym  Scr.  chry- 
santhemifoUa  Rchb.  (nicht  M.  B.)  richtig  gedeutet.  Allerdings  scheint  Fleischmann 
—  nach  den  konfusen,  die  drei  in  Krain  vorkommenden  Arten  der  Sektion  Tomio- 
phyllum  Benth.  betreffenden  Verbreitungsangaben  zu  schließen  —  unbewufJt  das 
Richtige  getroffen  zu  haben.  Fleischmann  führt  1.  c.  an:  1)  Scr.  canina  L.  „beim 
Wocheiner  See,  Loibl  u.  Grintovc";  nach  diesen  Standortsangaben  ist  Fleisch- 
manns  „Scr.  canina"  —  Scr.  Hoppii  Koch  (Fl.-exsicc.  Garn.  Nr.  715),  denn  diese 
kommt  in  derWochein,  am  Loibl  in  den  Karawanken  und  unter  dem 
Grintavec  in  den  Steiner  Alpen  vor.  2)  Scr.  chrysanthemifolia  „M.  B"  (recte 
Rchb.)  „an  sandigen  Stellen  in  Ober-  u.  U.  Krain  und  an  der  Save  b.  Tomazhov"; 
die  Angabe  bei  Tomacevo  und  in  Unterkrain  —  Scr.  canina  L.  findet  sich 
nämlich  nicht  nur  in  den  Saveauen  bei  Jezica,  sondern  stellenweise  im  ganzen 
Savetale  von  Laibach  abwärts  über  Ratschach  bis  an  die  kroatische  Grenze, 
namentlich  auch  an  offenen  Stellen  der  ausgedehnten  „Vrbina"  genannten  Weiden- 
und  Tamariskengebüsche  zwischen  Gurkfeld  und  Munkendorf  (bei 
Rann)  —  trifft  richtig  für  Scr.  canina  L.  (Fl.  exsicc.  Garn.  Nr.  714)  zu,  während  jene 
„in  Oberkrain"  auf  Scr.  Hoppii  Koch  zu  beziehen  ist.  3.  Scr.  Hoppii  Rchb.  (recte 
Koch)  „am  Nanos,  auf  der  Seleniza  und  Koroschiza  beim  Loibl"  ;  nur  die  Standorte  auf 
der  Zelenica  und  Korošica,  beide  in  den  Karawanken,  gehören  zu  Scr. 
Hoppii  Koch,  dagegen  der  Standort  am  Nanos  in  Innerkrain  zu  Scr.  laciniata 
W.  K.  (Fl.  exsicc.  Garn.  Nr.  713).  —  Berücksichtigt  man  die  Verbreitung  der  Scr. 
canina  L.  in  Krain,  Steiermark  (cf.  Hayek,  Flora  v.  Steierm.  II,  p.  135), 
Kroatien  (cf.  Schlosser  et  Far kaš-Vukotinovič,  Flora  Croatica  p.  655) 
und  in  den  Balkanländern,  namentlich  auch  in  Bosnien  und  in  der  Herce- 
govina [cf.  Beck,  Die  Vegetationsverhältnisse  der  illyr.  Länder  (in  Engler- 
Drude,  Die  Vegetation  der  Erde  rV.)J,  so  wäre  es  vielleicht  natürlicher,  Scr.  canina 
als  ein  der  illyrischen  Flora  zugehöriges  Element  zu  betrachten,  das  aber,  wie 
ja  andere  illyrische  Arten,  auch  im  Bereiche  der  mediterranen  Flora 
weit  verbreitet  ist. 


195 

Vermissen  wird  man  unter  den  von  mir  namhaft  gemachten  Arten 
zwei  Charakterpflanzen  der  Kiesbettenformation,  nämhch  den  Kleinen 
Rohrkolben  ( Typha  mininä) ^^  und  den  Sanddorn  {Hippophae  rham- 
noides),  die  im  benachbarten  Kärnten  und  in  Untersteiermark 
verbreitet,  in  der  Flora  Krains  iedoch  nicht  vertreten  sind.  Dasesen 
kommt  die  für  die  Flußkiesvegetation  ebenfalls  charakteristische,  im 
UfergeröUe  der  Save  in  Oberkrain.  namenthch  bei  Mojstrana  und 
Jauerburg  häufige,  aber  auch  im  tiefen  Unterkrain  zwischen  Gurk- 
feld und  Munkendorf  verbreitete  Porstbirtze  oder  Deutsche 
Tamariske  (Myricaria  germanica)  nicht  weit  von  Jezica,  nämlich  im 
SavegeröUe  bei  L  u  s  1 1  a  1  nächst  L  a  i  b  a  c  h  vor. 

Andere  für  die  Gehölzflora  der  Uferformationen  bezeichnende  Arten, 
wie  z.  B.  die  Silber-  und  Schwarz-Pappel  (Populus  alba,  P.  nigra), 
die  Silber-,  Mandel-  und  Bruch- Weide  (Salix  alba,  S.  triandra, 
S.  fragilis),  die  Grau-  und  Schwarz-Erle  {Almis  incana,  A.  rotundi- 
foliä)  u.  a.,  finden  sich  allgemein  auch  in  den  Saveauen  bei  Jezica, 
wo  sie  aber  den  wesentlichen  Bestandteil  der  mit  mannigfaltigem  Unter- 
holz und  reichartigem  Niederwuchs  besetzten,  an  unsere  Formation  an- 
schließenden Uferbusch-  und  Auenwälder  bilden. 

In  den  Karawanken  konnnt  E.  hiemale  in  dem  bei  Moste 
(nächst  der  St.  B.- Haltestelle  Žirovnica)  ausmündenden  Zavrsnica- 
tale    und  am   Fuße  der    Golica    nordöstlich  von  Planina  (Alpen)  vor. 

Der  Standort  im  Završn  loa  tale  liegt  am  Südfuße  des  Srnji 
Hrib  in  ungefähr  730m  Seehöhe,  wo  die  das  Zavrsnicatal  begren- 
zenden Höhen,  nämlich  die  die  rechte  Talseite  bildenden  Vorberge  des 
Stol  und  der  zwischen  Moste  und  V'igaun  sich  erstreckende  Rücken 
„Na  Pečeh"  ^,  dessen  Nordhänge  das  Tal  zur  Linken  begrenzen,  am 
engsten  aneinander  herantreten. 

E.  hiemale  steht  hier  in  einem  Mischwalde,  dessen  Ob  erhol  z 
von  Rotbuchen  (Fagus  silvatira),    Fichten  {Picea  excelsa),  einzelnen 

»^  Vgl    Fritsch  I.  c.  p.  27. 

*•)  Der  Höhenzug  „Sh  F'preh",  der  bei  Vigaun  mit  seiner  höchsten  Kr- 
hebung  „Na  I'lereh",  11.'i,3  m  (l'iowi  der  .Spezialkarle)  an  die  durch  den  Hej^uiijsčica- 
bach  getrennte  iJobrra  aiigren/t,  wird  vf)n  Hühni  1.  c.  p.  470  den  Karawanken 
zugerechnet,  dagegen  die  von  der  Križka  Gora,  resp.  von  der  St oržirgni  ppc 
fiiirrh  dan  bei  Neumarktl  au.smündende  .St.  Annatal  K'-^rennte  Dobrra  »anit 
der  S  toriirgr  u  ppe  zu  den  .Steiner  (.Sanntaler)  A  I  j)  e  n  «ezofjen.  Wie  dies 
Seldl  in  «einer  die  ,Stei  ner  A  Ipen"  behandelnden  DarMteiliiti^j  \.v.  p.  14  erörtert, 
Ist  der  RQcken  .Na  Pečeh",  der  die  geradlinige  Verlängerung  der  Križku  (Jörn 
und  der  D  o  brca  bildet  dem  orographiHchen  Aufbau  und  der  geologiHchen  Zu- 
■unniaoMtzung  nach  aurh  den  Steiner  Alpen  anzu(;liedr>rn.  Durch  diesiMi 
HlllMBaig  treten  die  .Steiner  Alpen  mit  dem  anderen  AI)H('hnittu  (h-r  .liilischcn 
Alpeo,  nimlirh  mit  den  Halbier  Alpen,  Roweit  dien  eben  möglich  int,  orHt 
in  Kontakt  Wir  halN;n  daher  b4;i  Monte  ein  Trifinlum,  wo  «ich  die  Karawunken 
und  die  beiden  Ati>w;hnitte  der  Julluchcn  Alpen,  die  Steiner  Al|ien  und 
die   U  .1  i  t)  I  <•  r  Alpen   l>erflhren. 


196 

Tannen  {Abies  alba),  ferner  von  Rottöhren  {Piniis  silvesfris)  und 
den  beiden  typischen  Karstgehölzen,  nämlich  von  der  Hopfen- 
buche {Ostrya  carpinifolia)  und  der  Mannaesche  {Fraxinus  orniis) 
gebildet  wird. 

Im  Unterholz  sind  Juniperus  communis,  Salix  grandifolia,  S. 
caprea,  Corylus  avellana,  Berberis  vulgaris,  Prunus  spinosa,  Crataegus 
monogyna,  Rubus  plicatus,  Rosa  arvensis,  Laburnum  alpinum,  Rhamnus 
cathartica,  Daphne  mezereum  und  Viburnum  lantana  vertreten,  während 
sich  dem  Waldrande  gegenüber  am  Ufer  des  Zavrsnicabaches  Salix 
purpurea,  S.  incana,  S.  daphnoides,  Alnus  incana,  Quercus  sessiliflora, 
Clematis  vitalba,  Ligustrum  vulgare  sowie  Vicia  dumetorum,  Gentiana 
asclepiadea,  Symphytum  tuberosum,  Carlina  acaulis,  Cirsium  oleraceum 
und  C.  arvense  finden. 

Nebst  der  Frühlingsheid  e,  Erica  carnea,  sind  im  Niederwuchse 
dem  Equisetum  hiemale  beigesellt  Pteridium  aquilinum,  Carex  alba, 
Polygonatum  officinale,  Gymnadenia  conopea,  Epipactis  latifolia,  Helle- 
borus  niger,  Hepatica  triloba,  Ranunculus  nemorosus,  Fragaria  vesca, 
Oxalis  acetosella,  Euphorbia  amygdaloides,  Genista  germanica,  Primula 
acaulis,  Cyclamen  europaeum,  Vinca  minor,  Satureia  calamintha,  Salvia 
glutinosa,  Solidago  virga  aurea,  Senecio  Fuchsii,  Aposeris  foetida. 

In  unmittelbarer  Nähe  dieses  Mischwaldes,  am  Fuße  des  Höhen- 
zuges „Na  Pečeh",  überrascht  eine  kleine,  nahezu  senkrecht  ansteigende 
Felswand,  die  mit  einer  Reihe  von  (z,  T.  alpinen)  Felsenpflanzen, 
als  Dryopteris  Robertiana,  Asplenium  viride,  Sesleria  varia,  Carex  mucro- 
nafa,  Tofieldia  calyculata,  Möhringia  muscosa,  Heliosperma  alpestre,  Silene 
Hayekiana,  Biscutella  laevigata,  Kernera  saxatilis,  Saxifraga  aizoon,  S. 
cuneif'olia,  Potentilla  caulescens,  Rhamnus  pumila,  Rhodothamnus  cha- 
maecistus,  Primula  auricula,  Stachys  Jacquini,  Veronica  lutea,  Pinguicula 
alpina,  Valeriana  saxatilis,  Campanula  caespitosa  und  Aster  bellidiastrum 
besetzt  ist,  während  den  steinigen  Boden  um  die  Felssohle  selbst  schöne 
Büsche  von  Rhododendron  hirsutum  und  Erica  carnea  im  Vereine  mit 
Helleborus  niger,  Cardamine  trifolia,  Rubus  saxatilis,  Mercurialis  perennis, 
Hypericum  maculatum,  Peucedanum  austriacum,  Laserpitium  siler,  L. 
latifolium,  Cyclamen  europaeum,  Primula  vulgaris,  Veronica  urticifolia, 
Galium  siloaticum  (?),  Valeriana  tripteris,  Adenostyles  glabra,  Homogyne 
silvestris,  Cirsium  erisithales,  Aposeris  foetida  und  Lactuca  muralis  be- 
kleiden^'). Am  Gehänge  über  der  Felswand  (ca.  750  m)  aber  stehen  wieder 


^')  Im  Gegensatz  zu  dem  p.  192  ff.  erwätinten  Vorkommnis  einzelner  al- 
piner Gewäctise  in  den  Saveauen  bei  Jezica,  die  itire  Ansiedlung  immer 
wieder  sich  wiedertiolender  rezenter  Ansctiwemmung  ihrer  Samen  verdanken,  haben 
wir  diese  Kolonie  ais  ein  Relikt  aus  einer  früheren  Zeitperiode  anzusehen.  Im  Hin- 
blick auf  die  gewaltige  Ausdehnung  des  Savegletschers,  der  zur  Würmeiszeit 
seine  Endmoränen  über  Radmannsdori  vorgeschoben  hatte,  konnten  hier  diese 
Gewächse  naturgemäß  erst  in  einer  kühleren  Periode  der  postglazialen  Zeitepoche, 
nach  dem  auf  das  Bühlstadium  stattgefundenen  Rückzuge  der  Savetalgletscher, 


197 

Ostrya  carpinifolia  und  Fraxiniis  ornus  mit  Piniis  siluesiris,  Salix  gran- 
difolia.  Sorbus  aria,  Amelanchier  ovalis,  Eooni/mus  verrucosa,  Rhamnus 
frangula  und  zwischen  diesen  nebst  üppigen  Stöcken  von  Dryopteris 
f'ilix  mas  var.  deorsi-  lobata  und  Athi/rium  filix  femina  auch  kleine 
Bestände  von  Salix  glabra  und  Rhododendron   hirsutum. 

Ich  möchte  hier  noch  erwähnen,  daß  der  bei  Moste  knapp  an  der  Straße 
in  senkrecht  abfallenden,  mit  Elfengras  {Sesleria  varia),  Potentilla  caidescens 
und  Cytisus  nigricans  sowie  mit  Rhododendron-  und  Rhodotfiamnushnschen  und 
Hopfenbuchen-  und  Mannaeschengesträuch  besetzten  Felswänden  aus- 
laufende Rücken  ,.Na  Pečeh"  an  den  Nordhängen  bis  zu  einer  Höhe  von  ca.  800  m 
im  seiner  ganzen  Ausdehnung  die  beiden  letztgenannten  Karstgehölze  aufweist, 
die  auch  noch  auf  die  benachbarte  Begunj  ščica  übergreifen,  woselbst  sie,  in  das 
Herz  der  k  rainischen  Karawanken  eindringend,  auf  der  am  Westfuße  der 
westlichsten  Kuppe  dieser  Alpe  bei  ca.  1000  m  mündenden  Schutthalde,  ein  aus 
Purpur-  und  Grau  weiden   bestehendes  Gebüsch  überhöhend,  vorkonuuen 

Desgleichen  finden  sich  die  Hopfenbuche  und  die  Mannaesche  aucii 
auf  den  Süd-  und  Südwestgehängen  der  Vorberge  des  Stol  und  der  Belščica, 
teils  in  nahezu  reinen  Beständen,  wie  z.  B.  am  Srnji  Hrib  auf  der  ausgedehnten 
Schutthalde  ,Na  Policah",  teils  unter  Rotföhren,  Fichten  und  Buchen 
mit  Junipenis  communis.  Carpiniis  betulus,  Cotonea.ster  tomcntosa,  Piriis  pirasfer, 
Sorbus  aria,  Amelanchier  ovalis  u.  a.  Ich  konnte  hier  die  Mannaesche  bei 
900  /n  und  die  Hopfenbuche  noch  bei  980  m  Seehöhe  feststellen. 

Hei  900  /71  tritt  übrigens  hier,  begleitet  von  Galium  purpureum,  von  Lasi- 
aqrostis  calamagrostis  und  Polygala  rarniolica  („Pol.  forojulensis"  K  rasa  n  in 
K  er  n  e  rs  Sched.  ad  Fl.  exsicc  Austro-Hung.  III.  p.  65.  No.  873,  II)  '-i,  ferner  von  Cala- 
magrostis Paria,  Melica  nutans,  Anthericum  ramosum,  Cepluilanlhera  rubra,  Epi- 
pactis  alropurpurea,  Silene  vulgaris,  Helleborus  niger,  Erysimum  silvestre,  Sedum 
alhum,  Potentilla  ererta,  Sanguisorba  minor,  Cgtisus  purpurcus,  C.  nigricans, 
C.  supinus,  Chamaebuxus  alpestris,  Euphorbia  amygdatoidcs,  Helianlhemuni  ob- 
acurum,  Erica  carnea.  Arctostaphyllos  uva  ursi,  Cgclamen  europaeum.  Ajuga  ntpina. 
Teucrium  monlanum,  T.  chamaedrys,  Hrunella  grandiflora,  Stachys  recta,  Salvia 
glutinosa,  Satureia  nepetoides,  Veronica  officinalis,  Euphrasia  cuspidala,  Aspcruta 
aristata,  Knautia  drymeia,  Campanula  caespitosa,  Erigeron  accr,  liuphthalmum 
Mliri/olium,  Carlina  alpina  aur-h  die  Schwarzföhre  (Pinus  nigra)  auf,  die  in- 
dw  (jeiM-hloHHcn  nur  einen  ^Ofieren,  bei  ca.  960  m  beginnenden  und  bis  etwa  l()r)0  m 
an.Htei(;enden  Be-tland  am  O.slabhang  des  Smolnik  bildet,  dessen  Bezeicliming 
vielleicht    mit   der    Mar/,  (Hlovenisch  , smola")  liefernden    S  c  h  wa  rzf  ö  li  r  c  in  /,ii- 


alao  end  im  OHchnil/.-  oder  Daunntadium  festen  Fuß  fas.sun,  wogegen  die  An- 

■le'!' ■ •  •  -I!  ,  l^ikalitJttcn  sOdlirh  vr)n  ft  ad  ma  n  n  sd  or  f ,  wie  beispielsweise 

•ni  II  Ufer  der  .Sav»;  von   Renke  (gegenüber  von  Sava)  abwärts  und 

in  den  hier  mündenden  SeilenHchlur-hten  nowie  auch  in  einigen  weit  abseits  gelegenen 
Schlurhtfn,  wie  in  der  lAknuchlueht  am  Fuße  deH  Krim  bei  Iggdorf  und  in 
der  l'ek  el  HC  h  I  ur  hl  twi  F'ranzdorf  wohl  whon  zur  Wfl  rtnei  szel  I  erm/igli<hi 
war.  (Vgl  Hrltekner  K.,  I>er  Savegl»5lH4-her  in  l'en<k  u.  Brückner,  Die  Alpen 
In  KiMceilallcr  3.  K<1.  p.  I044  ff,  ferner  Keck,  Ve|{elniionHHlud.  i.  d.  ()st<d|ien  II 
(»  147  und  i'aulin,  Heilr  zur  Kennt,  d.  Vetjetatiunnverh.  Krains,  1.  lieft,  p.  NO.) 
**)  Vgl,    (.'hodnl    K.,    Monfi^r.    Pol  ygn  I  a  rea  r  u  m    in    Mein,    d     I.   S««-     d 

PhjrC    H    d'  HJ"»      N.itiir     .1.-    Geniw     \fi|     HUppl  .    1  H'(H      \r     7.    p      |0<). 

It 


samnienhang  steht").  Die  Schwarzföhre  ist  in  diesem  Gebiete  zweifellos  indigen, 
wie  ja  auch  das  Vorkommen  bei  Stenge  (B.-  Haltestelle  Stiege)  im  Wocheiner- 
tal sicher  von  einer  ursprünglichen  Ansiedlung  herrührt. 

Der  zweite  Standort  des  £'<7Z7/.9e/«m  hiemale  in  den  Karawanken 
am  Fuße  der  Alpe  Golica  soll  an  anderer  Stelle  näher  besprochen  werden. 


7.  Danthonia  calycina  (Vill.)  Rchb.  X  Sieglingia  decumbens  (L.)  Bernh. 
Vierhapper  in  Ö.  B.  Z.  [LH.  (1902)  p.  466]  LIII.  (1903)  p.  255. 

(Syn.  Danthonia  provincialis  ß-  breviaristata  Beck,  Flora  v.  Nieder- 
österr.  I,  p.  65  (1890);  Pospichal,  Flora  d.  österr.  Küstenl.  I,  p.  88  (1897); 
Paulin,  Beitr.  z.  Kenntnis  d.  Vegetationsverhältnisse  Krains  II,  p.  119, 
Nr.  226  (1902).  —  D.  calycina  B.  breviaristata  Ascherson  u.  Gräbner, 
Syn.  d.  mitteleurop.  Flora  II,  1.  p.  306  (1900).  —  D.  breviaristata  Vier- 
happer 1.  c.) 

Aus  einer  größeren,  für  die  „Flora  exsiccata  Carniolica"  bei 
Ohonica  nächst  Franzdorf  gesammelten  Menge  von  Danthonia  caly- 
cina (Vill.)  Rchb.  (=  D.  provincialis  DC.)  konnte  ich  seinerzeit  eine  Anzahl 
durch  die  kurzen  Grannen  der  Deckspelzen  auffälliger  Exemplare  aus- 
scheiden, die  sich  mit  der  von  Beck  I.  c.  beschriebenen  D.  provincialis 
ß.  breviaristata  identisch  erwiesen  und  die  ich  daher  auch  unter  dieser 
Bezeichnung  in  dem  genannten  Exsikkatenwerke  sub  Nr.  226  ausgegeben 
habe.  Von  typischer  D.  calycina  ( —  D.  provincialis  «■■  typica  Beck  1.  c.) 
sind  diese  kurzgrannigen  Formen  leicht  zu  unterscheiden.  Während  näm- 
lich bei  ersterer  die  Granne  1  bis  iy2nial  so  lang  ist  als  ihre  Spelze, 
sind  bei  letzteren  die  Grannen  kaum  halb  so  lang  als  die  Spelzen. 

Auf  Grund  eingehenden  Studiums  der  morphologischen  und  biolo- 
gischen Verhältnisse  dieser  kurzgrannigen  Formen  hat  Vierh  apper  ^'^) 
nachgewiesen,  daß  dieselben  nicht  Varietäten  der  D.  calycina,  sondern 
Hybriden  zwischen  Danthonia  calycina  und  Sieglingia  decumbens  sind 
und  die  demnach  wohl  nur  dort  anzutreffen  sein  werden,  wo  beide  Stamm- 
meltern  gemeinsam  vorkommen  )-'^ 


")  So  mag  vielleicht  auch  die  Bezeichnung  des  mit  Schwarzföhrenhainen 
besetzten  S  mol  in  bei  Žepče  in  Bosnien  (cf.  Beck,  Vegetationsverh.  d.  Illyr. 
Länder  p.  232  ff.),  einem  berühmten  Standorte  unserer  daselbst  unter  dem  Namen 
Borica  oder  Jagljika  bekannten  Königsblurae  (Daphne  Blagayana)  mit  der 
Harz  ausscheidenden  Schwarzföhre  in  Verbindung  sein.  —  Auch  bei  Konjiča  (Ko- 
nitza)  im  südlichen  Albanien  findet  sich  angrenzend  an  das  Gebiet  der  „Vlahi" 
ein  Schwarzföhrenwälder  tragender  Gebirgsstock,  der  den  stammverwandten  Namen 
„Smo lika"  führt. 

3^)  Vierhapper  F.,  Neue  Pflanzen-Hybriden  in  Ö.  B.  Z.  1903,  p.  226—231 
und  275—280. 

^5)  Hiebei  ist  jedoch  der  auch  von  Vierhapper  hervorgehobene  Umstand 
zu  berücksichtigen,    daß  Sie(/lin(/ia  decumbens  zumeist  nur  kleistogame  Blüten 


199 

Tatsächlich  konnte  ich  nachträglich  an  beiden  mir  zur  Zeit  der 
Ausgabe  aus  eigener  Anschauung  bekannt  gewesenen  Standorten  der 
kurzgrannigen  Formen,  nämhch  bei  Ohonica  und  bei  Tom  a  če  v  o 
nächst  Laibach,  nebst  Danthonia  calycina  auch  Sieglingia  decumhens 
konstatieren. 

Vor  zwei  Jahren  habe  ich  einen  weiteren  gemeinsamen  Standort 
von  Danthonia  calycina  und  Sieglingia  decumbens,  an  dem  sich  auch 
der  Bastard  zwischen  ihnen  findet,  kennen  gelernt,  u.  zw.  am  Zak  rajni 
Vrh  (ca.  800  w)  östlich  von  Adelsberg,  in  jenem  interessanten  Gebiete, 
wo  sich  die  Grenzen  der  pontis  ch-illyrischen  und  der  baltisch- 
subalpinen Flora  berühren  und  deren  Elemente  in  ihrem  Vorkom- 
men hier  so  vielfach  ineinander  greifen.  Um  zu  diesem  Standort  zu  ge- 
langen, schlägt  man  den  ersten  linker  Hand  vom  .lavorni  k  we  ge  sich 
abzweigenden  Pfad  ein,  der  in  seinem  weiteren  östlichen  Verlaufe  bis 
an  den  Fuß  des  Zakrajni  Vrh  führt. 

Nebst  aufgeforsteter  Schwarzföhre  {Pinus  nigra)  finden  sich 
zerstreut  an  den  Rändern  dieser  beiden  über  karstiges  Terrain  führenden 
Wege  Juniperus  communis,  Salix  caprea,  Ostrga  carpinifolia,  Corylus 
auellana,  Clematis  uitalba ,  Crataegus  monoggna,  Rubus  ulmifolius,  Rosa 
lutetiana ,  Prunus  mahaleb ,  P.  spinosa ,  Rhamnus  cathartica ,  Rh.  sa- 
xatilis,  Rh.  fallax  (—  Rh.  carniolica),  Rh.  rupestris,  Daphne  alpina, 
Cornus  mas,  Fraxinus  ornus,  Viburnum  lantana  nebst  Allium  carinatum, 
Asarum  europaeum,  Thalictrum  aquilegifolium,  Euphorbia  angulata,  Ori- 
ganum  vulgare,  Satureia  vulgaris,  ferner  Pteridium  aquilinum,  Drgopteris 
rigida  (forma  ad  var.  meridionalim  vergens),  Andropogon  ischaenuim , 
Poa  annua,  Festuca  capillata,  Bromus  rommutatus,  Rumex  crispus,  R.  ace- 
tosella,  Silene  vulgaris,  Tunica  saxifraga,  Paconia  officinalis,  Hellcborus 
multi/idus?,  Thalictrum  galioides,  Sisymbrium  officinale,  Roripa  silvestris, 
Sedum  hotoniense,  Sanguisorba  minor,  Ononis  spinosa,  Medicago  lupulina, 
M.  falcata ,  Trifolium  campe.stre ,  T.  repens,  Dorycnium  germanicum, 
Linum  tenuifolium,  Euphorbia  cyparissias,  Hypericum  /)erforatum.  Kryii- 
gium  amf'thystinum,  Pimpinflla  saxifraga,  Daucus  carofa,  Satureia  acinos, 
S.  subspirata,  l'lantago  rarinata.  Asprnila  cynanchica,  Erigrron  acer,  Inula 
hirta ,  Matricaria  inodora ,  Ccntaurca  rupestris  und  in  MH/en  der  ;ius 
Kar«tkalk  aufgeführten  Kinfriedurigen  Asplenium  trichoiiutnes ,  A.  riila 
muraria  wjwie  Sfoehringia  muscosa,  während  man  auf  den  bald  zu  ik'ginn 
den  AnHÜejjeH  an  den  Weg  angrenzenden  Wiesen  unhM-  anderen  Phlcuin 
pratfnfu' ,  AgntHtin  alf>a,  Tri.sffum  flavcscms,  Dactglis  glonirrat.i,  Ci/iki- 
»urua  crintatuH,   I.olitim  prrrnnr,   Trifolium   nirdiuni.  Tr.  nioiitaiiiim.  Latus 


aufwrriiit  und  dafi  inf'>l;;>-<|<-^Hfn  di-r  MnHtiird  auch  auf  nian<'lifiii,  h*-i*i(Mi  Sl;iiiirii(;l- 
tern  Rfnnirimuimrr  -'  •  'irft-  ni<'hl  /u  (iridfrn  mün  wird  Dotui  ti.ilur^^crnMU  k.uin  oh 
r.iir  HiMunK  von   I.  •n  nur  dort  koninirn,  wo  Siif/lirif/i/i  driiiitifu-ns  cIhihmio- 

K«  m  lach  «uftrtll,  wa«  erwi(»Neni'rmuU<;n,  wenn  nurh,  wi«;  cm  HcluMnt,  /.icnili'-li  Hfltcii 
dtr  Kall  int.  V^l.  Mark«!  K,  Ob«rr  dan  Mlitlntn  von  Trioilia  (lrriinifn-n.t  Uiniuv.  in 
0,  H    Z.  MIÜ2,  p.  474  ff.  und  V  i«r  h  n  p  p«;r  I    c.  p.  '^71», 


200 

corniciilatiis,  Onobiychis  arenaria,  Heliantheiniitn  ohsciirtim,  Salnia  pra- 
tensis, Alectorolophiis  Freijnii,  Galiiim  verum,  Campaniila  persicifolia, 
Biiphthalmiim  salicifoliiim,  Chrysanthemum  leucanthemum  und  Centaurea 
Jacea  beobachtet. 

Verläßt  man  höher  oben  den  Pfad,  um  den  Fundort  zu  erreichen, 
so  gelangt  man-  zunächst  in  einen  aus  Juniperus  communis,  Populus 
tremula,  Carpinus  betuhis,  Ostrya  carpinifolia,  Cori/lus  avellana,  Quercus 
sessiliflora,  Sorbus  aria,  S.  aucuparia,  Prunus  avium,  Rhamnus  fallax,  Rh. 
cathartica,  Fraxinus  ornus  und  Clematis  vitalba  bestehenden  Zwerg- 
wald, der  sich  an  den  Hängen  des  Zakrajni  Vrh  immer  mehr  lockert, 
um  schließlich  größeren,  stellenweise  mit  Felsblöcken  besetzten  Berg- 
wiesen den  Platz  zu  räumen,  in  denen  sich  eben  der  in  Rede  stehende 
Bastard  mit  den  Stammeltern  findet. 

An  anderen  Bestandteilen  weisen  diese  Wiesen  Briza  media,  Koe- 
leria  pyramidata,  Festuca  rubra,  Bromus  erectus,  Brachypodium  rupestre, 
Carex  montana,  C.  pilulifera,  C.  Halleriana,  Polyyonatum  officinale,  Hel- 
leborus  multifidus? ,  Thalictrum  minus,  Thlaspi  praecox,  Potentilla  alba, 
Anthyllis  vulneraria,  Dorycnium  germanicum,  Geranium  sanguineum, 
Linum  catharticum,  Helianthemum  obscurum,  Centaurium  minus,  Gentiana 
utriculosa,  Brunella  laciniata,  B.  vulgaris,  Salvia  pratensis,  Satureia  sub- 
spicata,  Alectorolophus  crista  galli,  A.  Freynii,  Globularia  Willkommii, 
Galium  mollugo,  Valeriana  angustifolia,  Scabiosa  agrestis,  Knautia  Fleisch- 
manni,  Campanula  glomerata,  C.  persicifolia,  Buphthalmum  salicifolium 
und  zahlreich  Centaurea  rupestris  auf,  während  auf  steinigen  Stellen 
Laserpitium  siler,  Cynanchum  vincetoxicum,  Teucrium  montanum,  T. 
chamaedrys  und   Verbascum  austriacum  gedeihen. 

Die  Exkursion  auf  den  Zakrajni  Vrh  bietet  auch  Gelegenheit,  die 
bekannten  Fundorte  der  Centaurea  sordida  (^  C.  Fritschii  X  rupestris) 
am  Fuße  der  Berge  Ja  vorn  i  k  und  Baba  zu  besichtigen.  Man  braucht 
nur  den  Abstieg  über  den  Südabhang  des  Berges  zu  wählen  und  dann 
quer  über  eine  Hutweide  in  südlicher  Richtung  fortzuschreiten,  um  den 
mittleren  Abschnitt  des  Javornikweges  zu  erreichen,  an  dessen  von 
Buschgehölz  begrenzten  Rändern  sich  Centaurea  sordida  in  all  ihren 
mannigfaltigen  F'ormen^^)  in  Menge  findet,  während  die  beiden  Stammarten 
C.  Fritschii  und   C.  rupestris  hier  nur  spärlich  vertreten  sind. 

Der  an  den  Seiten  des  .lavornikweges  gelegene,  vielfach  durch 
prächtige  Wiesenbestände  zerstückelte  und  gegen  den  Fuß  des  Javornik 
an  den  hauptsächlich  aus  Tannen  und  Fichten  bestehenden  Hochwald 
anschheßende  Zwergwald  gleicht  in  seiner  Zusammensetzung  jenem  im 
Bereiche  des  Zakrajni  Vrh,  nur  finden  sich  hier  als  weitere  Bestand- 
teile   noch    Rosa   rubrifolia,    Acer  pseudoplatanus    und    Tilia   grandifolia, 


^)  Vgl,  Paulin  A.,    Beitr.  z.  Kenntnis   der  Vegetationsverh.  Krains  3.  Heft, 
p.  287—289. 


201 

gegen  Adelsberg  zu  aber  auch  Quercus  laniiginosa,  Q.  cerris  und  Staphylea 
pinnata. 

Um  diese  Gehölze  gedeihen  üppig  Liliiim  martagon,  Asparagus  te- 
nuifolius,  Convallaria  majalis,  Gymnadenia  conopea,  Thalictriim  /lexiiosum, 
Potentilla  alba,  Aremonia  agrimonioides,  Cytisus  nigricans,  Trifolium  al- 
pestre,  T.  rubens,  Vicia  cracca,  Euphorbia  angulata,  Geraninm  nodosum, 
Astrantia  major,  Peucedaniim  austriacum,  Chaerophylliim  aureiim,  Hlad- 
nikia  golaka  (=^  Malabaila  Hacqnetii),  Pimpinella  magna,  Piilmonaria 
angustifolia,  Laminm  orvala,  Melittis  melissophylliim,  Melampgrum  pra- 
tense,  Galium  vernum,  Campanula  rapunculoides  und  Cirsium  erisithales, 
die  Wiesen,  in  denen  wieder  Danthonia  calycina  vorherrscht,  aber  weisen 
unter  anderen  Festuca  rubra,  Bromus  erectus,  Veratrum  Lobelianum,  As- 
phodelus  albus,  Anthericum  ramosum,  Gladiolus  paluster,  Silene  nutans, 
Paeonia  officinalis,  Anemone  montana,  Thalictrum  minus,  Potentilla  alba, 
P.  erecta,  Filipendula  hexapetal-i,  Genista  siluestris,  Coronilla  coronata, 
Mercurialis  ovata,  Euphorbia  verrucosa,  Bupleurum  Sibthorpianum  ( -^  B. 
gramineum).  Ferulago  galbanifera,  Gentiana  tergestina,  G.  symphyandra 
(=  G.  lutea  ssp.  symphyandra),  Cerinthe  minor,  Brunella  grandi/lora, 
AleclorrAophus  subalpinus,  Galium  lucidum,  Knuutia  purpurea,  Campaiuila 
persirifolia,  C.  rapuniulus,  Inula  hirta,  Antrnnaria  dioica,  Buphttialmiim 
salici/olium,  Senecio  jacobaea,  Cirsium  pannonicum,  C.  Linkuiiium 
(=  C.  erisithales  X  pannonicum),  Hypochoeris  maculata  und  mehr  ver- 
einzelt auch  Centaurea  rupestris,  C.  Fritschii  und   C.  sordida  auf. 

Unter  diesen  Wiesenbeständen  sind  insbesondere  jene  Abschnitte 
bemerkenswert,  in  denen  die  Grasnarbe  nahezu  ausschliel.ilich  von  Dan- 
thonia calycina  gebildet  wird,  deren  nickende  Hlütenhahne  dann  so  dicht 
aneinander  stehen,  datJ  man  ein  wogendes  Getreidefeld  vor  sicli  zu 
sehen  wähnt.  Diese  Danthftnia -Wiesen  gehören  nebst  der  Gold  bar  l- 
und  Federgrasflur  {Chrysopogon  gryllus  und  Stipa  pcnnata)  unstreitig 
zu  den  t>ezeichnendslen  und  schönsten  unter  den  Grasformalionen  un- 
seres Innerkrainer  Karstgebietes. 

8.  Poa  hi/hridä  Gaud. 

/*oa  hybrida,  nach  Fritsch'^)  in  allen  österreichischen  Alpen- 
lindem  verbreitet  und  in  Ascherson  und  Gra  ebner  Synopsis '**) 
auMJrflcklich  auH  Krain  erwähnt,  war  mir  bis  zum  .lahrc  nM)7  Non  ki-iiii-m 
Fundorte  aus  Krain  bekannt.  Fleisch  mann  verzei<  liii<t  ditst-  .im  h 
im  Herbarium  Garniolicum  des  krain.  Landi-smiisnims  fclilciide 
Art  überhaupt  nicht  und  au«h  Konst  findet  sich  mriiirs  Wissens  in  der 
Literatur  kein  Mjiezieller  krainischer  Standort  angcgrlirn.  Grnanntcn 
Jahres  hin  ich  nun  auf  diene  (iraHart  in  den   Halbier  Alpen  gestoUcn. 

' )  K»u  i    Mi.  2,  p   «57 

*^  A.  i.    •■..,  .^.ynopulM  d.  miltelciirop.  Flora  2.  \Ul.  1.  AIjI.  p.   I2i. 


202 

wogegen  ich  dieselbe  in  den  Steiner  Alpen'^^)  und  Karawanken  ^'^') 
auch  bisher  nicht  nachweisen  konnte. 

P.  hijbrida  findet  sich  imTriglavgebiete  des  erwähnten  Alpen- 
abschnittes, u.  zw.  im  Siebe nseentale  (ca.  1700  w)  in  dem  westlich 
des  Ti  carca  rückens,  beziehungsweise  der  K  o  pi  ca  gegen  die  krainisch- 
küstenländische  Grenze  zu  gelegenen  Lärchen  w  aide. 

Dieser  in  seinem  unteren  südlichen  Abschnitte  mit  Fichten 
untermischte,  in  seiner  oberen  nördlichen  über  die  Siebenseenhütte 
reichenden  Partie  aber  reine,  hier  die  letzte  Waldformation  bildende 
Lärchen  bestand,  einer  der  umfangreichsten  unserer  Alpen,  ist  durch 
die  große  Mannigfaltigkeit  seines  Unterwuchses  besonders  ausgezeichnet. 

Vogelbeer  bäum,  Kreuzdorn  und  Traubenhollunder, 
strahliger  Ginster,  Seidelbast  und  Heckenkirschen,  Grün- 
erlen-, Alpenweiden-,  Zwergmispel-  und  Legföhrengebüsche 
sowie  Zwergwachholder-,  Ericaceen-  und  Steinröselgesträuche 
bevölkern  unter  anderen  den  lockeren.  Hebten  Bestand  und  Grasfor- 
maiionen nebst  vielen  Elementen  der  benachbarten  Kar-,  Quell- 
und  Gesteinsfluren  bedecken  den  felsigen,  vielfach  zerklüfteten  Boden. 

Der  Artenreichtum  dieses  Bestandes  und  seiner  nächsten  Umgebung 
mag  folgende,  wenn  auch  nicht  erschöpfende  Liste  dartun. 

Larix  decidiia  in  alten  mächtigen,  mit  Usnea-  und  Euernia- Arten 
besetzten  Stämmen;   {Picea  excelsa). 

Salix  grandifolia,  Sorhus  auciiparia,  S.  aria,  Rhamnus  fallax,  Satn- 
biiciis  racemosa,  Ribes  alpiniim,  Amelanchier  ovalis,  Rosa  pendiilina, 
Genista  radiafa,  Daphne  mezereum,  Lonicera  nigra,  L.  caerulea,  L.  alpi- 
gena.  —   Clematis  alpina. 

Alnus  viridis.  —  Salix  glabra,  S.  arbuscula.  —  Sorbus  chamaemes- 
pilus. 

Piniis  miighiis;  Jiiniperus  nana.  —  Rhododendron  hirsiitum,  Rho- 
dothamnuH  chamaecistus,  Arctostaphyllos  alpina,  Erica  carnea.  —  Vaccinium 
vifis  idaea,   V.  myrtillus,  V.  uliginosiim.  —  Daphne  striata. 

Salix  retusa,  S.  Jaquinii,  Dryas  octopetala,  Rhamnus  pumila. 

Ciadon ia  gracilis,  C.  coccifera,  C.  rangiferina,  Cetraria  islandica.  — 
Cystopteris  alpina,  C.  fragilis,  Dryopteris  Robertiana,  Dr.  rigida,  Dr.  spi- 
nulosa, Polystichum  lonchitis,  P.  lobatum,  Athyrium  filix  femina,  Asple- 


^')  Scheint  in  den  Steiner  Alpen  überhaupt  nicht  vorzukommen  (vgl. 
Hayek  u.  Paul  in,  Flora  der  Sanntaler  Alpen  in  v.  Hayek,  Die  Sanntaler  (Steiner) 
Alpen  (Abhandl.  der  k.  k.  Z.  H.  G.  in  Wien  Hd.  IV,  Heft  2.)  —  Für  Steiermark 
wird  diese  Art  von  M  a  1  y  (Flora  v.  Steiermark,  p.  25)  nur  aus  dem  Oberlande 
(Kalbling  bei  Admont,  Gailer  Alpen)  angegeben. 

^'')  Fehlt  nach  Scharfetter  auch  in  den  Kara  wanken  Kärntens  und 
findet  sich  in  diesem  Nachbarlande  nur  in  den  G  ur  k  taler  Alpen  und  in  den 
Tauern  (cf.  Schar  fetter.  Die  Verbreitung  der  Alpenpflanzen  Kärntens  in  Ö.  B.  Z. 
1907,  p.  340.) 


203 

niiim    viride :   Bntrychium    lunaria;    Lycopodium    selago ,    L.   annotinum , 
Selaginella  selaginoides. 

Anthoxanthum  odoratum,  Phleum  alpinum,  Agrostis  alpina,  Cala- 
magrostis  varia .  Deschampsia  caespitosa ,  D.  flexiiosa ,  Sesleria  varia , 
Koeleria  eriostachya,  Melica  nutans,  Dactylis  glomerata,  Poa  hyhrida,  P. 
nemoralis,  P.  alpina  f.  vivipara,  Festuca  stenantha,  Festuca  rubra  var.  ge- 
nuina  subvar.  typica  f.  antocyanica  Belli  (ad  suh\ar.  Juncearn  vergens'*V, 
F.  rubra  var.  genuina  subvar.  flaccida  Belli  (ad  subvar.  yanream  vergens'*V 
Xardus  stricta,  Elymus  europaeus;  Carex  muricata,  C.  atrata.  C.  parviflora, 
C.  capillaris,  C.  ornithopoda,  C.  sempervirens ;  Juncus  monanthos,  Luzula 
nemorosa,  L.  Sieberi;  Veratrum  Lobelianum,  Tofieldia  calyculata,  Lilium 
carniolicum,  Majanfhemum  bifolium,  Polygonatum  verticillatum,  P.  offici- 
nale;  Nigritella  nigra,  Gymmdenia  conopea,  Epipactis  atropurpurea. 

Urtica  dioica ;  Thesium  alpinum;  Rumex  arifolius,  R.  alpinus,  Poly- 
gnnum  viviparum ;  Heliosperma  alpestre,  Silene  alpina,  S.  lirida,  yielan- 
dryum  Silvestre,  Gypsophfla  repens ,  Cerastium  strictum;  Trollius  euro- 
paeus, Helleborus  niger,  Aqiiilegia  nigricans,  Aconitum  ranunculifolium, 
A.  paniculatum,  A.  albicans,  Anemone  alpina,  Ranunculus  platani/'olius; 
Biscutella  laevigata,  Cardamine  enneaphyllos;  Sedum  roseum,  S.  atratum; 
Saxifraga  incrustata,  S.  Hostii,  S.  aizoon,  S.  cuneifolia,  S.  rotundifolia; 
Ruhus  saxatilis,  R.  idaeus,  Fragaria  oesca,  Potentilla  erecta,  P.  aurea,  P. 
Crantzii,  Geum  rivale,  Alchemilla  alpigena,  A.  silvestris;  Trifolium  pra- 
tense,  Tr.  repens,  Tr.  pallescens,  Anthyllis  alpestris,  Lotus  corniculatus ; 
Geranium  robertianum,  G.  silvaticum;  Linum  catharticum;  Polygala  al- 
pestris; Hypericum  maculatum;  ffelianthemum  grandiflorum;  Viola  biflora; 
Epilobium  montanum,  E.  alpestre,  Chamaenerion  angustifotium ;  Astrantia 
bai.'arica,  Chaerophyllum  cicutaria,  Pimpinella  saxifraga,  Ligusticum  Se- 
guieri,  Peucedanum  ostruthium  (  =  Impcratoria  ostruthium),  P.  Schottii, 
P.  rablense,  Heradeum  siifolium,  Laserpitium  latifoliuin,  L.  siler,  L.  pcuce- 
danoides;  Pirola  rotundifolia ,  P.  secunda;  Primula  elatior,  P.  auricula, 
Soldanflla  alpina,  Cyclamen  europaeum;  Gentiana  lutea,  G.  pannonica, 
O.  CluHÜ,  ö.  asclepiadea,  G.  pumila,  G.  utriculosa,  G.  nivalis,  G.  aniso- 
donta;  Cynanchum  laxum  ;  Myosotis  silvatica;  Ajuga  pyramidalis,  Teucrium 
mrtntanum  ,  lirunella  grandiflora ,  Galcopsis  sficriosa  ,  Lamiiim  luttiim , 
Stachys  Jaquinii,  Saturcia  alpina,  Thymus  r/iamacdrys;  Vrnuiica  lutea, 
V.  urtirifolia,  V.  offidnalis,  V.  aphylla,  l)igifalis  amhigua,  Mrla/u/iyruin 
Milnaticum,  Euphrasia  salisbun/ensis,  E.  cuspidata,  Alertorolophus  angunti- 
folius;  Orrtftanrhe  grarilis,  ().  pava;  Globularia  rordifotia;  Asprrula  ari- 
Htata,  Galium  anisophyllum ;  Valeriana  monlana,  V  saxatilis,  V.  tripteris; 
Knnutia  liingifnlia,  Sral>insa  luriiln;  ('ampattiila  Sr/icurlurri,  ('.  traclirlium, 
l'hylfumu  (irlnriitari-,  Ph.  f/rtonirifilium ;  Adrnostylrs  glalna,  A.  alliariac, 
Sftlidngd  atfM'Mlhs,  Erigtrnn  ylafiratus,  Aster  lirltiiliiislruin ,  Aiüfunnria 
dioica,    Lettntigmdium    alpinum,    Gnaphnlium   /foppfanum,   liuphthnltuuin 


")  DI«   l<<  vmion  'l<T  h'rHhiraiirU'.u   verdankt*  i<li   M.   I  iiiv.  I'rul.  Iir    >    It  illi 


204 

salicifolium,  Achillea  Clavenae,  Chrysanthemum  montanum,  Homogyne  al- 
pina,  H.  sUvestris,  Senecio  abrotanifoliiis,  S.  cacaliaster,  S.  Fiichsii,  S. 
doronicum,  Carlina  alpina,  Carduus  carduelis,  C.  defloratus,  Cirsium  pa- 
histre,  C.  erisUhales,  Aposeris  foetida,  Leontodon  pyrenaicus,  L.  hispidus, 
Lactuca  muralis,  Crepis  aurea,  C  pahidosa,  Frenanthes  purpurea,  Hiera- 
cium  auricula  ssp.  melaneilema,  Hieracium  villosum,  H.  villosiceps,  H. 
(jlabratum,  H.  siluaticum,  H,  jurassici forme  ssp.  jurassici/orme 
Murr  (^=  H.  vahiepillosum-bifidum  Zahn)'*^). 

In  einer  ziemlich  grossen  mitten  im  Walde  gelegenen  feuchten 
Mulde  und  an  deren  Rändern  finden  sich  schließlich  maßenhaft  Allium 
sibiricum,  ferner  Polyr/onum  bistorta,  Parnassia  palustris,  Alchemilla  al- 
pestris,  Sibbaldia  procumbens,  Trifolium  badium,  Pinguicula  alpina  und 
Gnaphalium  supinum. 

9.  Diwaljoiwea  serotina. 
P  a  IIa  in  Koch  Synopsis,  3.  Aufl.,  3.  Bd.,  p.  2555. 

(Syn.  Cyperus  serotimis  Rottb.;  C.  Monti  L.  fil. ;  Plemel.  —  Pycreus  Monti 

Rchb. ;  Fleischmann.  —  Juncellus  serotinus  C.  B.  Clarke.  —  Chlorocyperus 

serotimis  Palla  in  Allg.  Bot.  Zeitg.  VI,  1900,  p.  201). 

Duvaljouvea  serotina  wird  in  der  neueren  Literatur'*^)  allgemein 
fiu-  Österreich  nur  aus  dem  Küstenland,  aus  Dalmatien  und 
Südtirol  verzeichnet,  wiewohl  Plemel  schon  im  Jahre  1862  diese 
Art  aus  Krain  publiziert  hatte'*''). 

Plemel  entdeckte  nach  Belegexemplaren,  die  im  Herbarium 
Carniolicum  des  krainischen  Landesmuseums  erliegen,  D.  serotina 
bei  St.  Kanzian  in  Unterkrain,  u.  zw.  auf  sumpfigen  Stellen 
„Pod  Hribom"  bei  Zagrad  und  in  einer  Pfütze  vor  der  Mühle  in 
Vrh  (Auenlal)  gleich  neben  der  Straße.  An  letzterer  Lokalität  scheint 
D.  serotina  allerdings  nicht  mehr  vorzukommen,  H.  Dr.  H.  Högler 
wenigstens  hat  sie  in  letzterer  Zeit  dort  nicht  wieder  gefunden. 

Vor  kurzem  wurde  durch  H.  R.  v.  Gspann  ein  neuer  Standort 
dieser  Art  in  Unterkrain,  nämlich  in  Wassergräben  an  der  Save  bei 
Rann,  jedoch  auf  krainischem  Boden  in  der  sogenannten  „Vrb  i  na" '*^) 
nachgewiesen.  An  diesem  Fundorte  von  H.  Dr.  Högler  gesammelte 
Exemplare  besitze  ich  in  meinem  Herbare. 

Auch  in  Kroatien  kommt  unsere  Art  an  der  Save  bei  Agram  vor. 


^2)  Det.  K.  H.  Zahn. 

")  Vgl.  Aschers,  u.  Gräbn,  Synopsis  2.  Bd.  p.  270;  Ballier -Brand, 
Kochs  Synopsis  3.  Aufl.  3.  Bd.  p.  2556;  Fritsch  K.,  Exkursionsfl.  2.  Aufl.  p.  86. 

*^)  Plemel  V.,  Beiträge  z.  Flora  Krains  im  3.  Jahresh.  d.  Ver.  d.  krain. 
Land.  Mus.  (1862)  p.  121.  —  Die  von  Fleisch  mann  in  Übers,  d.  Flora  Krains 
p.  19  zitierten  Standorte  bei  Monfalcone  u.  Duino  sind  richtig,  liegen  jedoch 
im  österr.  Küstenland. 

^5)  Vgl.  Note  Nr.  28. 


205 

10.  Chlowcyperiis  longiis. 
Pa  IIa  in  AUg.  Bot.  Zeitg.  VI,  1901.  p.  201. 

iSyn.   Cyperiis  longiis  L. ;  C.  procerus  M.  B.) 

Chlorocypenis  longiis  wird  von  Fleischmann  1.  c.  p.  19  in  Sümpfen 
und  Gräben  bei  P  ö  1 1  a  n  d  .  T  s  c  h  e  r  n  e  m  b  1  und  Gottschee  in  Un- 
ter k  r  a  i  n  ,  bei  W  i  p  p  a  c  h  in  I  n  n  e  r  k  r  a  i  n  und  bei  M  o  n  f  a  1  c  o  n  e  iin 
Küstenland  angegeben.  Bei  Monfalcone  kommt  Chi.  longiis  tat- 
sächlich vor  und  dürfte  vielleicht  auch  bei  Wippach  zu  finden  sein.  In- 
wieweit aber  die  aus  Unterkrain  gemachten  Standortsangaben  zu- 
treffen, vermag  ich  nicht  zu  entscheiden,  da  ich  die  Umgebungen  der 
genannten  Örtlichkeiten  leider  bisher  nicht  näher  durchforscht  habe.  Die 
bekannte  Unzuverlässigkeit  der  Fleisch  m  a  n  nschen  Angaben  dürfte 
der  Grund  sein,  daß  neuere  Autoren  dieselben  nicht  berücksichtigen 
(cf.  Note  43)  und  Krain  als  Verbreitungsbezirk  nicht  verzeichnen"*^). 

Indes  kann  ich  einen  Standort  angeben,  dessen  Richtigkeit  nicht 
anzuzweifeln  ist.  Nach  einem  im  Herbarium  Carni  olicu  iii  (Land.- 
Mus.)  vorfindlichen  Exemplar  sammelte  seinerzeit  Janša'*')  unsere  Art 
in  Unterkrain  bei  Zejno  (ca.  '.^10  ni)  nächst  Pijavsko  (zwischen 
Gurkfeld   und  Veliki  Trn). 

Cbrigens  liegt  vielleicht  auch  der  tiir  Steiermark  zitierte 
Standort,  an  dem  Preissmann  1891  Chi  longiis  als  neu  für  ..dieses 
Kronland"  nachgewiesen  hat  *^,  nämlich  „auf  den  Wiesen  zwischen  der 
Stadt  Kann  und  der  Sa  v  e"  nicht  in  Ste  i  e  r  m  a  r  k  ,  sondern  in  Krain. 
denrj  da.s  zwi.schen  Hann  und  der  Save  liegende  Alluvialterrain,  die 
sog.  Vrbi  na  (cf.  Note  28)  wenigstens,  gehört  nach  der  Speziaikarle 
(Zone  22  Col.  XIII.)  zu  Krain  und   nicht  zu  Steiermark. 

//.    Kl  ioplnnu  III    Srheurltxrii   Hoppe. 
(Syn.  Eriophoruin  (it/jil.u/ii/n   Host). 

Auch  Krinphonim  Srheurhzeri  wird  in  der  neueren  Literatur'')  tiii- 
Krain  iiirht  angegeben,  wiewohl  diese  Wo  llgrasa  r  I  aucli  in  luiscrcr- 
Flora  vertreten  i«t. 

*•)  Fri  tüch  nennt  I.  r.  p.  87  nur  N  i  ederfl-^lerre  i  r  h  .  »O  hor/^s  I  «rr  c  i  cli?), 
Untertteiermark  und  KQslenlnnd 

*')  ClemenH  JanAa,  KiK^perator  in  Veliki  Trn  ((in)ü<lt»nO  '»<•'  «iiiik- 
leld,   «»pfller    in    ni-inem   ^JeburlHorto   Ken({(>  n  f  el  d ,    w«)  er  im  .I.'diro  isfil  slnrl), 

b^-leilidl«!    HJrh    IcMinft   an    dem    von    <)  p  i  I  z  i;e(rr(lM<l)-tcn   TiiiiHrhvcrciii  iiiid  Kljind 

MU'h    mil    dem    lux  liM-rdieiiten    kriiiriiHchen  KloriHli-n    V.  I'leinel   in   ViTliindini^. 

**)  l'reimimnn  K..  Itellr,  x.  Florn  v.  Sluiurmurk  in  Milt.  den  niilurw.  Ver,. 
r.  HIeinmiark,  JnUru   iH^r»,  Mep.  Abdr.  p.  27. 

**)  Cf.  Note  Nr  i'A. 


206 

In  den  Karawanken  und  S  t  e  in  e  r  a  1  pe  n  ,  wo  E.  Scheiichzeri 
in  Kärnten  und  Steiermark  vorkonnnt,  wurde  es  in  Krain  allerdings 
bisher  nicht  nachgewiesen,  wohl  aber  in  den  Raibler  Alpen,  u.  zw. 
in  der  Trenta  Gruppe  südlich  vom  Triglav.  Der  Standort  hier  liegt 
in  dem  umfangreichen,  vom  Triglav,  Mišelj  Vrh,  Tolste c  (Tose) 
und  Vrnar  umrandeten  Kesseltal,  dessen  oberer  größerer  „Velopolje" 
genannter  Teil  gegenwärtig  ein  sumpfiges,  vielfach  schon  versandetes 
Weideterrain  bietet,  während  der  südliche  tiefer  gelegene,  als  „Malo- 
polje"  bezeichnete  Abschnitt  (ca.  1650  m)  ein  kleineres  Alpenmoor^^) 
„Eriophoretum"  ^')  darstellt,  das  eben  der  Standort  von  E.  Scheuch- 
zeri  ist. 

Außer  den  nur  von  Gtowacki^^)  beobachteten,  in  der  folgenden 
Liste  mit  (Gi.)  bezeichneten  Moosen,  finden  sich  hier  nach  meinen 
Aufzeichnungen  teils  an  den  versumpften  Rändern  der  wenigen  noch 
vorhandenen  Lachen,  teils  auf  den  Maulwurfshügeln  gleichenden  Bülten 
folgende  Arten: 

Gymnocolea  inflata.  Cerafodon  purpiireiifi,  Dicranella  Schreberi  var. 
lenta  (Gt),  Fissidens  osmundoides  var.  microcarpus,  Dissodon  splachnoides 
(GL),  Tayloria  serrata^^),  Splachmim  sphaericum,  Pohlia  niitans  (GL),  Bryiim 
affine,  Bryum  carniolicum  Gtow.  (GL),  Aiilacomnhim  palustre,  Amblyodon 
dealbatiis  (GL),  Climaciiim  dendroides,  Calliergon  Richardsoni,  Stereodon 
callichrous  (GL). 

Equisetum  palustre  f.  nanum.  —  Eriophorum  Scheuchzeri,  E.  an- 
yustifolium,  Trichophorum  austriacum,  Heleocharis  pauciflora,  Carex  pii- 
licaris,  C.  grypos,  C.  Goodenoughii,  C.  Oederi;  Jiinciis  alpinus  var.  miicroni- 
floriis  et  f.  pygmaeus,  J.  filiformia. 

Polygonum  viviparutn,  Caltha  sp.,  Saxifraga  stellaris,  Parnassia  pa- 
lustris, Potentilla  erecta,  Sibbaldia  procumbens,  Ligusticum  mutellina, 
Epilobium  palustre,  E.  alsinefolium,  Soldanella  minima,  Gnaphalium  su- 
pinum. 

12.  Schoenoplectus  triqueter. 
Palla  in  Bot  Jahrb.  f.  Syst.  X,  1889,  p.  299. 

(Syn.  Scirpus  triqueter  L. ;   S.  trigonus  Roth ;    S.  Pollichii  Gren.  et 
Godr.  —  Heleogiion  triquetrum  Rchb ;  Fleischm.) 

Schoenoplectus  triqueter,  dessen  Verbreitung  in  Krain  allgemein  ver- 


5°)  Cf.  Vierhapper  F.  u.  Handel-Mazzetti  H.  Frh.  v.,  Exkursion  i.  d. 
Ostalpen  p.  72  in  Führer  z.  d.  wissensch.  Exkurs,  d.  IL  internat,  bot.  Kongr.  Wien 
1905,  in. 

^')  Cf.  Brock  man  n-.I  er  osch,  Flora  d.  Puschlav  p.  362. 

")  Glowacki  .1.,  Die  Moosflora  der  Julischen  Alpen  in  Abhandl.  d.  Z.  B.  G. 
Wien,  Bd.  V.  Nr.  2. 

")  Kommt  auch  auf  Velopolje  vor,  welcher  Standort  in  Li  m  pr  ich  t  G. 
K.,  Die  Laubmoo.se  Deutschi.,  Österr.  u.  d.  Schweiz  II.  p.  149  (Rabenhorst's  Krypto- 


207 

zeichnet  wird,  soll  nach  Fleischmann '^)  bei  Möttling,  Tscher- 
n  e  m  b  1  und  G  o  1 1  s  c  h  e  e  in  U  n  t  e  r  k  r  a  i  n  und  bei  \V  i  |i  p  a  o  h  in  I  n  n  e  r- 
k  r  a  i  n  vorkommen. 

In  den  Sammlungen  des  hiesigen  Landesmuseums  sind  jedoch  keine 
Belege  vorhanden,  so  daß  der  einzige  sicher  bekannte  Standort  dermalen 
nur  der  am  rechten  Saveufer  bei  der  Überfuhr  in  Čatež  (nächst  Rann) 
in  Unterkrain  ist,  woselbst  H.  R.  v.  G  s  p  a  n  n  diese  im  allgemeinen  sehr 
zerstreut  vorkommende  Art  in  letzterer  Zeit  nachgewiesen  hat.  Hier  von 
H.  Dr.  Högler  im  .lahre  1913  gesammelte  Exemplare  besitze  ich  in 
meiner  Sammlung. 

Falls  der  für  Kroatien  bei  Ozajl'''')  (Wosail)  zitierte  Standort 
zutrifft,  käme  Seh.  triqiieter  in  unserer  Flora  audi  am  linken  Kulpa- 
ufer  vor,  denn  Ozajl  (zwischen  Osilnica  und  Kuželj  bei  B rod 
a.  K.)  liegt  zwar  an  der  krainisch-kroatischen  Grenze,  jedoch  in  Krain 
und  nicht  in  Kroatien.  Da  es  mir  gelegentlich  meiner  Exkursionen 
in  dies  entfernte  Gebiet  vor  allem  darum  zu  tun  war,  die  Flora  der 
gegen  das  linke  Ufer  der  K  u  1  p  a  abfallenden  M  o  r  o  w  i  t  z  e  r  Berge  kennen 
zu  lernen,  habe  ich  mich  im  Tale  selbst  zu  flüchtig  umgesehen,  um  das 
Vorkommen  unserer  Art  hier  bestätigen  oder  negieren  zu   können. 

Der  von  Flemel^'')  angegebene  Standort  „in  Gräben  des  Lai- 
b ach  er  Stadtwaldes"  ist  irrig  und  beruht  auf  Konfundierung  mit  Schoe- 
noplectun  mucmnatus  (L.)  Palla. 


13.  Cladiüin  ninriscus  (1>.)  U.  Br. 

(Syn.  Schopnus  Marisnis  L.   —    ('Indium  qermnniciim  Schrad.:   T/.   h'pio- 

stachyiim  Nees). 

('ladium  marisnis  publizierte  der  leider  für  die  WissenschafI  /u 
früh  verstorbene  l)r.  pliil.  Krifz  .\ltmann''')  Im  .lahre  1907  als  eine 
für  Krain  neue  Art,  die  er  in  einem  kleinen  Wiesensumpfe  am  Süd- 
abhange  de»  ü  o  1  e  k  Hrib  ober  Log  bei  B  i  1 1  i  c  h  g  r  a  z  (ca.  700  //;)  ont- 
fhvkf  hatte.  Die  f*flan/e  konmit  in  diesem  Sumi)fe  gemeinsam  mit  Dri/o/i- 
t*^ris  thflfiittcriH  und  Janriisurtau  vor  und  bildet  daselbst  einen  gniücron 
BeHtand. 

.  1  ii»rn  Kl.  4    M)  aU  „Hflpoljft    Ji  ii  f   dorn   TfifKloii"    iti    i\i\h   Anterr.  K  0  h  I  <•  n  I  .i  n  il 
funetzl  entrheini 

**)  Cborn.  der  Hör«  KrainM,  p.  '-i(J. 

**)  K  f  h  I  o  HNf»  r  -  K  I  <'  k  (>  V  H  k  i    i*l     Kn  r  k  :i  m  -  \'  u  k  <i  I  i  n  <>  \  i  i'  .    Ilur.i   ( 'to.ilirii 

p.  117.; 

*♦)  licitrAifR  /„  KlofB  v.  Krnln  I.  «•.  p.  157. 

*^  Allmann  K,,  Zur  Klora  KniinM  in  Milli'ilj{.  «I.  iwiliirw.  Vi-r  ;i  il.  rni- 
vrr*Hhi  Wirn.  V    Jnhr«..  11107.  Nr.  I     4,  p.  .V). 

i.r 


208 

Tatsächlich  wurde  Cl.  mari.scus  aber  schon  lange  vorher  in  Krain 
nachgewiesen,  jedoch  nicht  veröffentlicht.  Schon  Hladni  k  erwähnt  in 
einem  die  Flora  Krains  behandelnden  Manuskripte  das  Vorkommen  dieser 
Art  bei  Idria  und  im  landschaftl.  Herbarium  Carniolicum  erliegen  von 
Dolliner  in  Gräben  ober  Idrijska  Bela,  einem  südwestlich  von  Ober- 
idria  gegen  Zadlog  zu  am  rechten  Ufer  des  Id ri j caflusses  gelegenen 
Terrainabschnitte,  gesammelte  Exemplare.  Darnach  dürfte  diese  Art  auch 
im  Bereiche  des  Z  ad  logplateaus  selbst  zu  finden  sein,  wiewohl  ich  sie 
dort  nicht  beobachtet  habe. 

14.  Carex  paiiciflora  Lightf. 

Die  Arm  blutige  Segge,  Carex  paiiciflora,  ist  in  unserer  Flora 
nur  aus  dem  Gebiete  der  Raibler  Alpen  bekannt,  wo  sie  in  den 
beiden  auf  dem  Gebirgsrücken  Ribsica  (westlich  von  Veldes  und 
Wocheiner  Vellach)  bei  1200  m  Seehöhe  gelegenen  Hochmooren  ^^) 
vorkommt  und  daselbst  seinerzeit  (1857)  von  Deschmann^^)  als  eine 
für  Krain  neue  Seggenart  aufgefunden  wurde. 

Von  diesen  Moorbeständen,  die  sich  beide  in  geringer  Entfernung 
vom  Forsthause  Mrzli  Studenec  südwärts  finden  und  von  da  aus 
auch  am  bequemsten  zu  erreichen  sind,  liegt  der  nördlichere  kleinere, 
mehr  langgedehnte  knapp  bei  der  Sennenalpe  Grajska  Planina 
(Veldeser  Alpe),  der  andere  südlichere  größere,  eine  runde  Mulde  füllende 
am  Nordwestfuliie  des  Goli  Vrh  (1365  m). 

Diese  ringsum  von  prächtigem  Fichtenwald  umgebenen  Lokalitäten 
sind  uns  von  besonderem  Interesse,  weil  sie  gegenwärtig  in  Krain  die 
einzigen  größeren  mit  der  Legföhre,  Pinus  mughus,  besetzten  Moore 
sind  und  uns  auch  veranschaulichen,  wie  das  ausgedehnte  Laibacher 
Moorbecken  in  jener  Zeitperiode  beschaffen  war,  als  es  ein  mit  Leg- 
föhre n ''°)  bewachsenes  M  o  o  s  m  o  o  r  (S  p  h  a  g  n  e  t  u  m  p  i  n  i  f  e  r  u  m) 
repräsentierte. 

Wie  in  Moosmooren  überhaupt  sind  auch  in  den  beiden  R  i  b  š  i  c  a- 
mooren  als  untere  Schichte  im  allgemeinen  tonangebend  die  Torfmoose 
(Sphagna)^^),  die  hier  in  einem  bunten  Gemisch  von  Arten  und  Formen 
vertreten  sind.  Unsere  in  Rede   stehende  Segge  findet  sich  da  zumeist 


'^)  Hochmoor  =  Heidemoor  =  Moosmoor  =  Sphagnummoor  =  Sphagnetum. 

")  Cf.  D  esc  h  mann  C,  Beitr.  z.  Naturg.  d.  Laibacher  Morastes  im  2.  Jahresh. 
d.  Ver.  d.  krain.  Land.- Mus.,  1858,  p.  85. 

*")  Am  Laibacher  Moor  w<ächst  die  Legföhre  jetzt  nicht  mehr.  Daß 
dieses  jedoch  einst  mit  Legföhrenbeständen  besetzt  war,  beweisen  die  zahlreichen 
in  tieferen  Torfschichten  vorfindlichen  Stämme,  die  Etti  ngshausen  als  zu 
Pinus  mughus  getiörlg  erkannt  hat. 

")  Die  auf  den  Ribšicamooren  vorkommenden  Sphagna  und  sonstigen 
Moose  hat  Olowacki  (cf.  Note  Nr  52)  publiziert  und  sind  dieselben,  insofern  sie 
nur  von  ihm  t)eobachtet  wurden,  in  der  Hestandliste  mit  (Gl.)  bezeichnet. 


209 

nicht  einzeln  in  Torfmoosen  eingestreut,  sondern  kommt  gesellig  in 
großen  Rasen  und  in  solcher  Menge  vor,  daß  sie  stellenweise  eine  ge- 
schlossene obere  Schichte  bildet. 

Nebst  Legföhren  und  vereinzelten  Individuen  der  Blauen 
Heckenkirsche  (Lonicera  caerulea)  y>' eist  die  Vegetationsdecke  dieser 
Hochmoore  folgende  Bestandteile  auf. 

Gymnocotea  inflata,  Mylia  Taylori  (Gl.).  Cephalozia  conniven.s,  Odon- 
toschisma  sphagni. 

Sphagniim  cymbifoUum  ^^,  Sph.  cymbifolinm  var.  papillosiim  (Gl.) 
Sph.  cymbifolinm  var.  imbricatiim  f.  compactiim  subf.  flavescens  (Gl.), 
Sph.  medium  (Gt.),  Sph.  medium  f.  congestum  subf.  glaucescen.s,  subf. 
purpura.scens  et  subf.  versicolor  (Gt.),  Sph.  Girgensohnii,  Sph.  Girgensohnii 
var.  speciosum  (Gl.).  Sph.  Girgensohnii  var.  speciosum  f.  squarrosulum  (Gl.), 
Sph.  Girgensohnii  var.  strictum,  Sph.  rubelhim  (Gl),  Sph.  fuscum  (Gl.), 
Sph.  acutifolium.  Sph.  acutifolium  var.  conge.stum  (Gl.),  Sph.  quinquefa- 
rium  (Gl.),  Sph.  .subnitens  (Gl.).  Sph.  parvifolium  (Gl.),  Sph.  molluscum, 
Sph.  molluscum  f.  laxifolium  (Gl.),  Sph.  contortum  [Gl.),  Sph.  inundatum  (Gl.). 

Bryum  bimum,  Mnium  punctatum.  Aulacomnium  palustre,  A.  pa- 
lustre  var.  polycephalum  (Gl.).  Polyfrichum  qrucile,  P.  strictum,  Clima- 
rium  dendrfjides,  Drepanocladus  aduncus  (Gl.),  Dr.  trifarius  (Gl.),  Dr. 
vernicosus  (Gl.).  Acrr)cladium  cuspidafum  (Gl.),  Campylium  Stella  tum,  Ste- 
reodon pratensis  (Gl.)  und  auf  dem  kleineren,  von  weidendem  Rinde  oft 
durchstreiften  Moore  auch  Splachnum  sphaericum ,  Spl.  ampullnceum 
(Deschm.)   und   Bryum  carniolicum  Glow.  (Gl.). 

Equisetum  palustre,  E.  limosum ;  Lycopodium  selago,   L.  inundatum. 

Scheurhzeria  palustris;  Trichophorum  alpinum,  Eriophorum  vagi- 
natum,  E.  latifolium,  fihynchospora  alba,  Care.x  pauciflora,  C.  echinata, 
C.  Goftdenoughii.  C.  limosa,  (\  rostrata;  Junrus  bu/onius,  J.  al/)inus  var. 
fuHci-atfr,  ./.  articulatus;  Orchis  la.xi flora;  Caltha  sp.,  /ianunrulus  rcpcns, 
Drosera  nttundifolia,   /'arnassia  palustris,   Polen  t  i  IIa  rrecta. 

Andronu'da  [tolifolia,  Calluna  vulgaris,  Vaccinium  oxycoccos,  V.  nitis 
idaea,    V.  myrtilluH,   V.  uliginosum. 

Hiemit  Hchließe  ich  die  Besprcchung  der  ersten  Serie  für  Krain 
neuer  oder  neltener  f'flan/.en   uiul   der  Verhältnisse   ihres  Vorkommens. 

Eh  Hei  mir  hier  noch  KC^t^H'-*.  dem  Herrn  Direktor  des  krainischen 
I^andcHmuHcumH  Prof.  Dr.  .1.  .M  a  n  t  u  a  n  i  sowie  seiner  Hilfskraft  Herrn 
l'rof.  Dr.  (iv.  Sajovic  für  das  lichenswünii^c*  Knfgejjenkommcn  ,  das 
ich  \>e\  Hetiüt/unt;  der  landschaftlichfri  S.iinmlunyen  ji'drr/ril  finde, 
meinen  ergcbcfiMten  Dank  auH/.usprechen. 

**)  Nomenkliitur  (inr  .S'/;/</if/nyi  nn<h  Kavi  na  K,  ^Vnl««  raftolinrilky  Mono- 
Kmrirka  Rludin  in  HW/.imunitnr  ti  k.  lirthm  (ii'«r||Hrli  d  WiMHciiMcli  .  inalh  -nalurw. 
Kl.,  1912,  p.  1-219. 


210 

Slovstvo. 

Referati. 

Gruden,  dr.  yosip.  Starine  železnih  in  salnjskih  Slouenou  Kra'>ine(it.  iz 
zgodovine  ogrskih  Slovencev.  Časopis  za  zgodovino  in  narodo- 
pisje. Maribor,  XI.  letnik  (1914)  str.  93  —  154. 

V  podstrešju  gornjelendovske  cerkve  je  našel  rajni  tišenski  župnik,  dr.  Fran 
Ivanoczv  rokopis  gori  označene  vsebine.  Dal  ga  je  na  uporabo  in  publikacijo 
dr.  Grudnu,  ki  ga  priobčuje  „v  istem  jeziku  in  pravopisu,  kakor  je  izvirnik".  Pred 
seboj  imamo  torej  droben  zgodovinski  vir  v  diploniatičnem  prepisu.  To  je  tem  va- 
žneje,  ker  je  ta  spis  edini,  ki  nam  poroča  o  zgodovini  Prekmurcev.  Pisatelj  je  bil 
—  po  domnevi  dr.  Grudna  —  najbrže  župnik  Jakob  S  a  bar  (f  1863).  Pozneje  se 
je  spis  redigiral  in  popravil  —  po  .soglasni  sodbi  dr.  lvanoczy-ja  in  dr.  Grudna  — 
župnik  .Jožef  Košič  (*  v  Belotincih,  1788,  f  v  Gornjem  Siniku,  1867).  Ta  poljudni 
obris  zastavi  s  preseljevanjem  narodov.  Srednjemu  veku  je  odmerjen  pičel  prostor 
(10  strani),  dočim  zavzema  zgodovina  protestantstva  22  strani;  prvi  in  osmi,  list  sta 
se  izgubila.  Rokopis  je  iz  tretjega  ali  četrtega  desetletja  19.  veka.  V  prilog  razume- 
vanju besedila  je  opremil  dr.  Gruden  ves  spis  z  nizom  opomb  pod  črto  in  je  s  tem 
izvirnik  bistveno  poglobil  in  popravil.  Vrzel  za  izgubljeno  besedilo  8.  lista,  ki  je  obsegal 
del  vlade  Rudolfa  II.  (od  1.  1576  do  1608),  je  izdajatelj  izpopolnil  z  opombo  pod  črto 
(str.  12Ö— 121).  Tako  smo  dobili  v  javnost  o  Prekmurcih  pač  skromen  zgodovinski 
vir,  a  vir  je  vendar,  ker  nam  tolmači  in  pripoveduje  marsikak  lokalen  dogodek,  ki 
ga  sicer  v  preglednih  in  obsežnih  zgodovinah  ne  nahajamo.  Dr.  Gruden  si  je  pridobil 
novo  zaslugo  s  tem,  da  nam  je  s  trudapolno  izdajo  omogočil  uporabljati  ta  vir,  ki 
utegne  razjasniti  marsikako  točko  v  lokalni  zgodovini  protestantstva  med  Prekmurci.  — 

Prav  posebno  hvaležni  bi  bili  znanstveniki  izdajatelju,  ako  bi  bil  poročal 
tudi  o  ustroju  rokopisa.  Nejasno  je  n.  pr.  da-li  ima  spis  izvirni  naslov  ali  ne.  Na 
str.  93.  se  imenuje  v  začetku  „rokopis  z  gornjim  naslovom",  14  vrst  nižje  pa  „ro- 
kopis, ki  je  bil  brez  naslova".  Moderna  edicijska  tehnika  stremi  za  označbo  meril, 
papirja  in  drugih  akcidencij,  ki  zvišajo  sličnost  in  porabnost  izdaje  na  mestu  iz- 
virnika. V  modernih  opombah  bi  bilo  prav,  pisati  magyarska  imena  v  njihovem 
pravopisju  :  Bänffy  (mesto  Banfy),  Batthyäni  (m.  Battyany),  Biro  (m.  Biro),  Boczkay 
(m.  Bočkaj)  itd.,  kakor  i  mi  zahtevamo  pravilne  oblike  za  svoje  be.sede. 

Mantuani. 

Jahrbuch  des  hydrographischen  Zentralbureaus  im  k.  k.  Ministerium 
für  öffentliche  Arbeiten.  XVIII.  Jhgg.  1910.  Das  Savegebiet.  A. 
Niederschlagsbeobachtungen  4°,  30  S.  B.  Wasserstandsbeobach- 
tungen. 48  S.  Beilage:  Hydrographische  Übersichtskarte  des  Save- 
gebietes  1  :  750.000  mit  Isohyeten  für  das  Jahr  1910  .  .  .  Wien  1913. 
In  Kommission  bei  W.  Braumüller. 

In  beiden  vorliegenden  Heften  bieten  sich  die  Ergebnisse  der  in  bewährter 
Weise  zielbewußt  in  großem  Stile  angelegten  und  beharrlich  fortgesetzten  hydro- 
graphi.schen  Durchforschung  des  Savegebiefes  bis  zur  krainisch-steiri.schen  Lande.s- 
grenze  bei  Rann  in  ihrem  XVIll    Jahrgang. 

Im  ombromelrischen  Beobachtungsnetze  waren  im  Berichtsjahre  I91Ü  nicht 
weniger  als  90  Stationen  tätig,  hievon  60  im  krainischen,  29  im  steirischen,  1  im 


211 

kärntnischen  Anteil  des  Savegebietes.  Von  46  Ombrometer-,  1  Sommer-  und  2  Ombro- 
graphenstationen  sind  die  Messungsergebnisse  in  diesem  Jahrbuche  vollinhaltlich 
veröffentlicht.  Der  Schneebeobachtungsdienst  wurde  an  55  Orten  sowie  an  2  selbstän- 
digen Hochgebirgsschneepegelstellen  (Baba  und  Triglav)  versehen.  Von  den  Ergeb- 
nissen der  täglichen  Temperaturmessungen,  welche  an  44  Stationen  vorgenommen 
wurden,  sind  jene  von  4  Stationen  vollinhaltlich  abgedruckt.  Selbstregistrierende 
Regenmesser  waren  an  2  Orten  (Kanker  und  Led  ine)  in  Tätigkeit.  Der  Wasserstand 
der  Flüsse  wurde  an  81  Orten  (71  in  Krain,  10  in  Steiermark)  beobachtet.  Mit 
selbstregistrierenden  Wasserstandszeigern  waren  4  Stationen  (Littai,  Gurkfeld,  Cilli, 
Kloster  Nazaret)  ausgerüstet.  Die  Erhebungen  der  Wassertemperaturen  wurden  an 
9  Stationen  fortgesetzt.  Die  Beobachter,  welche  sich  der  Aufgabe  widmeten,  die  sich 
darbietenden  Daten  mit  ausdauernder  Soi^falt  zu  vermerken,  gehören  den  ver- 
schiedensten Ständen  an  (Lehrer,  Geistliche,  Beamte,  Besitzer  etc).  Es  gebürt  ihnen 
für  ihre  opferwillig  aufgewendete  Mühewaltung  zugunsten  heimatkundlicher  wissen- 
schaftlicher und  tehnischpraktischer  Interessen  wärmster  und  anerkennendster  Dank. 

Die  mitgeteilten,  zweckmäßig  eingerichteten  Tabellen  sind  geeignet,  eine 
Vorstellung  von  dem  ganzen  großen  Umfange  der  gesammelten  Beobachtungen  zu 
erwecken.  Die  nächstliegenden  statistischen  Ergebnisse  erscheinen  in  Schlußab- 
schnitten  in  willkommener  Weise  zu  „allgemeinen  Übersichten"  zusammengefaßt. 
Man  vermißt  hiebei  den  Namen  ihres  verdienten  Verfassers,  vermutlich  zugleich 
des  I^eiters  und  der  Seele  des  ganzen  Beobachtungsdienstes  und  Redakteurs  der 
vorliegenden  Publikation.  Hie  und  da  den  Zahlen  der  Tabellen  beigesetzte  Frage- 
zeichen weisen  darauf  hin,  daß  die  Leitung  mit  dem  klärenden  Blick  der  Kritik 
geführt  wird,  und  auf  die  etwa  erwünschte  Vervollkomnmung  der  Beobachtungen 
bedacht  ist.  Ein  guter  Maßstab  für  die  Beurteilung  der  Sorgfalt  der  Niederschlags- 
meäsung  ist  wohl  die  Anzahl  der  Tage  mit  Niederschlag  unter  10  mm.  Diese 
Anzahl  ers<-heint  dementsprechend  in  den  Tabellen  hervorgehoben. 

Aus  der  , übersieht'  der  Niederschlagsverhältni.sse  erfahren  wir,  daß  die 
Jahresüumme  des  Niederschlages  im  Beobachtungsgebiet  während  des  Berichtsjahres 
ll6'.'o  des  mehrjährigen  Mittelwertes  betrug,  also  beträchtlich  übcrnormal  war. 
Die  höch-ste  .lahressumme  weist  Leskova  dolina  (auf  der  Nordostseite  des  Inner- 
krainer  Schneeberges)  mit  3087  mm  auf,  als  die  kleinste  Summe  tritt  jene  von 
Sl.  Marein  (ÖHtlich  von  Cilli)  mit  \()'M)  mm  entgegen.  Die  geographische  Verteilung 
de«  Niedernchlages  sr-hmiegt  sich  in  der  .Jahressumme  im  allgemeinen  an  die  Ober- 
flÄrhenge-' '"  ■  ■  d»-s  J^nde.s  an,  ist  jedoch  im  hesondcrn  ci^jcnartig  ausgcprü^,'!.  Die 
(»ebirge  ••  -n  ;ils  (iebiete  vermehrten,  die  Niederungen  als  solche  west-ntlich 

geringeren  .Nieder^rhlagfjs.  Die  Eigenart  zeigt  »ich  aber  dadurch,  daß  der  Schnceberg 
(1796  m)  entsprechend  der  Nähe  de«  Meeres  von  der  (allerdings  interpolierten) 
liohyele  von  4'M)0  mm  uniH^-hlungen  frscheint,  der  mehr  landeinwärts  gelegene 
obwohl  höhere  'üpfel  des  Triglav  (2Wit  m)  jedoch  vcjij  der  :{200  /»/;/- Linie,  und 
die  Gipfel  der  (irintavec-(irupiMi  in  den  Steiner  Alpen  von  der  24(K) //jm-lsohyolo 
umzogen  werden.  Andenteit«  erhielten  «Ihh  .Savetal  bei  Lichtenwald  und  das  obere 
SollJital  nur  rund  VHH)  mm  .\n  Ni«-d«TH(hlag  Weitern  Kin/.cllicitfn  (Ibi-r  den  Nirder- 
•ehlag  im  allgemeinen  folgen  Anga>>en  über  die  .Schneederkf.  Hi-sondcrs  bu^ichteriH- 
wert  int  die  TntMjlle  über  die  NiederMchIngMmengen  und  NiederHchlagHliöhen  für  die 
Jahre  IH96  bin  1910.  Damarh  fjillen  im  Sav(!gebiel  hh  zur  Ijindi-Hgrenz«  bei  Rann 
(9W7  km^)  jflhrljrh  im  Durch^uhnilt  l.'»74  Am'  melooriHrhen  WaHHern ;  daH  (ioblel 
wOrdo  damit   l.VCt  mm  UmU  mil  Wanner  hediv-kt  hcin. 

Di«'  ■lahreanillt'-l  <l.r   Ti-mperalur  waren  dun'hwhiiillli<li  um  OTT  überiii»riiuil 


212 

Die  größte  positive  Abweichung  wurde  in  (iuiUfcld  und  in  Roliilsch-Sauerbrunii  mit 
21"  C  erreicht. 

In  der  Übersicht  der  iiydrologischen  Verhältnisse,  werden  nac^h  einer  alige- 
meinen Kennzeichnung  des  Berichtsjahres  mancherlei  Einzelheiten  hervorgehoben 
und  durch  lehrreiche  graphische  Darstellungen  veranschaulicht.  Die  Besprechung 
der  Wassertemperaturen  des  Velde.ser  Sees,  der  Steiner  Feistritz,  der  Save  bei 
Littai  und  bei  Gurkt'eld,  der  Sann  bei  Cilli  sowie  der  Unz  und  der  Laibach  stützt 
sich  bereits  auf  10  jährige  Mittel  1900-1909.  Die  Temperatur  des  Veldeser  Sees 
zeigt  eine  große  Jahresschwankung  (Jänner  2"4,  Juli  22'2°C)  entsprehend  der  starken 
winterlichen  Ausstrahlung  und  der  au.sgiebigen  sommerlichen  Einstrahlung  auf  das 
stehende  Wasser  des  Seebeckens.  Die  Karstflüße  hingegen  zeigen  eine  geringe 
Jahresschwankung  (Unz  bei  Planina  Jänner  4  5,  Juni  1-4*1°  C)  infolge  der  gleich- 
mäßigen Wärme  der  unterirdisch  durchflossenen  Gesteinsmassen.  —  Eine  ausführ- 
liche Tabelle  am  Schlüsse  bietet  eine  beträchtliche  Anzahl  sorgfältiger  fachmän- 
nischer hydrometrischer  Erhebungen.  F.  S. 

Dvorsky  Dr.  V.  Studie  ku  geografii  slovanskijch  sidel.  l  Trenta.  — 
Sbornik  češke  společnosti  zemevedne  r,  XX.  1914.  Praha  1914. 
üeograficky  ustav  češke  university. 

Občina  Trenta  se  prostira  ob  izvirišču  Soče  v  treh  dolinah,  ki  so  izredno 
globoko  (do  pod  600  m  nadmorske  višine)  zarezane  v  ogromno  gmoto  središča 
Julskih  alp.  Visoki  alpski  vrhovi  jo  stražijo  okoli  in  okoli:  na  vzhodu  Triglav 
(2863  m),  Konjavec  (2568  m),  Križ  (2410  m),  Pihalec  (2414  m),  Stenar  (2501  m)  in 
Razor  (2601  /??);  na  severu  Prisojnik  (2547  m)  in  Velika  Dnina  (2379  m)  s  Travnikom 
(2148 /h)  in  Mojstrovko  (2332  m);  na  zapadu  Jalovec  (2643  m),  Veliki  Ozebnik 
(2483  m).  Belec  (2337  m),  Bovški  Grintavec  (2344  m)  in  Srebrnjak  (2099  m) ,  in  na- 
posled na  jugu  Velika  Tičarica  (1891  m)  ter  Ozebnik  (2084  m).  Edini  dolinski  izhod 
iz  tega  oblastnega  venca  gorskih  velikanov  nudi  dolina  Soče  in  sicer  v  smeri  proti 
Bovcu.  Ta  veličastna  alpska  krajina  napravlja  na  gledalca  silen  vtisk.  —  Gospo- 
darskih virov  nudi  le  malo.  Vendar  je  prebivalstvo  v  Trenti  iskreno  vdano  svoji 
domačiji,  čvrsto  je  in  spričo  odročnega,  nasamnega  bivališča  originalno. 

Ni  čuda,  da  je  ta  prekrasni  kos  slovenske  zemlje  pobujal  pesniško  domišljijo 
že  izdavna,  v  novejši  dobi  pa  je  postal  priljubljeno  shodišče  turistov.  Prijatelji 
alpskega  sveta  so  ponovno  opisovali  krajino  in  njeno  prebivalstvo,  zgodovinarji 
so  proučevali  početek  in  doživljaje  te  osamljene  naselbine.  In  sedaj  nas  je  prijetno 
iznenadil  s  posebno  antropogeografsko  študijo  o  Trenti  češki  znanstvenik,  dr.  V. 
Dvorsky,  docent  zemljepisja  na  vseučilišču  v  Pragi.')  Razprava  o  Trenti  obsega 
50  strani  velike  osmerke,  ima  7  cinkotipij  v  besedilu,  na  posebnih  prilogah  pa 
14  krajinskih  slik  po  fotografijah  večidel  pisateljevih  ter  3  zemljepisne  načrte.  — 
Poglavitno  antropogeografsko  delo  in  nekaj  uzornih  monografij  je  ustvaril  francoski 
znanstvenik  J.  Brunhes  (1910),  več  uspešnih  takih  študij  so  podali  italijanski 
znanstveniki.  Spričo  tega  ponavlja  Dvorsky  vsebino  svoje  razprave  skrajšano  v 
italijanskem  jeziku  (na  straneh  51 — 64). 


')  Glej  istega  pisatelja  razpravo :  Hospodarske  vyuzity  vysokych  hör  [v  Jul- 
skych  a  Kamn.  Alpach],  1908,  dalje:  Die  Handelsi)lätze  in  den  Gebirgsregionen  der 
Grafschaft  Görz,  1907  in  Wirtschafts  geographische  Studien  von  Montenegro,  1907, 
v  istem  zborniku  zemljepisnega  zavoda  na  praškem  vseučilišču  in  turistovske  članke 
v  češkem  Alpskem  Vestniku. 


213 

Uvod  razpravi  kaže,  da  je  pisatelj  zasnoval  svoje  proučevanje  na  široki 
podlagi  novodobnega  biološkega  naziranja.  Naloga  mu  je  namreč:  zasledovati  boj 
človeka  s  prirodnimi  silami  in  z  drugimi  živimi  bitji,  zlasti  kako  oblika  in  snovna 
svojstva  tal  in  podnebja  vplivajo  na  nastanek  in  obliko  stanovališč.  Antropogeo- 
graf  ne  sme  odlašati.  Spričo  novodobnega  gospodarskega  razvoja  namreč  brzo  gi- 
nejo  iz  naselbin  oblike  tistih  dob,  ko  človek  še  ni  tako  premagoval  ovir  kakor  sedaj, 
in  ni  še  toliko  jemal  v  službo  prirodnih  sil. 

I.  Pisatelj  začenja  svojo  nalogo  s  tem,  da  riše  v  poglavju  I.  zemljepisni 
položaj  Trente.  Zemljepisne  enote  v  Trenti  (8988  Aa)  so:  1.  Zadnja  Trenta,  široko 
ledenodobno  korito  s  polukrožnim  sklepom  (cirkus)  in  okrešljeni  (Kar),  2.  dolina 
Soče  do  pritoka  Zadnjice,  ozka  dolina  z  naplavljenimi  policami  (terasami)  s  stran- 
skima doloma  ob  Lomarici  in  Mlinarici,  3.  dolina  Zadnjice  s  polukrožnim  sklepom 
in  stranskim  dolom  Belega  potoka.  4.  dolina  Soče  od  pritoka  Zadnjice  nizdol,  še 
dokaj  široka  dolina  s  policami. 

II.  Geološko  gradivo  tlom  (poglavje  II.)  je  skoro  vseskozi  dachsteinski  ap- 
nenec. Vzraslo  golo  skalovje,  balvani  in  mel  zavzemajo  več  nego  '/3  površja. 
Ledniki  diluvialne  ledeniške  dobe  so  poglobili  in  razširili  doline  v  Zadnji  Trenti, 
ob  Soči  in  Zadnjici.  Ustvarili  so  mnogo  gru.šča  (mela).  Ta  hitreje  prepereva,  nego 
vzraslo  skalovje,  in  daje  rodovitno  prst,  ki  tvori  podlago  rastlinstvu  in  gospodar- 
skemu življenju  človekovemu  Gospodarsko  življenje  v  Trenti  se  je  razvilo  v  istini 
zlasti  na  prodovju  ledenodobnih  vodotokov  in  na  starih  meliščih.  Tudi  tla  nekaterih 
okrešljev  so  porabna  za  pastirstvo  (okrešelj  Zapotok,  pod  Vršičem,  pod  Trbiščino). 

Kraške  vrtače  in  škrapi  so  se  izobrazili  v  višinah  1700 — 2000  m  po  planotah 
in  zložnih  obronkih  (na  Kriških  podih,  pod  Belcem  in  üzebnikom,  nad  Zadnjo 
Trentoj.  Na  kraškem  površju  se  drži  rdeča  kraška  prst. 

Pri  treh  glavnih  Trentskih  planinah  (Kranjska  pl.,  Zapotok  in  Trbiščina)  se 
nahaja  labora,  iz  nje  izvirajo  studenci. 

III.  Trentsko  vodovje.  Trenta  ima  prisoinčno  lego  in  zatorej  primeroma  milo 
podnebje,  sirer  pa  obilo  padavine.  Trentsko  vodovje  se  razdeljuje  po  višinah  takole: 
21-Wi-19CX) /71  Kri.ška  jezera,  \Hm-\rM}  m  visoki  izvirki,  l.")0<)-120()  m  srednji 
izvirki,  KKW— 7W  m  glavni  iztok  spodnjih  vod.  Med  višinsko  razdelitvijo  izvirkov 
in  človečkih  naselbin  biva  zanimiva  zveza:  1.  gorenja  meja  izvirkov  ob  dnu  dolin 
(9CJ0- HXX)  m)  je  tudi  gorenja  meja  travnikov,  senikov  in  stalnih  bivališč,  2.  v.se 
Trent.Hke  planine  (izvzem.^i  Kranjsko  pl  )  ležijo  blizu  višinske  črle  1400  m,  kjer  je 
večina  Hre<lnjih  izvirkov.  Povečini  izvirajo  vode  globoko  doli  v  erozijskih  dolinah. 
ČloveJika  bivalifi/ra  no  zatorej  vezana  na  dolinsko  dno,  ti.-i  itii/nje  police  in  tia 
vinoke  Htopnje  ntranskih  dolov. 

IV.  Rastlinska  odeja  Pisatelj  razločuje  z  gospodarskega  stališča  le-le  pa.sove 
rantliniike  ranti:  nad  2.MI0  m  ho  neplodna  tla,  od  lO.'iO — 2.'{(K> ///  so  visoki  (alpski) 
pašniki,  od  100()  HUiO  m  ho  gozdovi  in  gozdni  pa&niki,  od  fiOO  -  KHMt //{  ho  travniki 
in  gozdovi.  Polja  je  v  Trenti  I«  ITj  ha,  na  njem  gojijo  ponajveč  krompir  in  nekoliko 
ajde,  iilnega  pana  v  Trenti  ni. 

V.  Prebivalstvo  in  njega  goHpodarj«*nje  V  dolinah  .liilskih  alp  je  človek 
prnbivat  le  v  ttronovi  dobi.  (iradiH<'<;  pri  Uaveljriiku  blizo  Movca  je  br/.kone  ImIo 
•tarrMli  kakor  grobišče  pri  Sv.  I.uriji  pod  Tolminom.  Milo  ju  t<irnj  naneljeno  okoli 
I.  flOO  pr.  Kr.  |{r>.k<inc  ko  prebivalci  v  Kaveljnikii  (Ilirri?)  tudi  h;  po/.nali  Trento, 
ki  je  pripravni!  /ji  ,'-■-'  m  j»,  prislripim  Ii-  «»d  Hi>Mk<>  Mirani  Ni  i/kljnčeno.  dii 
«o  v   Imnli  |Hi/.iiiili  ,  /ele/ji,    kakor    drugod   v  jilp;ih.  ><•  od  ilirske  (pred- 


2U 

keltske)  dobe.   Ko  so  došli    Kelti,   so  se  naselili    po  vsej   Soški  dolini;   čudno  bi 
t)ilo,  da  hi  se  ne  bili  tudi  v  njenem  najvarnejšem  zavetju. 

Zgodovina  pozna  Trento  še  le  izza  16.  stoletja.  Takrat  bi  bila  dobila  prve 
prebivalce  in  sicer  rudarje,  ki  so  došli  od  daleč  (Rut ar,  Zgodovina  Tolmina 
str.  162).  To  mnenje  smatra  Dvorsky  za  napačno.  Tisti,  ki  so  našli  železno  rudo 
v  visokih  in  oddaljeniii  pobočjih  na  Srednjici  in  pri  planini  Trenti,  so  utegnili 
biti  le  domačini  —  ali  lovci  ali  pastirji  — ,  ki  so  dobro  poznali  tamošnje  kraje. 
Trentsko  ozemlje  je  bilo  tudi  že  v  11.  stoletju  podložno  nekemu  samostanu  pri 
Vidmu  (Udine).  Zatorej  meni  Dvorsky,  da  so  dali  Trenti  ime  laški  pastirji,  ne 
pa  rudarji  16.  stoletja.  Od  predzgodovinskih  časov  (vsaj  od  1.  600  pr.  Kr.)  do  16. 
stoletja  so  bivali  v  Trenti  pastirji  in  lovci,  posečali  so  jo  tudi  pribežniki.  Rudarji 
so  le  pomnožili  ondišnje  prebivalstvo.  To  se  vidi  tudi  iz  tega,  da  so  vse  trentske 
hiše  zgrajene  v  alpskem  slogu;  italijanske  stavbe  so  pogostne  v  Bovški  kotlini,  v 
Trenti  jih  ni.  Skoro  edino  le  ime  Trenta  je  tuje,  ožji  krajevni  nazivi  so  slovenski. 
Prebivalstvo  je  slovensko;  kar  je  med  rodbin.skimi  imeni  tujih,  so  večjidel  nemška, 
ni  pa  italijanskih.  Dvestoletno  rudarstvo  (od  16.  — 18.  stoletja)  v  Trenti  ni  zapustilo 
znatnih  sledov  v  naselbi  sami;  pač  pa  je  ostala  vožnja  pot  (sedaj  cesta)  do  Bovca, 
nekaj  potov  do  rudarskih  rovov  in  pa  cerkev  so  takrat  prenovili. 

Sedanji  gospodarski  položaj  v  Trenti  se  znači  s  tem,  da  je  veliko  občinskih 
tal  v  tuji  posesti  (256  ha  inui  država,  1378  ha  ima  Kranjska  gora).  Skoro  vse  da- 
našnje prebivalstvo  se  bavi  s  pastirstvom.  Toda  razmerje  med  travniki  (200  ha)  in 
gorskimi  pašniki  (2604  ha)  ni  ugodno.  Trentarji  ne  morejo  preživiti  čez  zimo  toliko 
živine,  kolikor  je  morejo  rediti  pašniki.  Zatorej  so  od  8  planin  .3  opuščene,  3  pro- 
dane (Kranjskogorcem),  le  2  imajo  Trentarji  sami.  Mnogi  prebivalci  iščejo  zaslužka 
izven  doma  (v  Trstu,  v  Gorici,  na  Vestfalskem  in  v  Ameriki),  toda  večinoma  se 
vračajo  domov  vsako  leto.  ljudje  so  zdravi,  bistrega  duha,  dobri.  Degenerovanih 
med  njimi  ni.  Ženske  so  neprimerno  manjše  od  moških  in  se  hitro  starajo.  Svoje 
pridelke  (sir,  volno,  jagnjeta  itd.)  prodajajo  v  Bovec,  potrebščine  pa  kupujejo  v 
Bovcu  in  v  Kranjski  gori.  V  novejšem  času  je  turistika  odprla  neka]  novih  dohodkov. 
L.  1900  je  štela  Trenta  339  prebivalcev  v  65  hišah,  1.  1910  le  317  prebivalcev  v 
60  hišah. 

VI.  Višinska  razvrstitev  stanovališč  se  oklepa  višinskih  pasov  rastlinstva  in 
določajo  pastirsko  življenje  prebivalcev.  Stanovališča  so:  1.  „hiše",  stalno  naseljeni 
domovi,  2.  planšarske  koče,  3.  začasno  naseljeni  domovi  (hiše)  in  seniki.  Poleg  teh 
sta  dve  turistovski  koči:  Baumbachova  koča  (622//?)  in  Planinski  dom  na  Vršcu 
(1630  m)  in  nekaj  drvarskih  in  lovskih  stavb,  skromnih  mlinov  in  žag.  Vsa  stano- 
vališča ležijo  v  gozdnem  pasu.  Ločimo  torej  4  pasove:  1650  —  2863/»  gorenji  nena- 
seljeni pas,  1200—1650  m  pas  pastirskih  planin  in  stavb  za  izkoriščanje  gozdov, 
1000— 1200  m  spodnji  nenaseljeni  pas,  500-1000  m  pas  stalno  naseljenih  stanovališč. 

VH.  Položaj  in  značaj  stanovališč.  Hiše  stojijo  večidel  na  dolin.skem  dnu,  plan- 
šarske koče  na  pobočjih  in  na  policah,  seniki  pa  v  dolinah  in  po  bregovih. 

1.  Hiše  stojijo  večinoma  na  ledenodobnih,  nekatere  na  sedanjih  reških  na- 
plavinah. Nekatere  so  postavljene  ob  stoku  dveh  vodotokov  (Mlinarica  in  Soča, 
Lomarica  in  Soča)  očitno  na  kraju,  ki  je  zelo  pripraven  za  obrambo  proti  jugu, 
ker  je  sovražnik  mogel  priiiajati  le  od  te  strani.  Dvorsky  misli,  da  so  na  takih 
krajih  stala  prva  zgrajena  človeška  bivališča.  Osrednja  skupina  hiš,  imenovana 
„Log"  ob  pritoku  Zadnjice  v  Sočo  nima  obrambnega  značaja.  Ondi  so  se  hiše  na- 
brale, ker  se  tam  stekajo  poglavitne  prometno  črte.  Sedanje  hiše  seveda  ni.so  stare, 
nobena  nima  nad  100  let.  Vse  so  po.stavljene  raztreseno,  le  v  trgovskem  središču 
Trente,  v  Logu,  si  stojijo  nekoliko  bliže,   tako   da   ima  Log  vaški  značaj.   Ozir  na 


215 

obrambo  velja  morda  za  vso  Zadnjo  Trento.    Skupino  4  liiš  pod    izvirkom  Soče  je 
privabil  prav  ta  izvirek. 

V  sosednjih  dolinah  niso  hiše  tako  raztresene  —  izvzemši  gorenjo  dolino 
Koritnice  Pač  pa  so  hiše  podobno  porazslavljene  na  Jezerskem  v  Kamniških  (Sa- 
vinjskih) alpah.  Ondi  se  držijo  istotako  trat,  ki  spadajo  k  domovom  Razlika  je  le 
v  velikosti.  Na  Jezerskem  je  precej  veliko  rodovitnih  skrilavih  tal,  ondi  so  nastali 
dvorci,  v  Trenti  na  dachsteinskem  apnencu  le  skromni  domovi.  Dvorskv  meni, 
da  so  raztresena  bivališča  v  Trenti,  v  Koritnici  in  na  Jezerskem  ostanki  prvotne 
oblike  slovanskih  naselbin.  Ti  ostanki  so  se  ohranili,  ker  so  strani  od  važnejših 
prometnih  črt. 

Stalno  naseljena  trenska  hiša  je  urejena  po  vzorcu,  ki  je  splošno  razširjen 
ob  gorenji  Soči  in  ob  Koritnici.  Glavni  znaki  gorenjesoške  hiše  so:  visoka,  strma 
streha,  s  skodljami  krita;  odprte  stopnjice  vodijo  od  zunaj  do  prvega  nadstropja 
na  hodnik,  ki  ga  krije  previseča  streha;  stanovanjski  prostori  so  v  prvem  nadstropju. 
v  pritličju  pa  hlevi.  Do  novejše  dobe  so  bile  vse  hiše  „dimnice"  z  odprtim  ognjiščem 
brez  dimnika.  Hile  so  zidane,  streha  je  iz  lesa.  So.ška  hiša  se  izborno  prikroja 
prirodnim  pogojem.  Strma  streha  ne  dopušča,  da  bi  se  nabralo  na  njej  preobilo 
snega,  napuščena  streha  krije  tudi  hodnik  in  nekaj  prostora  pred  hišo,  ker  je 
padavina  v  Trenti  obilna.  Sobe  v  1.  nad-^lropju  so  svetle;  to  je  važno  v  kraju,  kjer 
se  solnee  rado  skriva  za  visokimi  gorami,   in  tla  pokriva  obilo  snega. 

Trentska  hiša  je  v  prvotni  obliki  eno  izbe  na  hiša.  Trajno  naseljena  hiša 
(trentska  in  gornjesoška)  ima  v  prvem  nadstropju  kuhinjo,  sobo  in  „kamro",  do- 
stikrat tudi  vežo  Skozi  hišna  vrata  se  vstopa  naravnost  v  kuhinjo  Trentar,  ki 
prihaja  domov,  gre  najprej  k  ognju,  da  bi  se  osušil.  Hiša  stoji  navadno  na  ograjeni 
trati.  Posebnega  dvorišča  ni    Večje  hiše  imajo  po  2  sobi  in  2  kamri. 

Trentska  hiša  je  nastala  iz  nekdanje  dimnice,  ki  jo  Murko  ima  za  prvotni 
slovenski   vzorec,  izpopolnjuje  jo  soba   s   pečjo  po  alpskem  nemškem  zgledu. 

2  Hlev,  .senik,  pristaja  ima  prostor  za  živino,  shrambo  za  seno  in  za  orodje  iii 
»toji  ali  sam  na  ograjeni  trati,  ali  pa  l)lizu  hiše. 

3  Zača-sno  naseljene  hiše  so  preprosto  urejene. 

4.  Plan.^rske  koče  na  planinah.  Planina  Zapotok  stoji  na  dnu  ogromnega 
ledniAkega  okrešlja  po«l  Kovškim  (irinlavcem.  „Velika  planina"  istotako  v  nianjštMii 
razrovanem  okrešlju  {M»d  Vršičem,  planina  Trenta  in  Kranjska  planina  stojita  na 
visokih  policah,  planina  Trbiščina  .stoji  na  gorskem  pobočju.  Vse  te  planine  sloje 
v  gozdnem  pasu,  prinojno  in  blizu  sludenca  Kjer  napravljajo  sir,  ima  koča  prostiu', 
kjer  izdelujejo  sir,  v  drui;cm  ga  hranijo;  pred  kočo  pa  je  lesen  pristavek,  kjer 
mol/j^in  živino;  paKtirji  spijf)  pod  streho.  Kjer  gojijo  le  govejo  živino,  ima  koča 
dve  Hobi  za  pantirje. 

Vili.  Trentüke  poti  |.  Dolinske  poti  vedejo  vseskozi  |io  iiaplavljeiiili  pdlirah. 
Kjer  ni  polir,  stopajo  na  pobočja  visoko  nad  vodni  tok  2.  Drugi  morfološki  ra/red 
polov  «o  okreAfrljske  jwli  (pol  fez  okrest^lj  v  Lomeh  itd.);  te  vodijo  iz  doline  do 
planin  in  do  A«  viAjih  paAnikov.  .'t.  Tretje  vrste  mo  pobočne  poti;  vodijo  do  senikov 
in  M'rgajo  do  gontkih  grebenov,  tudi  od  planine  do  planine,  od  pašnika  do  pašnika. 

Po  nantanku  ho  |>oti  ali  prinHine  ali  umetne.  \'ečiiioma  ho  prirodiie  poti 
živali  (ganiMiv,  nmiavno  *«•  medvedov,  goved,  ovac,  koz),  ki  si  jih  je  človek  prisvojil. 

V  riidamki  dobi  «o  izboljšali  nekatera    pota,    ki    nedaj    služijo    paMlirjem,    taknil  ho 
izhrdj&jili  tudi  vožnjo  |m»I  do  Hovra,  v  n  i  času  ho   jo  pa  preMnovali  v  eeslo. 

V  uidnjem  ti%MU  »o  luriHlovnka  driiAlva  | ;.l.i   nekaj   umetnili    polov. 


216 

Steze  med  travniki  so  vse  ograjene  s  plotom.  Moslov  je  mnogo  (le  čez  Sočo  13), 
preprosti  so.  Ob  potih  stojijo  značilni  spomeniki  v  spomin  oseb,  ki  jih  je  zadela 
nagla  smrt. 

Po  tem,  čemu  poti  služijo,  so  lovske,  pastirske,  planinske,  drvarske,  hišne, 
prohodne  in  turistovske  poti. 

IX.  Izpremembe  na  površju,  ki  jih  je  povzročil  človek,  se  tikajo  poglavitno 
rastlinske  odeje.  Človek  je  pokončeval  gozd  za  gospodarske  namene,  vendar  dostikrat 
v  poznejšo  škodo.  Pragozdov  v  Trenti  ni.  Kar  vzraste  iznova,  vzrase  iz  rodilne  moči 
gozda  samega.  Največ  lesa  so  potrebovali  v  rudarski  dobi.  Mnogo  je  škodila  gozdu 
zlasti  kozoreja.  Sklenjene  dolinske  trate  in  nasamne  trate  v  gozdovih  so  človeško 
delo,  domi  in  seniki,  ki  na  njih  stoje  kamene  ograje  in  leseni  plotovi,  so  poglavitni 
untropogeograiski  pojav  v  Trenti.  Kamor  pogledamo,  zaznamo  sled  človeško  ali 
pa  sled  živali,  ki  jih  je  človek  privedel.  Na  sneženem  polju  nahajamo  sledove 
ovčjih  nog,   na  skalah  rdeče  znake,  v  kupe  zloženo  kamenje,   vrv  in  železne  kline 

Opuščene  planine,  upadajoče  število  domače  živine  in  prebivalstva  kažejo, 
da  gospodarski  razvoj  nazaduje.  Bode  li  vodna  sila  Trentskih  voda  pobudila  obrat 
na  bolje,  to  ne  zavisi  od  domačega  prebivalstva,  nego  od  tujega  kapitala  in  od 
državne  pomoči. 

Priloge.  V  prilogah  se  nam  predočujejo:  1.  Gospodarskorastlinski  pasovi  v 
Trenti,  2.  Tuja  last  na  Trentskih  tleh,  3.  Log  v  Trenti,  4.  Sv.  Marija  v  Trenti,  5. 
Spodnji  oddelek  Zadnje  Trente,  6.  Trentski  travnik,  7.  Začasno  naseljeni  domovi  v 
Zadnjici,  8.  Trentski  most,  9.  Planina  Trenta  (kranjskogorski  način  stavbe),  10.  Pla- 
nina Zapotok  (trentski  način  stavbe),  11.  Kraški  pašnik  ob  gorenji  višinski  meji 
(pod  Za  uradom),  12.  Planina  Zapotok,  13.  Hiša  nad  stokom  Soče  in  Lomarice, 
14.  Cudrov  dom,  uzorec  večjega  doma,  15.  Sedlo  Vršeč  v  snegu,  16.  Spomenik  za 
nagle  smrti  umrlem,  17.  Občina  Trenta,  zemljepisni  načrt,  merilo  1:60.000. 

Sklepaje  poročilo  o  Dvorskega  monografiji,  si  dovolimo  poudarjati,  da  smo 
smatrali  za  primerno,  seznaniti  naše  čitatelje  z  lepo  študijo  v  večjem  obsegu,  nego 
je  sicer  navada.  Vpoštevati  smo  hoteli  s  tem  najprej  njeno  splošno  zanimivo  domo- 
znanstveno  vsebino,  ki  podaje  nove  nazore  zlasti  o  izvoru  in  starosti  Trentske 
naselbine  ter  je  bogata  dejstev,  opaženih  z  bistrim  vidom.  Nadalje  pa  smatramo 
monografijo  za  dovršeno  v  metodi  ter  želimo,  da  bi  naši  domači  zemljepisci  sledili 
odličnemu  vzorcu  s  sličnimi  uspešnimi  študijami  z  drugih  oddelkov  naše  ožje  slo- 
venske domovine.  F.  S. 

Seidl  Ferd.  Die  in  Krain  und  Görz-Gradisca  1912  ii.  1918  beobachteten 
Beben.  AUgem.  Bericht  und  Chronik  der  in  den  Jahren  1912  u.  1913 
in  Österreich  beobachteten  Erdbeben,  Offiz.  Publikation  der  k.  k. 
Zentralanstalt  für  Meteorologie  u.  Geodjnamik.    Wien,  Nr.  IX.  und 

X.  1915,  S.  37—52  und   107  —  128. 

Leta  1912  se  je  pojavilo  v  avstrijskih  deželah  skupno  131  potresov, 
kar  znači  njih  izdaten  upadek  napram  letu  1911,  ko  so  jih  našteli  197.  Brez  potresov 
so  bile  dežele:  Solnograško,  Vorarlberško,  češki  del  kraljestva  Češkega  in  Sleško. 
Tudi  v  tržaškem  okraju  niso  čutili  nikakega  makroseismičnega  pojava,  v  Galiciji 
pa  samo  enega.  Poročilo  iz  Bukovine  je  izostalo  vsled  izrednih  razmer. 

Na  Kranjskem  so  sporočili  leta  1912  opazovalci  25  potresov,  ki  so  se 
pojavili  v  20  dneh.  Poročila  opazovalcev,  med  katerimi  je  zlasti  častno  zastopan 
učiteljski  stan,  je  obdelal  deželni  poverjenik  prof.  Seidl  po  svojem  običajnem 
izkušenem  načinu.  G.  poverjenik  je  skrbel,  da  je  prejel  o  vsakem    potresu  kolikor 


217 

raoči  pozitivnih  poročil  o  učinkih  potresnega  pojava,  in  tako  dobil  pregled  čez  vse 
potresno  ozemlj^^.  in  pa  negativnih,  ki  to  ozemlje  točnejj  omejujejo.  Poročila,  ki 
se  nanašajo  na  isli  potresni  dogodek,  je  združeval  pod  primernim  naslovom,  ki 
označa  potresno  ozemlje  ali  z  geološkega  ali  z  geogi'afskega  stališča.  Potem  podaja 
g.  poverjenik  vsakokrat  .pregled"  o  obsegu  in  obliki  potresnega  ozemlja,  o  izvo- 
rišču  in  o  jakosti  potresa,  tako  da  se  označajo  pri  obsežnejših  pojavih  središče  in 
pasovi  pojemajoče  jakosti  Naposled  je  sestavil  poverjenik  pregled  dogodkov  vsega 
leta  in  jih  premotruje  tudi  po  statističnih  vidikih. 

Izmed  25  naznanjenih  potresov  so  jih  čutili  14  le  v  enem,  11  v  dveh  ali  več 
krajih.  Med  temi  obsežnejšimi  je  imel  1  izvorišče  v  sosednji  Hrvatski,  10  je  pa  bilo 
domačih  (avtohtonih)  z  naslednjimi  potresnimi  izvorišei : 

Ljubljanska  barska  kotlina,    .     17.  februarja;  premer  potresnega  okrožja  lö  km. 
Potresno  izvorišče   Mokronoga,  12.  marca;  >  „  „         10     „  ? 

,  ,  „19.  aprila:  „  _  „         15     , 

•  »  ,  20.       ,  .  „  „         15     „ 

25.  maja  18  h  30- :  .  „  „  15  „ 

25.      ,     22h30-;  „  .  ,  10  „  ? 

3.  julija:  „  „  „  10  „ 

Krška  dolina  pri  Žužeml)erku,  16.      „  „  „  „  12  „ 

Polica,  Žaljna 24.  novembra;  ,  „  „  10  . 

Savinjske  alpe 28.  februarja:  „  ,  „  60  „  ? 

V  primeri  z  letom  1911  je  bilo  leta  1912  v  deželi  več  izvorišč  delavnili, 
vendar  ni  bilo  nobenega  močnejšega  potresa.  Najobsežnejši  je  bil  potres  z  dne 
28.  februarja,  ki  je  imel  izvorišče  izven  dežele,  menda  ob  meji  med  Savinjskimi 
alpami  in  Karavankami.  Mokronoško  izvorišče  se  je  sicer  opetovano  javilo,  toda 
vedno  le  slabotno,  istotako  so  bili  slabotni  tudi  vsi  drugi  potresi. 

Brez  potresa  so  potekli  meseci  junij,  oktober  in  december.  Precej  potresov 
»e  je  izprožilo  v  popoldanskem  času,  tako,  da  jih  pripada  na  dnevno  polovico  14, 
na  nočno  le  11,  kar  je  proti  običajnemu  razmerju.  Z  ozironi  na  letni  čas  so  bili 
potresni  pojavi  kakor  po  navadi  pozimi  pogostnejši. 

Leta  1913  so  opazovali  v  vsi  Cislitvaniji  le  117  potresov,  kar  nam  zopet 
priča,  da  .v>  ponehavala  potresna  ognjišča  s  svojim  delovanjem.  Mrež  potresa  so 
bile  naslednje  dežele:  Galicija,  Moravsko,  Sleško  in  češko  okrožje  kraljestva  (deškega. 
Dru{(od  je  bilo  živahnejše  gibanje  na  Kranjskem,  v  Dalmaciji  in  v  nemškem  tirolskem 
in  vorarlberikem  okrožju.  Hukovin.sko  poročilo  tudi  to  pot  ni  izšlo. 

Potresna  kronika  z-i  Kranjsko  izkazuje  za  leto  1913  le  IH  dni  z  21  potresi, 
med  temi  je  20  domačih.  Polovn;«»  leh  so  poročali  It-  i/,  tiurga  kraja,  ostale  pa  sd 
tulili  v  dveh  ali  več  krajih. 

Ta-le  »eznam  kaie,  v  katerem  oddelku  Kranjske  dežele  so  se  izprožjtii  ob- 
«ežoejii  potrebi,  kedaj  in  koliko  je  bilo  potresno  ozemlje,  (kjer  je  l)ilo  jiač  mo/nn 
to  dolomiti) : 

SavinJKke  Alpe 15.  aprila:     premer  ixitresuega  okrožja    ?   km 

SavMka  kotlin»  pri  Krnnju    .     .     .     2H.  februarja:  ,  ,  „         iM(    „ 

•             -                     .7.  aprila;  ,  ,  „          .'»O    „ 

(Mtevje  Mverovzhudno  od  IJtije,      3.  januarja;  ...  20    „ 

'i  ■> 

•  •                .        .           12.  junija;  .  .  .          15    . 

•  .                .        .           0.  av|;uNla  .  „  , 

•  •               .        .         22.  do(-<!rnl>ra;  .  .                                    ? 


218 

Gorjanci       23.  niajnika  ;  premer  potresnega  okrožja  10  km 

28.  junija;  „  „  „         35     ^ 

jugozap.  podnožje  Snežnika.     .     .     20.  majnika;      „  „  „       240     „ 

Najživahnejše  je  bilo  to  leto  potresanje  v  gričevju  severovzhodno  od  Litije 
kjer  se  je  sprožilo  5  potresov,  ki  so  pa  bili  vsi  lahki.  Najobsežnejši  in  najjačji  je 
bil  potres  z  dne  20.  majnika.  Ta  potres  so  čutili  na  Kranjskem,  v  Istri,  na  Reki,  v 
Hrvatski  in  na  Koroškem.  Izvorišče  mu  je  bilo  ob  jugozapadnem  znožju  Notranj- 
skega Snežnika,  bržkone  v  najbližji  okolici  kraja  Podgraje  v  Istri,  kjer  se  je  pojavil 
najsilneje.  Ondi  so  padale  cel6  podobe  raz  sten  in  so  se  pokazale  v  zidovju  razpoke. 
Od  podgrajske  okolice  se  je  razširil  v  severni  smeri  še  preko  Karavank  do  Vetrinja 
pri  Celovcu,  ki  je  120  km  od  1'odgraj  oddaljen.  Ako  vzamemo,  da  se  je  razširil  iz 
središča  potres  na  vse  strani  enako,  tedaj  znaša  premer  potresnega  okoliša  240  km. 
Izvorišče  leži  ob  znameniti  dinarski  ali  periadriatski  prelomnici.  V  mokronoškem 
potresnem  okrožju,  ki  je  bilo  v  predidočem  letu  izredno  živahno,  .sta  se  izprožila 
leta  1913  le  dva  slabotna  sunka.  Obsežnejša  sta  bila  potresa  v  Savski  kotlini  s 
površinskim  središčem  med  Ljubljano,  Škofjo  Loko  in  Vodicami.  Čutila  jih  je 
večina  prebivalstva,  povzročila  sta  pa  le  tresenje  in  ropotanje  raznih  predmetov  in 
žvenketanje  steklene  posode.  Enakega  značaja  sta  bila  potresna  pojava  v  Gorjancih. 

Najpogostnejši  so  bili  leta  1913  potresni  sunki  v  zimskih  mesecih  ;  jesenski 
meseci  september,  oktober  in  november  so  bili  brez  potresov.  Z  ozirom  na  dnevni 
čas  se  je  pojavila  zopet  v  nočni  polovici  dneva  večina  potresov  (15)  in  v  svetli 
manjšina  (6). 

Vsakoletno  poročilo  ima  ob  sklepu  dve  razpredelnici,  ki  nam  kažeta  razdelitev 
potresov  na  Kranjskem  z  ozirom  na  kraj  in  čas. 

Na  Goriško -Gradiščanskem  so  čutili  leta  1912  en  sam  potres  (28.  avgusta) 
in  leta  1913  dva  (7.  junija  in  31.  julija).  Vsi  trije  so  bili  le  slabotni. 

Dr.  Gv.  Sajovic. 

Regen  y.y    Untersuchungen   über    die    Stridulation   und    das  Gehör   von 
Thamnotrizon  apterus  Fab.  J.  Glej  Carniola   1915,  str.   127. 

V  poročilo  v  navedeni  razpravi  se  je  vrinil  neljub  tiskarski  pogrešek  pri 
znanstvenem  nazivu  poizkusne  živali.  Ta  se  mora  glasiti  Thamnotrizon  apterus 
Fab.  <S,  ne  pa  Thamnotrigon  apterus  Fab.  (J. 


Bibliografija. 

Sestavil  dr.  Janko  Šlebinger. 

I.  Zgodovina.  Zemljepisje.  Narodopisje. 

Barlč  Janko,  Bratovščina  sv.  Barbare  v  Brdovcu.  Carn.  VI,  72—74. 

Branky  Franz  Dr.,  Karst  und  Küste.  Beiträge  zu  einer  landeskundlichen  Mo- 
nographie. XVIII.  .lahre.sbericht  des  k.  k.  Staats-Realgymn.  in  Gmunden  am 
Traunsee.  1914.  V.  8".  30  str.  S  slikamL 

Capuder  Karol  dr.,  Zgodovina  c.  in  kr.  pešpolka  št.  17.  Izdala  in  založila 
Družba  sv.  Mohorja  v  Celovcu.  1915.  V.  8".  176  str.  S  slikami 


219 

Dvorsky  U.  dr.,  Studie  ku  oreografii  slovanskyh  sidel.  I.  Trenta.  Shornik  češke 
»polečnosfi  zamevedne  v.  XX.  Praga  1914. 

Poroča  Ferd.  Seidl  v  Camioli  M.  str.  212-21«. 

Evropa.  (Zemljevid.)  Merilo  1  :-t.OUOOOO.  Katoliška  bukvama  v  Ljubljani.  Cena 
2  K  40  v. 

Grivec  Franc  dr.,  Ruski  problem.  Čas  IX,  1'21  — 137. 

Gruden  Josip  dr.,  Šola  pri  sv  Nikolaju  in  ljubljansko  nižje  šolstvo 
po  reformacijski  dobi.  Kulturnozgodovinska  študija  po  arhivalnih  virih. 
Carn.  VI,  1-21. 

—  Zgodovina  slovenskega  naroda.    V.  zvezek.   Izdala  in  založila  Družba 

sv.  Mohorja  v  Celovcu.  1915.  str.  689-872. 

Poročilo :  Lj.  zvon  191.i.  ."»71- .S72.  .Jos.  Breznik. 

O  4.  zvezlra   so   poročali :   Carn.  V\.  55— aH  Dr.  Fr.  K  o  s.  —  Čas  IX.   228—230.  Fr.  K  o  m  a  t  a  r. 

—  Časopis  za  zgod.  in  narodopisje  XII,   70 — 73.  Dr.  Fr.  K  o  v  a  č  i  č.  —  Lj.  zvon  191.5,   94.  ,1.  Breznik. 

(Idria).  Die  dritte  Okkupation  Idrias  durch  dieFranzosen  imJahre 
1809.  Von  der  k.  k.  Bergdirektion  idria.  (Fortsetzung.)  Carn.  VI,  21—30, 
162-172. 

Knific  Ivan  dr.,  V  ruskem  Turkestanu.  Dom  in  svet  1915,  181—182,  215—219. 

Koblar  Anton,  Farovška  Loka  pod  Kranjem.  Gorenjec  1915,  št.  32. 
Iz  I- et  opisov  ljubljanskih  jezuitov.  (lorenjec,  št.  22—26. 

—  Pred  100  leti.  («Osnanilo  cesarskiga  kraljeviga  časniga  Poglavarstva  na  Krajn- 

skim  in  Blaškim  zavol  tistih,  ki  se  soldaškimu  stanu  skrivajo",  20.  jun.  1815). 
Gorenjec,  št.  27  —  30. 

'Vni  Irije  zgodovinski  sestavki  so  ponatisnjeni  v  III.  zvezku  .Izobraževalne  knjižnice',  Kninj  l!ll,'>). 

(Kolera.)  Kako  so  se  zdravili  bolniki  za  kolero  pred  80  leti.  (Pismo 
župnika  Janeza  Morvaja  v  Kabolni  na  Ogrskem,  3.  avg.  1831.)  Dolenjske  no- 
vice 191.5,  SI.  13,  14. 

Kos  Fr.  dr.,  Topografir-ne  drobtine.  (Hospitale  s.  Maric  de  Pecniz.  Wrslich 
propc  Hyiam.  Predium  Ternberch.  Losiza.  Cosiza.  Kraj  „Priu".  Kraj  .Wi.ssicir.) 
Časopis  za  zgod.  in  narodopisje.  XII,  62 — 64. 

Ko^tiäl  Ivan,  .Na  rodoznanstvo  in  st  a  roži  t  nos  t  i.  Veda  V,  125  —  127. 

Pi>r<x'il»  »K    Khammovi    Aludiji  .Talken    umi    (Icislit/    (russisch   tolokno  und  kisiWj),   zwei 
alle  slawiAchp  HafprKerichle*. 

—  ZeitHchrift   fOr  Österreichische  Volkskunde**  in    slovansko    na- 

rodoznanstvo.  Ob  dvajsetletnici.  Veda  V,  57—62. 

Kotnik  Fr.,  Iz  Rohrmeistro vih  zapiskov,  ('arn.  VI,  71—72. 

;■    .::.  vk  ftirf.  Kin|{f>r|eve  ra/prave  v  .Miru*  1914,  Ät.tt— Ifi. 

Kovaču  Fr.  dr.,  Bosna  v  prazgodovinski  dobi.  Časopis  .  ,  .  XII,  (»5     i;9. 

I'om^ilo  n  2r>  Iriniku  .<>lasnika  urmuHnkoff  muzeja*  v  Hnrnjevu. 

—  Potentvo    ,Cezl*    v    listini    I.   1111    in    njega    lastniki.    Časopis... 

XU,  12-39. 

Lah  Ivan,  dr.,  Mecen  .Schellenburg.  Slovan  XIII,  22.3. 

Lavtižar  Josip,  .V  a  Ruskem.  Pr)topis.  Mentor  VII,  štev.  1—4,  o     j. 

Lukman  Fr.   K.  dr.,  Prispevki   k  zgodovini  nlivniAkr  žu|iniji!  pri  Ma- 
riboru.  VrNlitelj   \U]T>,   104     117. 
I    (ntf>ošt-k  trn  allvnUh/»  r«.rti«v  te  I.  I&3K.   -   II    Hllvnl&kl  opravllnlk  Ix  I   ITUII 

Mal  Joilp  Dr.  Au«  schweren  In^^n  unserer  Vergii  ii«  c  n  h  d  t  Laib, 
/.«MiiiiiK   lUIT).  .Nr.   11H     124 


220 

Auf  authentischem,  meist  arhivalischem  Material  beruhende  Abhandlung  zeigt  uns,  ,daß  alle 
Mittel,  die  heute  zur  Hekiinipfuiif;  der  großen  Teuerung  und  zur  Siclicrung  der  notwendigslen  Nahrungs- 
niillel  angewendet  werden,    schon    zur  Zeil    des    grotJen    Dreißigjährigen    Krieges   Ix'kannt  waren  .  .  ." 

—  Iz  (lobe  Tomaža  Hrena.  Čas  IX,  337—340. 

—  Na  ljubljanskem  trgu  pred  poldrugsto  1  eti.  Slovenec  1815,  št.  154, 155. 

—  Nov  jezikovni  zemljevid  naše  italijanske  meje.  Čas  IX,  325—828. 

Naseljevanje,  Nemško  —  po  slovenskih  krajih.  Gorenjec,  1815,  št.  39—41. 
Posnetek  predavanja  Dietricha  Scliäferja  v  Draždanah  (>.  febr.  1915. 

Mantuani  Jos.  dr.,  Narodopisne  študije.  I.  Ostanek  prazgodovinske  tkalske 
tehnike  na  Kranjskem.  Carniola  VI ,  str.  149—162.   S  slikami. 

Ob  t)elokranjsk  i  železnici.  Zgodovinske  in  ortografične  (!)  črtice.  Dolenjske 
novice  1915,  št.  3—6. 

Pirnat  Makso,  Slavnostni  govor  ob  šestinšestdesetletnici  vladanja 
presvetlega  cesarja  Franca  Jožefa  I.  dne  2.  decembra  1.  1914. 
Jahresbericht  des  k.  k.  Kaiser -Franz -Joseph -Gymnasiums  in  Krainburg, 
1915,  3-7. 

Preobraženskij  N.  F.,  Razvoj  umevanja  in  perij  odizacije  ruske  zgo- 
dovine. (Po  rokopisu  poslovenil  dr.  Jos.  A.  Glonar).  Lj.  zvon  1915,  štev.  5—8. 

Schmid  Walter  Dr.,  Emona.  Erster  Teil.  Mit  18  Tafeln  und  93  Abbildungen.  Mit 
einem  Beitrag  von  Otto  Cuntz:  Römische  Inschriften  aus  Emona.  Mit  26  Ab- 
bildungen. Sonderabdruck  aus  dem  Jahrbuch  für  Altertumskunde  VII,  1913. 
S.  61— 217.  Wien  1914.  In  Kommission  bei  Ig.  von  Kleinmayr  und  Fed.  Bamberg 
in  Laibach.  4°. 

—  Die  Festungzone  des  römischen  Reiches  im  Karstgebiet.  Urania 

VIII  (Wien,  1915),  320—321. 

Pregledni  člančir  podaja  kratek  seznam  rimskih  utrdb,  ki  so  v  pretežni  večini  na  naših  tleh. 
Omenja  najprej  pomen  Ogleja  kot  vojaškega  opirališča,  nato  navaja  utrdbe,  zgrajene  zoper  sovražnike, 
ki  bi  prodirali  proti  Italiji  od  Panonije  sem.  Prim.  o  predmetu  tudi :  Premerstein-Rutar,  Die  römischen 
Straßen  und  Befestigungen  in  Krain.  Wien  1899. 

—  Die  Ring  wälle  des  Bacherngebietes.  Erster  Teil.  Mit  107  Abbildungen 

im  Texte.  Sonderabdruck  aus  den  Mitteilungen  der  praehistorischen  Kom- 
mission der  kais.  Akademie  der  Wissenschaften,  Band  11,  Nr.  3.  S.  229—305. 
Wien  1915.  Druck  von  Rudolf  M.  Rohrer  in  Brunn.  4". 

Referat:  Laib.  Zeitung  191.5,  Nr.  1.50,  151.  Dr.  .los.  T  o  ni  i  n  š  e  k. 

Sirk  P.,  Argentinija.  Slov.  narod  1915,  štev.  258-260. 
Spomin  na  leto  1866.  Slov.  narod  1915,  štev.  161—165. 

Steklasa  Ivan,  Še  eden  do  zdaj  nepoznati  župnik  šentruperški. 
(Viljem  Gympler).  Dol.  novice  1915,  št.  19. 

—  Veležupnik  šentruperški  potrjuje  in  ustoličuje  župnika  (vikarja) 

v  Polšniku  še  posle  utemeljen  j  a  novomeškega  kapiteljna. 
Dol.  novice  1915,  št.  21. 

—  Zgodovinsko-krajepisna  imena.  1.  Šent  Rupert.  Dol.  novice  1915,  št.  22. 

—  2.  Vesela  gora  (št.  23).  —  3.  Žalostna  gora  (št.  24).  ~  4.  V  Tronu  (št.  28). 

—  5.  Ukenberg  (št.  28). 

Steska  Viktor,  O  Lambergih.  Carn.  VI,  81—89. 

Popis  slike,  ki  jo  hrani  Lambergov  kanonikat  pri  ljubljanski  stolnici  in  na  kaieri  se  nahaja 
deset  portretov  lamberäke  rodbine. 

—  Sv.  Hieronim   in  najstarejše   drevo  na  Kran j.s kern.  (Starodavna  tisa 

v  Stranah  pod  Nanosom).  Carn.  VI,  145—147. 


221 

Šarabon  Vinko  dr.,  Svetovna  vojska.  Koledar  Družbe  sv.  Mohorja  za  leto 
iyi6,  24—54:    S  slikami. 

Šašelj  Ivan,  Doneski  k  vremenoslo  vj  u  v  Hali  Krajini.  II.  Kako  je  v 
zadnjih  27.  letih  delala  toča  škodo  po  Beli  Krajini,  zlasti  v  adleški  župniji. 
Dol.  novice  1915,  štev.  13—18.  —  lil.  Kdaj  je  v  zadnjih  28.  letih  v  Beli 
Krajini,  zlasti  na  Gorjancih,  vsako  leto  prvikrat  sneg  zapal  (štev.  27). 

—  Iz   žalostnih   zapiskov  belokranjske   župne   kronike.   Ponesrečenci 

adleške  župnije  v  Ameriki.  Dol.  nov.  1915,  štev.  5.  6. 

—  O    nekaterih  večjih   požarih    v    Beli    Krajini    v   zadnjih   2  7.  letih. 

Dol.  nov.  1915,  štev.  9 

Šlosar  Vaclav.  .lan  Vitovec,  husilsky  valečnik,  v  slovinskem  histo- 
rickim  a  1  i  do  ve  m  podani.  Ctvrta  vvročni  zpräva  stat.  jubil.  reAlkv  .  .  . 
v  Pfibrami,  1914,  24-29. 
Črtica    pojasnuje    Vitovčev    pomeo    za   zgodovino    celjskih  grofov,  za    našo  narodno  pesem  in 

dr.  Detel e  povest  .Pegam  in  Lamliergar*. 

Štefan  P.,  Doneski  k  zgodovini  lavantinskih  ško  fo  v.  Rudolf  Rüdesheim- 
-ki  M 463 -1408).  Voditelj  1915,  51—55. 

Tušar  Ivan,  Major  du  Montetov  oklic  leta  1809.  Carn.  VI,  74—76. 

Ušeničnik  Aleš  dr.,  Italija.  Čas  IX,  233—251. 

Vojska,  Sveto vna  — .  Izhaja  dvakrat  na  mesec.  Urejuje  Iv.  Podlesnik.  Založila 

Katoliška  bukvama  v  Ljubljani,  1914—1915.  M.  4°.  Izšlo  18  snopičev. 
Zabukovec    Janez,    Prisilna    delavnica    v    Ljubljani.    Zgodovinska   črtica. 

(i'>r»-nje'-    ]'■'}'>.  <t*^v   .'-53.  Ho. 
Zois  Michelangelo   Baron,   Neue   Funde   von    Römermünzen    in    Kr  a  in. 
Carn.  VI,  89—100. 

—  Ein  Goldm  edai  I  Ion  des  Kais.  Domitiaii.  ('am.  VI.,  236. 

II.  Umetnost. 

Dornik  Ivan,  Pomen  etičnih  vrednot  v  umetnosti.  Čas  IX,  272—27!). 

Dostal  Jos.,  .Apokaliptični  jezdeci"  (Slike  DUrerja,  Cornelija,  Arn.  H/icklin.-i). 
Dom  in  »vet  191.5,  270—272. 

Mantuani  Jos.  dr.,  Pozabljen  rojak.  (Slikar .lan.  Karel  Schütz).  Carn.  VI,  140-  14.'). 

—  UmetnoHt  in  vojna.  IL  Ca»  IX,  186-19.'). 

Pečjak  Greg.  dr..  Cerkvena  penem.  Ljubljanski  škofijski  lisi  l<»1.5,  štev.  8 
(^Ir  91  9H).  PonatiKnil  Cerkveni  glasbenik  191.'),  štev.  9,  10  Po.scbni  iialis: 
O  cerkveni  peHmi  Ljubljana  191.')  Založil  kn.  šk.  ordinarial  v  Ljubljani. 
S\  29  iitr. 

'>Hivn«  pt-arm  ■  ■  .i,  na|  Ik>  molllpv  In  primcmn  /n  |K'I|i' 

Porenta  O.,   Najn>>.>,    i    pojavi  v  obrazovalni    umetnosti.    Mculor  Vil, 

iver.  .3  -6,  7. 
Ret  Alojzij,  Oiovanni  SeKanlini.  Dom  in  hvcI  191.'),  149—1.').')  (s  slikami) 

—  Iz  .S(;({a  n  t  i  n  i  jev  i  h  p  i  ne  m.  Havnolam,  207. 

-    ITmofniki  o  iimelnonti    Ravnolam,  17«,  207-20«. 

Sattner  Hugolin  p.,  D  i  •■  M  .1 1  ••  r  •■  i  in  «ii-r  w.i  iihiIkt  K  i  n  Im-  i  .hIp  /h'  i '.m.'), 
Nr.  Un 

,tH-  tm  <••  ni-ur  M    A  kIm-  in   Wnilwti    ml    m   livn  Ii-l7li'ii  iln'1 

imhmt  »fn»    Mr»r..    .._.  .t-ni    M..i..t  llKurnt    und    iiiu-li    ■"•i"««    \iiimiIm.    ,■■■•  !■ 

iMi/ivalt«   •■•(•«tallH   «rof iImi  ' 

16 


222 

Stanič  Stanko,   Dominik   Franc   Kalin.  Čas  IX,  280-28;i 

.Hil  je  plodovit  kot  pisatelj,  skladatelj  ia  risar,  l'isal  je  zgodovinske  knjige,  ustvarjal  lepe  risl)e 
in  slike^ter  uglasbil  tudi  muzikalno  dramo". 

Stegenšek  Avguštin  dr.,  „Ljubitelj  krščanske  umetnosti",  ki  ga  izdaja  Spomeniški 
svet  Lavantinske  škofije  v  Mariboru,  prinaša  v  1.  letniku  (1914),  3.  in  4.  zvez. 
sledeče  Stegenškove  razprave  z  mnogimi  slikami:  Petindvajset  let  cer- 
kvene  umetnosti   v    Lavantinski   škofiji   (1889—1914),   str.  85— 89. 

—  Nove  župnijske  cerkve  (90—173).  —  Povečane  župnijske 
cerkve  (174—188).  —  Nove  podružnice  (189—197).  —  Prenovljene 
cerkve  (198—221).  —  Cerkvenosta  v  bna  statistika  (222—253).  — 
Lavantinski   škofijski   muzej  (254 — 264). 

—  Kritika   A.   Rieglove    teorije    o    kultu    spomenikov.    Voditelj    1915, 
197-208,  253—261. 

—  Vojni    spomeniki.   Straža  (Maribor,  1915),  štev.  40. 

Zupan  Ant.  dr.,  Michelangelova  Poslednja  sodba.  Voditelj  1915,  171  -187, 

Z25-246. 
Žigon    Avgust  dr..    Študija    (o   decimi    in   glosi).    II.  del.    Dom   in   svet   1915: 

I.  Problem  (str.  26—30,  64-66)    -    II.  Princip  in  zistem  njegov  (str.  171—173, 

201-202,  263-266,  358-361). 

III.  Slovstvena  zgodovina.  Nekrologi. 

(Aškerc    Anton).    Ob    tretji   obletnici   smrti    njegovega   telesa.    Spisal 

K.saver  Meško.  Slovan  XIII,  189-192. 
t    Berc^   Josip,    (profesor   na    Ijublj.    dekliškem    liceju).   Nekrolog   v    Nastavnem 

vjesniku  XXIV  (U  Zagrebu,  1915),  69—72.  (Dr.  Fr.  llešič). 
Bratina  Janko  dr.,  Barnabit  Janez  M.  Žbogar  iz  Solkana.  Voditelj  1915, 

161—171. 

Bogoslovni  pisatelj  1(;')4— 1711. 

—  Goriško  slovensko  časopisje.  Bibliografična  črtica.  Čas  IX,  340 — 344. 
Bučar  Franjo  dr.,  Ivan  Ungnad  i  j  ugosla  venska  tisk  ara  u  Tübingen  u. 

Carniola  VI.,  231—236. 
Česnik  Ivo  dr.,  Silvio  Pellico.  Življenjepisna  črtica.  Čas  IX,  202—213. 
t  Dobovšek  Franc.  Carniola  VI,  241—244.  (Ma  n  tua  ni-Sa  jo  vic). 
Glonar  Jos.  A.  dr..  Literarni   odnosa  j  i  med   štajerskimi  Slovenci  in 

Nemci  v  pred  marčni  dobi.  II.  (Nadaljevanje).  Časopis  .  .  .  XII,  40—61. 

I/,  pisem  v  literarni  zapuSčini  R.  G.  Puff  a:  Pisma  Leopolda  Kordes  a;  pismo  Antona 
Krempla;  pismi  Sreznjevskega;  pismo  V.  Preisa;  pismo  Vrazovo;  pismi  P.  Dajnka; 
pisma  Costa  starejäega  ;  pisma  V.  F.  K  1  u  n  a  ;  pismo  Andreja  V  o  d  u  š  k  a. 

t  Gtowacki  Julij,  UčiL  tovariš  1915,  št.  11.  —  Carn.  VI,  225-231.  (Dr.  Gv. 
S  a  j  o  v  i  (•). 

(Gregorčič  Simon).  „Soči"  ponatisnili:  Dom  in  svet  1915,  220;  Slovenec  1915, 
štev.  116;  priobčili  so  jo  tudi  hrvaški  listi  (prim.  Slovenec,  štev.  154).  — 
Nemški  prevod  Ant.  Fun  tka:   „An  die  Soča",  Laib.  Zeitung  1915,   Nr.  161. 

—  Dostavek  Simona  Gregorčiča  „Soci't  Lj.  zvon  1915,  334.    Iv.  Poboljšar. 

—  K  zgodovini  Gregorčičeve  „Soči".  Dom  in  svet,  268—270.  Prof.  J.  Puntar 
in  dr.  Avg.  Žigon.  —  Prim.  dr.  Jos.  Lovrenčiča  prošnjo  za  objavo 
Gregorčičeve  korespondence   in  življenjepisnega  gradiva.   Dom  in  svet,  207. 

—  Pesnik  S.  Gregorčič  in  naša  bramba.  Koledar  šol.ske  družbe  sv.  Cirila  in  Metoda 

za  1.1916,  25-.33.  (Iv.  Poboljšar). 


22:^ 

—  Orumeneli  listi  S.Gregorčiču.  Lj.  zvon  1915,  476—478.  (Dr.  Z  ober). 

Pesnikovo  razmerje  do  Dragojile  Milekove  (prim.  Lj.  zvon  1890,  .572):  objava  pesmi  «Šola,  naš 
vrtpi" 

Ilešič  Fran  dr.,  Benjamin  Franklin  v  naši  književnosti.  Lj.  ^von  1915, 
469—475 

—  , Matica  Dalmatinska".  Lj.  zvon,  517—521. 

—  Stenograf  Franjo  Magdič.  Lj.  zvon,  279—284. 

—  „Vladimir  in  Košara".  (Povest  Luke  Svetca  in  njen  vir  v  j ugoslo v.  zgodo- 

vini in  literaturi.)  Lj.  zvon.  564 — .571. 

t  Kavčič  Jakob,   (kanonik   v  Mariboru.)    Voditelj  1915,  280.    Dr.  Fr.  Lukman. 
Lah  Ivan  dr.,    Žiga  baron  Herberstein.  Slovan  XIII.  167—172,  195— 20U  (s 

.-likariii  . 
f  Lavtar  Luka.  (Frim  zgoraj  str.  69.)  Še  nekaj  o  Lavtarjeveni  delovanju  (kot  učitelj 

slovenščine  v  7.  razredu   ljubljanske   realke  1.  1873)   Učit.  tov.  1915,  št.  9. 

(Jos.  Bezlaj.»  —  Življenjepis  v  Popotniku  1915,  173—188.  (M.  Pire). 

(Leban  Janko).  Sedemdesetletnica.  Učit.  tov.  1915,  št.  7,  9. 

(Leveč  Franc).  (Prim.  zgoraj  str.  69.)  Sedemdesetletnica:  Pop  1915,  153  —  154.  — 
Sava  II  !l915i,  štev.  27.  Makso  Pirna  t.)  —  Fr.  Leveč,  častni  meščan  Ljub- 
ljane. Utemeljeval  dr.  Karel  Triller  v  seji  občinskega  sveta  dne  23.  junija 
1915  (Leveč  —  pedagog,  jezikoslovec,  literarni  zgodovinar,  estetik,  kritik. 
biograf  in  urednik.)  Slov.  narod,  štev.  142.  Ponatisnil  Učit.  tov.  štev.  12. 

t  Lichtenwallner  Franz.  Učit.  tov.  1915,  štev.  14. 

(Majar-Ziljski  Matija).  Dr.  Jos.  Karäsek:  „PocAlky  literarnih  stiku  česko-slo- 
vinsky.h".  \  Ičkova  Osvela  191.5,  čis.  11,  str.  799-807. 

Dopis  M.  Majarja  anprogu  Bož.  N^mcove  dne  !••.  jui.  1857  z  obzirnim  konionlnrjeni. 

Mantuani  Josip  dr.,  Hrvatska  cerkvena  pjesmarica  i  z  god.  IG.'M  (Pre- 
ti--k.,n..  i/.  „Sv.  Cecilije").  U  Zagrebu,  1915.  V.  8".  21  str. 

Rl^      .'-iNki    opis    p(>8man(-f.    /ivlj«>njf|iiHni    p'nt.itki    |><>Rnik;i    in    skladatelja    (i  i- <>  r  i;  I  c  c  a  Iti 
pr>nalj-    ;  ■  -•;.  iri«  <. 

t  Mardinko  Dragotin.  Lj.  z\on  1915,  :i«;j    ;i84.  J.  H.  (ilaser. 

t  Merhar  Ivan  dr.  l-.dinost  191.5,  štev.  197    Vinko  Kngelman.   —   Lj    /von,  :iS3. 
-   Irit    t.,^     ;Imv.  13.  —  Slovan  XIII,  25.5. 

Murko  Matthias  Dr  ,  Bericht  über  eine  F^eise  zum  St  ii<l  i  u  in  <\ev  Volks- 
epik in  BoHnien  und  Herzegowiri:i  itn  .l.ilirc  1913.  Sitzungsberichte 
der  kaJH.  .Akademie  der  Wisnenschaflen  in  Wien.  Philo«  —  hisfor.  Klasse. 
176.  Band,  2.  Abhandlung.  Wien,  1915.  In  Kommission  bei  Alfred  li/ijdcr. 
V.  8».  .%  »tr. 
PnmfiUt:  C«m.  VI.  lÄ-127.  Dr.  Jos.  D  «•  be  v  ec. 

—  Bericht     Ober     ph  onogr  a  p  h  i  «ch  e     Aufnahmen     epischer     V<»lk.>^- 

lieder  im  mittleren    Bosnien  und  in  der  Mezogowinti    im    Som- 
mer 1913.  XXXVII-    .Mitteilung   der    Phonogramm  •  Anliivs  -  KnmmiHHioii    der 
kai<t    Akademie  der  Winüenm-haflen  in  Wien.  1915,  V.  8".  23  »Ir. 
PIrnat  Makso.  Iz  domačije  Jurija  barona  Vege.  Slov.  narod  1015,  Alev,  197. 

t  Podboj  Štefan.  Junaku -prijatelju  v  npomin  zapisal  dr  V.  Kož.  ič  v  Koledarju 
I)rii/I..  -.  M.liorja  za  |.-lo  1916,  <,1  (>•»  (Poiialin;  Celnvee  1915,  M  H".  15  nlr.) 
H  Hliko  .N,i-tavni  vje,,liiik  XXIV  (U  Zagrebu  1915^,6»     6H.  Dr.  Kr.  IleMič. 

K.  A.  Kudolf  HanM  itarturh  in  njfrirov  najnovejai  ronuin  .(iospn  llllii  in  lovoc*.  Dom 
in  »v«!  1915,  174-!7r, 

Ki» 


224 

t  Schiffrer  Ana  dr.  Carn.  VI.,  Dr.  Jos.  Mantuani. 

Slavlč  Matija,  dr.,    K  novi  izdaji  slovenskega  sv.  pisma.    Voditelj,  1915, 

85—104. 
Stanič  St.,  S;taroslovenska  akademija  na  Krku.  Čas  IX,  222—224, 
Steska  Viktor,  Franz  Anton  pl.  Steinberg,  preiskovalec  Cerkniškega 

jezera.  Ob  150  letnici  njegove  smrti  (1684—1765).  Dom  in  svet  1915,  261—355. 
Vrhovnik  Ivan.   Dva   novomašna  govora   pred   sto   leti.   (1.  Govor   pri  novi  maši 

Frančiška  Metelka;  2.  Metelkov  govor  pri  novi  maši  Janeza  Z  a  loka  rja.) 

Duh.  pastir  1915,  467-483. 

Poročal  dr.  Fr.  1 1  e  š  i  f  v  Lj.  zvonu,  str,  480. 

Zupan  Vinko  dr..  Verski   problem  pri   Aškercu,   Macharju   in   Kranj- 
ce vi  6  u.  Slovan  XIII,  304,  352—354. 
t  Zupan  Vinko   dr.   Nekrologi:  Lj.  zvon  1915,  239-240.    Dr.  J.  Šlebinger. 

—  Slovan  XIII,  192.  —  Veda  V,  128,  Dr.  Lončar, 
t  Zupančič  Anton  msgr.  Nekrologi:  Dom  in  svet  1915,267.  Dr.  J.  Debevec.  — 

Ilustrirani  glasnik  II,  štev.  5,  str.  45  (s  sliko).    —    Duhovni  pastir,   551—556. 

Alojzij   Stroj.   —    Slovenec,  štev.  205.  —   Voditelj,  281-282.    Dr.  Fr.  Uše- 

ničnik. 
Žigon    Avgust  dr.,    K   zgodovini   GoethejevegaFausta  v  slovenskem 

prevodu.  Slovan  1915,  265-273,  310—315. 
—    Levstikovo  delo   za   Prešerna.   Slovan  XIII,  252—254    (Nadaljevanje  iz 

Slovana  XIII,  285  in  317).  —  Levstikovo  delo  za  Prešerna  do  L  1870. 

I.  Delo  za  komentar  o  poezijah.  (1.  Illyrisches   Blatt   in  Novice.   2.  Kranjska 

Čbelica  in  Carniola.  3.  Netiskani  viri  Levstikovi  za  izdajo  iz  1,  1866).  Slovan 

XIII,  300—303,  342-352. 

IV.  Jezikoslovje.  Slovarji. 

Dokler  Anton,  Grško- slovenski  slovar.  S  sodelovanjem  dr.  A.  Breznika 
in  dr.  Fr.  Jereta  sestavil  .  .  .  Ljubljana  1915.  Založil  knezoškofijski  zavod 
sv.  Stanislava.  Leks.  8«.  XIII  +  848  str. 

Nachtigall  Rajko  dr.,  Freisingensia.  Doneski  k  razlagi  jezika  brižinskih  spo- 
menikov. I.  V  uzmazi  —  v  uzmaztue.  Časopis  .  .  .  XII,  1—12. 

Novak  Pavel,  Nemščina  brez  učitelja.  I.  del.  Nemška  slovnica  za  samouke. 

Tretja,  predelana  izdaja.  V  Ljubljani,  1915.   Založila  Katoliška   bukvama.    M. 

8".  91   str. 
Pintar  Luka,  O  k  rajnih  imenih.  (Nadaljevanje.)  Lj.  zvon.  1915,  319—324, 

Razlaga  krajnega  imena  Velikövec  in  podobnih  na  —  ovec. 

Škrabec  Stan.  p.,  O  pisavi  imena  Mojzes.  Voditelj  1915,  160. 
Tuma  Henrik  dr..  Opazke  k  pravni  terminologiji.  Slovenski  pravnik  1915, 
97-108,  129-139. 

V.  Prirodoznanstvo. 

Čadež  Fran  dr.,   Naravoslovje,  tehnika  in  vojna.  Veda  V,  1 — 4,  65 — 66. 

Dolar  Simon  dr.,  Šestero  sintetičnih  (progresivnih)  dokazov  kom- 
biniranega Boyle-Mariotte-Gay-Lussacovega  zakona.  Jahres- 
bericht des  k.  k.  Kaiser-Franz- Jo.seph -Gymnasiums  in  Krainburg  1915,  8°, 
str.  8-12. 


4 


225 

Paulin  Alphons,  Über  einige  für  Krain  neue  oder  seltene  Pflanzen 
und  die  Formationen  ihrer  Standorte.  Carn.  VI,  117—125, 186  —  200. 

I.  dd:  1.  Dryopleris  cristata  (L.)  Gray.  —  2.  Dr>'opleri8  iiliginosa  (Newm.)  —  3.  Dryopteris 
r«mota  (.\1.  Braun).  —  4.  Athyrium  alpeslre  (Hoppe)  Rylands.  —  5,  Ceterach  officinarum  Lam.  et  D  C. 

—  H.  Equisetum  hiemale  Linne.  —  7.  Danthooia  calycina  (Vill.)  Rchb.  X  Sieglingia  decumbens  (L.) 
Bemh.  —  8.  Poa  hybrida  Gaud.  —  9.  Duvaljouvea  serotina.  —  10.  Chlorocyperus  longus.  —  11.  Erio- 
phonun  Scheuchzeri  Hoppe.  —  12.  Schoenoplecfus  triqueter.  —  13.  Cladium  mariscus  (L.)  R.  Br.  — 
14.  Carex  paucinora  Lightf. 

Pengov  Fr.,  V  .Mentorju  VII:  Smotrenost  v  rastlinstvu.  44—55.  —  Barve. 

^•'^  -  n9.   —  Preobrazba  v  rastlinstvu.  123  —  125. 
Ponebšek  Janko  dr.,  Naše  ujede    Carn   VI,  31-54,  100-116,  172-186. 
Sajovic    Gv.    dr.,    Prirodopisni    sestavki    v    letnih    izvestjih    naših 

srednjih  šol.  Carn.  VI,  181-140. 

—  Podor   skalovja   v   Kokrski   debri   pri   Kranju.    Carniola  VI,  236—241. 

S  slikami. 

Seidl  Ferd.,  Die  in  Krain  und  Görz-Gradisca  1912  und  1913  beobach- 
teten Beben.  Allg.  Bericht  und  Chronik,  der  in  Österreich  1912  und  1913 
beobachteten  Beben.  Nr.  IX.  und  X.  1915,  37-52  in  107     128. 

Zarnik  Boris  dr.,  Biologija.  Veda  V,  110—118. 

Dmbne  prirodoslovne  beležke  o  akoraodaciji  oči  pri  črvih-kolobarnikih  ;  o  vplivu  pomanjkanja 
i'>U  na  rianje :    o  ravnovesnem    čutu    raka;    o  infekciji  z  jetrnim  motiljem  ;    o  umetnem  proiz- 

vajanju ;  iv;    o  regeneraciji    očesne  leče    pri    pupku ;    o  ploditvi   močelk ;    o  t  ••^rn.  Lungu,  prof. 

zoolagQe  in  primerjajoče  anatomije  na  vseučili&ču  v  Curihu. 

—  In  m  e  m  O  r  i  a  m  A.  \V  e  i  s  m  a  n  n.  Veda  V,  34  —39,  78  -  102. 

Opis  življenja  in  delovanja  znamenitega  prin>dopi8ca  A.  Weismanna.  ki  je  posvetil  svojo  po- 
zomo*i  predvsem  načelu  naravnef^a  izbora  ;  proučeval  je  pojave  podedovunja  in  njih  odnošaje  z  raz- 
vojem in  ustrojem  spolnih  stanic. 

—  O  bojih  v  živalstvu.  Lj.  zvon  1915,  štev.  7 — 12. 

(V  Ljubljani,  dne  30.  novembra  101.5). 


Zapiski. 


Julij  Glowacki. 


v  lariKkern  letniku  „Mitlrilunc/en  des  Niitiirwisseiischufllichcn  Vereines 
für  Steif rmark"  je  objavil  botanik  (liowacki  /ivljenjepis  .svojega  so- 
strokovnjaka ,  /.namenileya  briolo^a  .1.  Fireidlera  (t  -1.  \  M-  UM.'}). 
Pač  ni  mislil  takrat,  du  niii  bo  Hledil  v  tuko  kratktMii  razdobju.  Niti  dve 
leti  niMla  minuli,  ko  je  doHhi  h  i^tajcrske  vest,  da  je  nnirl  IH.  maju  liMfi 
C,  kr.  vladni  Hvetnik  in  upokojeni  yimna/.ij.ski  ravnatelj  .//////  (ifoiv/irhi  v 
Gradcu,  kjer  je  tudi  preminul  prcdvHcm  /a  raziskavanjc  ^joriskc^ja  in 
ftlajeritkcga  raMtliriMtva  7.aMlu/.ni  znaiiHivcnik  prof.  Fninre  Knišjin,  um 
rojak,    dorna    v    ft«MnpaHU     na     (ioriÄkcm     (•  2.  X.  IHK);  f  12.  V.  1!M)7)'). 

Cilowarki  j«  bil  rodom  h  KranJHkeya.  Narodil  hc  je  IS.  junija  I.  \H\H 
v   Idriji.    Iz   IjudHk«'   nole   j«?    jtrfHfopiJ    1.  1  H.")7    na   c.  kr.  dr/.aviio  gimnazijo 

O  Dr.  Kriiiolin  K  ratmflr,  Kranz  KrnJinn.  MIIIpük.  cIcm  nnlurw.  VoreinoH  für 
SMemuirk.  M.  Ali  (.UhrK.  IWtfi),  Ornr.  WHfJ,  wir.  IM-HMl.  Mil   Porlrdt 


226 

v  Ljubljani,  Ui  jo  je  dovršil  leta  18(55.  Nato  je  študiral  na  modroslovni 
fakulteti  dunajskega  in  graškega  vseučilišča,  kjer  se  je  pripravljal  za 
učiteljski  poklic  iz  prirodopisne  skupine.  Leta  1875  je  napravil  strokovne 
izpite  iz  prirodopisja  kot  glavnega,  fizike  in  matematike  kot  stranskih 
učnih  predmetov ;  pozneje  je  napravil  izpit  tudi  iz  slovenskega  učnega 
jezika. 

Poučevati  pa  je  začel  Gtowacki  še  pred  dovršenimi  strokovnimi 
študiji.  Kot  namestni  učitelj  je  poučeval  1.  1870/71  na  c,  kr.  realki  v 
Gorici  in  v  isti  lastnosti  naslednji  dve  leti  istotani  na  c.  kr.  učiteljišču: 
L.  1873  je  prišel  kot  suplent  na  c.  kr.  1.  državno  gimnazijo  v  Gradec, 
kjer  je  ostal  do  leta  1875.  Tega  leta  je  bil  imenovan  za  pravega  srednje- 
šolskega učitelja  na  deželno  gimnazijo  v  Ptuj,  kjer  je  deloval  celo  deset- 
letje. Od  tam  je  bil  premeščen  na  lastno  prošnjo  v  Ljubno  na  Štajerskem, 
kjer  je  poučeval  do  leta  1895,  ko  je  bil  nastavljen  za  profesorja  in 
voditelja  samostojnih  slov. -nem.  oddelkov  celjske  gimnazije.  Štiri  leta 
pozneje  je  postal  ravnatelj  c.  kr.  državne  gimnazije  v  Mariboru,  ki  jo  je 
uspešno  vodil  celih  dvanajst  let.  S  končanim  šolskim  letom  1910/11  je 
stopil  v  pokoj  in  je  bil  ob  tej  priliki  za  svoje  zaslužno  delovanje  odli- 
kovan z  redom  železne  krone  III.  razreda  ^).  Še  isto  leto  se  je  preselil 
v  Gradec,  kjer  mu  vendar  ni  bilo  usojeno  vživati  dolgo  časa  svoj  pokoj. 

V  šolskih  krogih  je  bil  na  glasu  kot  stvaren  in  strokovno  visoko 
naobražen  šolnik.  S  svojo  živahno  razlago  je  skušal  vzbuditi  pri  učencih 
zanimanje  za  prirodopisno  vedo;  prilično  je  rad  opozarjal  na  posebnosti 
domače  zemlje.  Nasproti  učencem  je  bil  resen,  toda  pravičen  učitelj,  ki 
so  ga  vsi  visoko  spoštovali.  O  tem  nam  pričajo  spominske  vrstice,  ki 
mu  jih  je  posvetil  eden  njegovih  učencev  ob  priliki  smrti  •') : 

„Pokojnik  je  deloval  kot  profesor  v  vseh  naših  spodnještajerskih 
gimnazijskih  mestih,  in  malo  bo  naše  mlajše  in  tudi  starejše  inteligence, 
ki  bi  ga  kot  učitelja  ne  bi  spoznala  —  in  kar  je  glavno,  ki  bi  mu  tudi 
ne  ohranila  ljubega  spomina.  V  Ptuju  in  Celju  je  učil  Glow^acki  realne 
predmete,  v  Mariboru  sem  ga  slišal  učiti  psihologijo.  Ni  se  vezal  nikoli 
na  mrtvo  črko,  predaval  je  prosto,  tupatam  celo  dovtipno.  Znal  je  biti 
strog,  a  v  tisti  strogosti  ni  bilo  čutiti  kake  malenkostne  in  sovražne 
odurnosti ". 

V  šolskem  izvestju  gimnazije  v  Ptuju  je  Gtowacki  leta  1881  napisal 
zanimivo  metodično  razpravo  o  pouku  mineralogije  na  srednjih  šolah  s 
posebnim  ozirom   na  ginniazije. 

GJowacki  pa  ni  bil  samo  priznan  šolnik,  temveč  prav  tako  važen 
in  neumorno  delujoč  znanstvenik.  Za  rastlinstvo  se  je  zanimal  že  v  di- 
jaških letih.  To  zanimanje  mu  je  s  svojimi  predavanji  še  povečal  in 
spremenil   v  ljubezen    do    botaničnega    raziskovanja    vseučiliški    profesor 


*)   Knapp    Fr  i  ed  li  r;ii ,   Direktor  .luliiis   Gtowacki.   Jahresberiolit  des  k.  k. 
Staats -Gymnasiums  in  Marburg  al).  1912,  str.  3—5.  Mit  Porträt. 

^)  Fiavnatelj  Julij  Gtowacki.    Učiteljski   tovariš,    i.jul)ljana  1!)15,    stev.  11. 


J 


22: 


^ 


botanik  H.  W.  Reichardt,  bivši  kustos  na  botaničnem  oddelku  c.  kr.  pri- 
rodopisnega  dvornega  muzeja  in  kustos  c.  kr.  botaničnega  vrta  na  Dunaju. 
Izmed  rastlinstva  si  je  Glowacki  izbral  skupino  brezevetnih  rastlin 
(ervptogamae)  za  predmet  svojega  proučevanja.  Zbiral  in  preiskoval  je 
zlasti  lišaje  (lichenes)  posebno  pa  mahove  (bryophyta).  Tudi  njegov  vse- 
učiliški  učitelj  se  je  mnogo  pečal  z  briologijo,  v  študij  mahov  pa  je 
vpeljal  Glowackega  predvsem  znameniti  dunajski  briolog  arhitekt  Johann 
Breidler,  s  katerim  sta  v  znanstvenih  zadevah  mnogo  občevala  in  skupno 
delala.  Med  drugimi  je  bil  Glowacki  tudi  znanec  briologa  Friderika 
Krupičke  in  lihenoioga  Arnolda. 

Glowacki  je  preiskoval  ožja  pokrajinska  okrožja  svojih  službenih 
mest  in  letovišč,  v  katerih  se  je  mudil  za  časa  počitnic.  Obhodil  je  pa 
tudi  obsežnejše  okraje  v  svrho  znanstvenega  zbiranja  in  raziskovanja. 

Kot  visokošolec  je  proučeval 
in  preiskal  vso  idrijsko  oko- 
lico in  Črno  prst  z  ozirom  na 
ondi  rastoče  lišaje,  ki  mu  jih  je 
določeval  lihenolog  Arnold,  s  ka- 
terim jih  je  1.  1870  tudi  skupno 
objavil.  Prišedši  na  svoje  prvo  služ- 
beno mesto  v  Gorico  1.  1870  je 
pričel  takoj  oktobra  meseca  zbirati 
lišaje  goriške  okolice  in  do 
poletja  naslednjega  leta  je  njegovo 
delo  že  toliko  uspelo,  da  je  mogel 
objaviti  v  letnem  poročilu  goriške 
realke  .seznam  v  okolici  Gorice  se 
nahajajočih  lišajev.  Leta  1873  in 
1874  je  določil  dvornemu  svetniku 
M.  vitezu  Tommasiniju  herbarsko 
zbirko  lišajev  i/.  I' rim  o  rja.  (Jd 
leta  1874  dalje  je  zbiral  neprene- 
homa do  svojih  zadnjih  let  na  štajerskem,  tako  v  lefih  1874  do  1885 
v  ptuJHki  okolici,  v  času  1885  — 1892  v  okolici  Ljubna.  V  letih  18J)H  do 
1908  je  prciHkal  briološko  vegetacijo  Pohorja.  Na  Koroškem  se  je 
mudil  v  poletnih  mcHecih  leta  1901,  1902  in  1903  v  Gmiindu,  kjer  je 
prehodil  vho  hli/njo  in  daljno  okoli<-o.  Lcfa  190»!  je  bival  kratko  časa 
na  letoviJMMi  v  Dellachu  in  v  poletju  1909  v  llirsciienaii,  o(lk<»(lcr  je 
delal  izlete  k  Sv.  Jakobu,  proti  Velikovcu  i.  dr.  Na  Kranjsko  je  pri.š(>l  od 
leta  1892  večkrat  nabirat  v  Savinjske  alpc  in  od  irla  1900  v  .liilijske 
alpe.  Kras  je  obinkal  leta  189(i,  1904  in  1910.  'A.i  ra/.pravu  o  KranJHki 
sla  mu  služila  poh-i;  Itn'iilh-rji'iwfin  hcrtiarija  /laHti  f{ot>irri>  in  Šnfrrjvv 
herbarij  mahov,  katerih  vrnlc  sta  določila  lirHdlcr  \\\  .limilzhii.  Lcla  185*0 
H€  je  mudil  v  Inlriji,  Dalmaciji  in  ("mi  gori;  I  l't'il  ji«  ii;i|>i.ivil 
znanstveno  potovanj«*  fHi    Bosni    in    Hercegovini. 


.lulij  (itowacki. 


228 

Na  svojih  znanstvenih  ekskurzih  je  imel  Glowacki  srečno  roko. 
Zbral  ni  le  veliko  množico  novih  nahajališč  že  poznanih  vrst  v  posa- 
meznih okrajih,  ugotovil  je  tudi  za  posamezne  kraje  mnogo  novih  vrst 
in  vrhtega  odkril  več  sploh  še  neznanih  gliv,  lišajev  in  zlasti  mahov, 
ki  so  dobili  po  njem  svoje  avtorsko  ime.  V  življenjepisu  Glowackega  bo 
vsekakor  zanimivo  navesti  te  nove  vrste,  ki  so  pač  zanj  spomenik  „aere 
perenniiis".    Na  posamezne  razrede  se  razdele  ti  originali'*)  takole: 

a).  Glive  —  Fungi. 

Ustilago  cepariim  Glow.  na  čebulah  navadne  čebule  (allium  čepa)  pri  Polen- 
šaku  v  Ptujski  okolici.  M.  N.  V.  f.  St.  1891  (ersch.  1892)  str.  283. 

Puccinia  norica  Gl^ow.  na  gornji  strani  listov  prave  špajke  (Valeriana  ceitica). 
Ravnotam,  str.  LXXXVIII/IX. 

b).  Lišaji  —  Lichenes. 

(Naštete  lišaje  je  nabral  Glowacki,   določil  jih  je  pa  kot  nove  vrste  Arnold,   zato 

imajo  tudi  po  njem  avtorsko  ime). 

Lecothecium  plurisepfafum  Arn.  na  apnenčevih  skalah  v  Idrijskem  logu  pri 
Idriji.  Verh.  Z.  B.  G.  Wien  1870,  str.  446. 

Aspicilla  calcarea  (L.)  var.  inicrospora  Arn.  na  jurskem  apnencu  v  Otelci  in 
na  Čavnu.  Pri  determinaciji  je  dostavljeno  „vel  species  propria".  Ravnotam,  str.  450. 

Biatora  carniolica  Arn.  na  bukovem  štoru  na  Hudem  polju.  Ravnotam,  str.  453. 

Catillaria  intermixta  Nyl,  var.  dispersa  Arn.  na  bukovem  lubju  na  Čudnem 
vrhu.  Ravnotam,  str.  455. 

Thelidium  dacti/loideum  Arn.  na  apnenčevem  skalovju  pri  Divjem  jezeru. 
Ravnotam,  str.  461. 

c).  Mahovi  —  Bryophyta. 

Sphagnuin  ochraceum  Glow.  na  vlažnih  tleh  po  kotih  na  potu  na  Stubeck 
(1550  m).  Jbch.  N.  M.  f.  K.,  1905,  H.  XXVII.,  str.  96. 

Distichium  capillaceum  (Sw.)  Br.  eur.  var.  gibba  Glow.  na  potu  na  Predil 
med  Ober-  in  Mittelbreth  do  900  m,  Somdogma- Alpe  (1450— 1500 /h).  Abh.  Z.  B. 
G.  1910,  Bd.  V.,  H.  2,  str.  12. 

Eucladiuin  commutatiim  Glow.  pri  slapu  Plive  v  okolici  Jajca  v  Bosni. 
Ö.  B.  Z.  1909,  Nr.  2  str.  53  (-  Eucladium  angustifolium  [Jur.]  Glow.  Verh.  Z  B.  G. 
1906,  str.  194). 

Eucladium  styriacum  Glow.  v  kamnolomih  pri  Aflenz  v  okolici  Lipnice  na 
Štajerskem.  Ö.  B.  Z.  1909,  Nr.  6. 

Trichostomuni  inflexum  var.  elatuin  Glow.  v  soteski  Doijanki  pri  Jablanici  v 
Bosni.  Verh.  Z.  B.  G.,  Wien  1907,  str.  225. 

Didymodon  bosniacus  Glow.  pri  slapu  Plive  v  okolici  Jajca  v  Bosni.  Verh. 
Z.  B.  G.,  Wien  1906,  str.  196. 

Barbula  convolula  Hedw.  var.  propagulifera  Glow.  pri  Kanalu.  Abh.  Z.  B. 
G.  Wien,  1910,  Bd.  V.  H.  2,  str.  18. 

Barbula  acuta  (Brid.)  Brid.  var.  patens  Glow.  Istra:  v  gozdu  Siana  in  Valldi- 
becco  pri  Pulju  (.30  m).  Carn.  1913,  str.  127. 

■•)  Pri  naštevanju  originalnih  vrst  in  razprav  je  označeno  slovstvo  s  kraticami, 
ki  so  razvidne  na  strani  230. 


1 


229 

Tortula  aciphylla  (Br.  eur.)  Hartm.  var  compacla  Giow.  Na  Böse  Platte  pri 
Heiligenblut.  Jbch.  N.  M.  f.  K.  1908,  Bd.  XXVill.,  sti-.  172. 

Tortula  subulata  (L)  var.  inframarginata  Gtow.  na  Plaši -planini  v  Bosni 
(Verh.  Z.  B.  G.  Wien  1907,  str.  226)  in  pozneje  v  Studenih  pri  Klani  v  Istri  (Carn. 
1913,  str.  130). 

Orthotrichum  tonientosum  Glow.  na  Rdeči  steni  na  Mangartu.  Abh.  Z.  B.  G. 
Wien,  1910,  Bd.  V.,  H.  2.,  str.  23. 

Orthotrichum  rupestre  Schleich,  var.  carinthiacum  Glow.  na  kremenjakovi 
labori  v  Bistriški  dolini  nad  Hudičevim  mostom  pri  Tržiču  na  Gorenjskem  (650). 
Car.  II.  1912,  str.  45  (=  Orth.  carinthiacum  Glow.  v  Jbch.  N.  M.  f.  K  1905. 
BdXXVU.,  str.  110.) 

Bryum  viviparum  Glow.  na  robu  Kleinelendgletscherja  na  Ankogel  (2900  m), 
Jbch.  N.  M.  f.  K.  1905,  Bd.  XXVII.,  str.  114. 

Bryum  Maleteinorum  Glow.  na  istem  nahajališču  kakor  Br.  viviparum  Glow. 
Jbch.  N.  M.  f.  K.  1905,  Bd.  XXVII.,  str.  115. 

Bryum  carniolicum  Glow.  v  Triglavskem  pogorju  (Kredarica,  Konjska  planina. 
Malo  polje).  Abh.  Z.  B.  G.  Wien  1910,  Bd.  V.,  H.  2,  str.  28. 

Bryum  versicolor  A.  Br.  var.  blastospeirum  Glow.  na  peščeninah  ob  Savinji 
pri  Braslovčah  (300  m).  Car.  II.  1912,  str.  133. 

Aulacomnium  palustre  (L.)  SchwSgr.  var.  tenue  Glow.  na  barju  pri  Sv.  Petru 
pod  Wallenbergom    Car.  II.  1910,  str.  160. 

Polytrichum  formosum  (Hedw.)  var.  minus  Glow.  v  dolini  Velike  Usore  v 
Bosni  (.320—370  m).  Verh.  Z.  B.  G.  Wien,  1906,  str.  191, 

Orthothecium  intricatum  (Hartm.)  Br.  eur.  var.  auhsulcatum  Glow.  v  Mrzlem 
kolu  pri  Sv.  Pavlu  na  Koroškem    Jbch.  N.  M.  f.  K.  1908,  Bd.  XXV11I.,  str.  1S2. 

Orthothecium  rufescens  (I)icks.)  Br.  eur.  var.  minor  Glow.,  Mooswaki  pri 
Kočevju.  Carn.  1913,  str.  139. 

Pseudolejikea  illyrica  Glow.  na  PlaSi  planini  v  Hercegovini  (Verh.  Z.  B.  G. 
Wien  1907,  .str.  22V)  in  na  Kranjskem  Snežniku  pri  i.ožu.  Carn.  1913,  sir.  140. 

Thuidium  hygrophiluni  (ilow.  pri  slapu  (iolenitz  v  okolici  Giniitula  na  Ko- 
roškem. Jbch.  X.  M.  f.  K.  1908,  XXVIII.,  str.  181. 

Ctenidium  dislingucndum  Glow.  na  Komu  na  otoku  Curzola  v  Dalmaciji  in 
pri  I,ipi<i  na  Kra.su  (O.  B.  Z.  1909.  Nr  2  u.  Nr.  3);  pozneje  tudi  na  Dolenj.skem  in 
Notr.injskem.  (^arn.  191.'i,  str.  144. 

hrachylhecium  riuulare  Br.  eur.  var.  striatum  CJlow  na  Višarjah,  Ahii.  Z  i{.  G. 
Wien  1910,  Bd    V.,  H. 2,  »tr.  45 

Camplothi-rium  lulexccnti  (Muds.)  Br.  eur.  var.  roftuslum  Glow.  Ponikve  na 
oloku  Krku.  Carn.  191:},  .str.  14H 

Srteropodium  Japyyum   (ilow    na  Kranjskem  Snežniku   Carn.   l!tl.'{,  sir.   147. 

Gtowarkc({a  razprave  imajo  pretežno  sisleriialsko  obliko;  pri  neka- 
terih najdemo  v  uvodnem  delu  ali  pa  tudi  meri  ra/.pravo  siirno  o/narbo 
raMtlinMkih  formacij  preiHkiinef^a  okraja.  Ti  scHlavki  so  posebno  važni  in 
zanimivi,  ker  kažejo  kako  velika  mno({oli('noHt  vlada  na  primeroma  majh- 
nem proHtoru,  kako  ho  vnc  potMlinke  te  nnioKoličtu!  družbo  zaviHue  od 
mcnjajorih  ne  flzikalidh  in  kemičnih  pot^ojev  lal  in  kake  važnctsli  ho 
liittnati  mahovi  za  ve({ctaf-iJHki  značaj  p(»Hame/.nih  pokrajin.  Originalnim 
vmtam  je  posvetil  (ilowaeki  v  svojih  razpravah  sedno  natančen  opis.  Na 
p<xila({i  uh«H:žne|{a  (»oznanju  raMtlinMtva  naHih   krajev,  ki  si  ^n  ju  pridobil 


230 

na  svojih  mnogih  izletih  in  pri  pregledovanju  raznih  herbarijev,  je  za- 
snoval Glowaoki  po  vzorcu  dr.  K.  Fritselia  „Exc'ursionst'lora  für  Österreich" 
v  slovenskem  jeziku  določilni  ključ  flore  slovenskih  dežel,  katere  sta  izšla 
šele  dva  snopiča.  Poleg  botaničnih  del  je  izdal  Glowacki  tudi  dve  zoološki 
razpravi  riboslovne  vsebine,  ki  obsegata  seznam  v  Dravi,  Savi  in  Soči 
ter  v  njih  porečjih  živečih  rib. 

Svoje  razprave  je  priobčeval  Gtowacki  v  izvestjih  zavodov''),  na  katerih 
je  služboval,  in  v  glasilih  raznih  znanstvenih  družb  in  sicer  v  Abhand- 
lungen in  Verhandlungen  der  k.  k.  zoologisch  -  botanischen  Gesellschaft 
in  Wien  (Abb.  Z.  B.  G.  in  Verb.  Z.  B.  G);  Österreichische  Botanische  Zeit- 
schrift in  Wien  (Ö.  B.  Z.);  Jahrbuch  in  Mitteilungen  Carinthia  II.  des 
naturhistorischen  Museums  für  Kärnten  in  Klagenfurt  (Jbch.  N.  M.  f.  K. 
in  Car.  IL);  Carniola  nova  vrsta,  Izvestja  „Muzejskega  društva  za  Kranjsko" 
v  Ljubljani  (Carn.);  Poljudno  znanstvena  knjižnica  Slovenske  šolske  matice 
v  Ljubljani  in  Mitteilungen  des  naturwissenschaftlichen  Vereines  für  Steier- 
mark in  Graz  (M.  N.  V.  f.  St.). 

Najvažnejše  Gtowackega  razprave  v  časovnem  redu    so    sledeče: 

Beschreibung  eines  neuen  Bastardes  Anemone  Pittonii  (trifolia  X  nemorosa). 
Verh.  Z.  B.  G.  Wien  1869,  str.  901—902. 

Glowacki -Arnold,  Flechten  aus  Krain  und  Küstenland.  Verh.  Z.  B.  G.,  Wien 
1870,  Str.  481—466,  Tab.  Vin. 

Die  Flechten  des  Tommasinischen  Herbars,  ein  Beitrag  zur  Flechteaflora  des 
Küstenlandes.  Verh.  Z.  B.  G.,  Wien  1874,  str.  539-552. 

Prodrornus  einer  Flechtenflora  von  Görz.  OR.  Görz  1871,  str.  3 — 32. 

Übersicht  über  den  heutigen  Stand  der  Frage  vom  Wesen  der  Lichenen.  UG. 
Pettau  1877,  str.  3—24. 

Über  die  Stellung  des  Unterrichtes  in  der  Mineralogie  an  unseren  Mittel- 
schulen und  insbesondere  an  den  Gymnasien.  UG.  Pettau  1881,  str.  3 — 12. 

Die  Fische  der  Drau  und  ihres  Gebietes.  Ein  Beitrag  zur  Kenntnis  der  Fisch- 
fauna der  Steiermark.  UG.  Pettau,  1885,  str.  3—20. 

Ein  neuer  Rostpilz.  M.  N.  V.  f.  St.  1891  (erschienen  1892),  str.  LXXXVIII/IX. 

Beiträge  zur  Kenntnis  der  Krgptoganien-Flora  der  Steiermark,  Ravnotani, 
Str.  279-293. 

Verteilung  der  Laubmoose  im  Leobner  Bezirke.  OG.  Leoben  1892,  27.  str 

Systematische  Übersicht  der  Laubmoose  des  Leobner  Bezirkes.  OG.  Leoben, 
1893,  34  Str. 

Die  Fische  der  Save  und  des  Isonzo.  UG.  Cilli,  1896,  37  str. 

Beitrag  zur  Laubmoosflora  der  österreichischen  Küstenlandes.  OG.  Marburg, 
1902,  Str.  3—15. 

Beitrag  zur  Laubmoosflora  von  Gmünd  in  Kärnten.  Jbch.  N.  M.  f.  K.,  1905, 
H.  XXVIL,  Str.  93-128. 


')  UG.  Cilli  —  Jahresbericht  des  Untergyninasiums  in  Cilli.  —  OR.  Görz 
=  Jahresbericht  der  Oberrealschule  in  Görz.  —  OG.  Leoben  —  Jahresbericht  des 
Obergymnasiums  in  Leoben  OG.  Marburg  Jahresbericht  des  Obergymnasiums 
in  Marburg  —  UG.  Pettau     -  Jahresbericht  des  Untergymnasiuras  in  Pettau. 


231 

Bryologische  Beiträge  aus  dem  Okkupationsgebiete.  I.  Verli.  Z  B.  (i  Wien. 
19U6,  Str.  186-207.  —  U.  1907,  str.  19—34    -  III.,  1907.  str.  223—244. 

Ein  Beitrag  zur  Kenntnis  der  Laubmoosflora  von  Karinen.  Jbch.  N.  M.  f.  K., 
1908,  H..  XXVIII.,  Str.  165—186. 

Die  Moosflora  des  Bachergebirges.  OG.  Marburg,  1908,  str.  1—30. 

Ein  Beitrag  zur  Moosflora  von  Bosnien.  Ö.  B.  Z.  1909,  Nr.  2,  str.  51—53. 

Über  Ctenidium  distinguendum  mihi.  Ö.  B.  Z.  1909,  Nr.  3,  str.  91—92. 

Eine   neue  Art  von   Eucladium   Er.  eur.   Ö.  B.  Z.  1909,  Nr.  6,  str.  222—224. 

Beitrag  zur  Kenntnis  der  Moosflora  von  Kärnten.  Car.  II ,  1910,  str.  147 — 163. 

Die  Moo.^ flora  der  Julischen  Alpen.  Abh.  Z.  B.  G.  Wien,  1910,  Bd.  V.,  H.  2, 
Str.  1—48. 

Moosflora  der  Steiner  Alpen.  Car.  II..  1912,  13—47  in  130—156. 

Flora  slovenskih  dežel.  1.  snopič.  Poljudno-  znanstvena  knjižnica  Slovenske 
šolske  matice  v  Ljubljani.  1912,  zv.  III.  Uredil  dr.  Leopold  Poljanec,  128  str.  — 
2.  snopič  1913,  str.  129-288. 

Ein  Beitrag  zur  Kenntnis  der  Moos  flora  der  Karstländer.  Carn.  1 91 3,  str.  1 1 4  —  1 5 1 , 
dve  tabeli  (pseudoleskea  illyrica  Gtow.  in  Scieropodium  .lapygum  Glow.) 

Johann  Breidler.   M.  N.  V.  f.  St.,  1913  (erschienen  1914),  str.  3—7.    S  sliko. 

Gtowacki  je  živel  v  krogu  svoje  obitelji  mirno,  toda  delapolno  živ- 
ljenje. Deloval  je  neumorno  na  šolskem  in  znanstvenem  polju,  a  tega  ni 
razgla.*;al  in  tudi  ni  ljubil  besedikavili  in  blestečiii  nastopov.  V  vseh  ziuui- 
stvenih  krogih  je  bil  visoko  čislan  in  njegovo  delovanje  je  zlasti  važno 
za  spoznavanje  cvetane  brezcvetnih  rastlin  Kranjske,  Goriške,  Koroške 
in  Štajerske.    Časten    spomin    našemu    zaslužnenui   rojaku  -  znanstveniku ! 

Dr.  Gv.  Sajovic. 

Ivan  Ungttad  i  jugoslaz^enska  tiskata  u  Tiibingenu.  Kad  je 
bila  nastojanjem  baruna  Ungnada  utemeljena  jugoslavenska  protestantska 
ti.skara  u  Crachu -Tiibingenu,  trebalo  je  znatnih  žrtava,  da  se  je  ista 
mogla  uzdržati.  U  to  ime  obratio  se  je  Ungnad  posebnim  pismom  na 
mnoge  velikaše  u  Njemačkoj,  te  gradske  magistrate,  da  |)0(Uipru  to 
krščansko  poduzeče.  No  pomoč  je  stizala  pomalo  in  polagano,  le  je  Ungnad 
bio  priKÜjen,  da  od  svoga  predujmi  znatnu  svotu,  da  se  je  tiskara  mogla 
uzdržati. 

Medju  mnogim  Hpi.sinui,  koji  su  se  sačuvali  o  luvatskoj  protestant- 
»koj  tinkari  u  Urafhu,  nalazimo  i  sljedcči  sastavak,  koji  se  nam  je  na 
taj  način  Hačuvao,  jer  je  Ungnad  polagao  sve  račune  pred  sveučilištem 
u  TObitigetiu.  iz  toga  se  ničinia  vidi,  da  je  Ungnad  u  to  ime  god.  \'tiV.\. 
predujmio  «votu  od  H22  forinta.  7  pacena  in  J>  tVniga.  Hačun  s(!  nalazi 
u  sveučiliAnoj  knjižnici  pod  rubrikom:  Slavischer  Miirlicrdnu-k,  tuscikul 
III.  Nr.  1/2,  fol.  4.  Iz  računa  vidimo  sto  je  Hve  Ungnad  prrdiijmio  zu 
početne  radnje  i  izdatke  oko  glagolHke  tiHkare,  zu  koju  je  Stjcpan  Kon/id 
morao  najprije  |)Oči  u  NUrenberg  po  glagolsku  hIovu.  Spominju  se  mnogo- 
brojiii  izdari  za  razne  glaMiiike,  za  luibuvu  papiru  za  tiskarn,  te  troskovi  za 
dotiavu  hrvaiMkih  MvečiMiika  prevodioca  Ha  juga,  napose  pak  Antinia  Dal- 
matina. T<H'no  Me  ria|)ominju   i/dnci  /a  razne  meHire  i  potreboče  za  ÜHkaru 


232 

i  za  saradnike,  pak  je  taj  dokuinenat  i  važni  kulturnohistorijski  akt  iz 
one  dobe. 

Verzaichnus,  was  der  Wolgeborn  Herr  Herr  Hanns  Vngnad  Freyherr  zu 
Sonnegg  etc.  zue  Christliche  werckh  deß  windischen,  Chrabatischn  vnd  Ciru- 
lischn  Truckhs,  ehe  dann  die  hochloblichstn  Christlichn  Künig,  Chiir  vnd  Fürstn 
Ihrs  darzue  geraicht,  neben  dern  darzue  gehörigen  personnen  mit  grossen  Costen 
vnderhaltung,  fürgestreckht  vnd  dargelihen: 

Nr.  1.  Erstlich  den  14  Noueniber  anno  1560  ten  hat  wolgedachter  Herr  Vngnad 
Herrn  Stefano  Consuli  inn  Blaupeuern  gelichn  zur  Zerung,  vnd  das  er  die  Craba- 
Uschen  Buechstabn  von  Nürenberg  gen  Regenspurg  vnd  von  dann  gen  Tübingen 
khiindt  pringen,  wie  das  genanter  Herr  Steffan  sonderbar  verehent,  laut  Bekhandt- 
nus  hiebei  Nr.  1 65  fl.  5  pazn. 

Item  das  Fuerlohn  von  gemeltn  Crabatischen  Buechstabn  von  Vlm  gen 
Vrach  bezalt 1  fl.  9  pazn. 

Item  von  dem  Roß,  welchs  Herr  Steffan  damals  von  Vlm  gen  Vrach  geritten, 
bezalt 11  pazn  1  kr. 

Item  Hansen  Fingerlin  Burgern  in  Vlm  ein  Schuldt  für  Herrn  Steffan  bezalt  2  fl. 

Item  den  28.  Februarii  anno  1561  für  20  Riß  geschreibpapir,  so  zue  dem 
Crabatischn  truckh  gen  Tübingen  geschickht  wordn,  1  per  17  pazn,  bezahlt  22  fl.  10  pazn. 

Item  mehr  8  buech  papir  zum  muster  gen  Tübingen  geschickht,  für  eins 
bezalt  10  kr 2  pazn  8  kr. 

Item  das  fuerlohn  von  vorstehenden  2.0  Riß  papir  gen  Tübingn  zu  füeren 
bezalt 11  pazn. 

Item  den  Pötten,  der  das  muster  deß  Papirs  gen  Tübingen  tragen,  bezalt.  3  pazn. 

Item  Zwen  Pötten,  die  Herr  Steffan  von  Tübingen  gen  Vrach  geschikht,  deß 
truckhs  halben  bezalt 3  pazn. 

Ad  5.  Martii  zwen  Pötten,  die  von  wegn  des  truckhs  nacheinander  von 
Vrach  gen  Tübingn  geschickht  wordn,  bezalt 5  pazn. 

Eodem  Thoman  Reiman  Pötten,  der  gen  Kemptn  zue  Herrn  Primusen  Trüber 
geschickht  wordn,  bezalt  für  15  meil,  1  per  5  kr 1  fl.  3  pz.  2  kr. 

Ad  7.  Martii  abermals  zwen  Pötten,  die  von  Tübingen  gen  Vrach  deß  truckhs 
halbn  geschickht  wordn,  bezali 2  pz.  2  kr. 

Eodem  hat  man  Bartl  Busch  polten  gen  Labach  geschickht  in  Crain,  vmb 
Crabatisch  Priester  zum  Truckh,  ist  von  Vrach  gen  Waidenstein  72  meil,  vnd 
noch  6  meil  hinder  Labach  hinaus  gen  Seysenberg,  diesen  Polin  von  Waidenstein 
gen  Labach  füeren  müssen,  dieweil  es  windisch  daselbst,  vnd  disen  auch  20  meil 
gerait,  seind  alles  118  meil,  vnd  hat  3 '/2  Tag  muessen  wartn,  ist  ime  von  einer 
meil  6  kr.  vnd  1  tag  zuwarln  auch  6  kr.  bezalt 12  fl.  2  pz.  1  kr. 

Ad  12.  Martii  einem  Polten  Hannsen  Kugler,  der  zum  Hertzog  zue  Würtem- 
berg  gen  Stuelgart  deß  Truckhs  halbn  geschickht  wordn,  bezalt  4  meil  vnd  l'/j  tag 
zuewartn 6  pz.  2  kr. 

Ad  29.  Martii  hat  Herr  Hannß  Vngnad  einen  Pötten  gen  Nürnberg  vmb  die 
Cirulischen  Buechstabenschneider  vnd  gie.sser  geschickht,  diesen  bezalt 
21  meil,    1  per  5  kr.,   vnd   3  tag  zuwarten,    1  per  2  pz.,   thuet  —  2  fl.  2  pz.  1  kr. 

Die  ultimo  May  Joachim  Linckh  fuerman  von  Reutlingen  bezalt,  das  er 
2  Centn  der  punlzenschneider  vnd  giesser  werkhzeug  von  Nürnberg  bis  gen 
Vrach  gefüert,  von  Centn  13  patzn,  thuet 1  fl.  11  pz. 

Ad  3.  .luni  Hansen  Kugler  polten  bezalt,  den  er  gen  Vlm  vom  wegen  eins 
l'untzenschneiders   geschickht  wordn,   als   man  geförchl,   der  von  Nürnberg  wurdt 


233 

nit  khomen,  seindt  5  meil,  1  per  5  kr.,  vnd  hat  '  ,  tag  gewart,  per  1  pz.  thuet  7  pz.  1  kr. 

Eodem  Thnmas  Reimann  Pötten,  der  gen  Tübingen  zue  Herrn  Steffan  ge- 
schlckht  wordn,  bezalt 2  pz    *>  kr 

Ad  4.  Juni  hat  Herr  Hannß  Vngnad  dem  Puntzenschneider  von  Vlm  für 
sein  Mühe,  das  er  hieher  gen  Vrach  geritten,  verehrt  zwen  guldn,  vnd  bei  dem 
Kurlin  wird  alhie  die  Zerung  für  ime  bezalt  sambt  sein  Roß  ain  guldn  sechs  patzn 
zween  kreuzer,  thuet 3  fl.  6  pz.  2  kr. 

Item  abermals  ein  Pötten,  der  gen  Tübingen  zue  Herrn  Steffan  geschiokht. 
\Tid  im  zuwissen  gethan  wordn,  das  die  Meister  von  Nürnberg  khomen,  bezalt  2  pz.  2  kr 

Item  Hänslin  Bader  pottn,  der  gen  Nürnberg  vmb  die  Puntzenschneider  vnd 
giesser  geschickht  wordn,  bezalt  von  20  meilen  1  per  5  kr i  fl.  20  pz 

Nr.  2.  -  Item  als  die  benante  Meister  noch  nit  kommenn  wollen,  hat  herr 
Hanns  Vngnad  ein  aigen  Reitknecht  nach  Inen  geschickht,  der  hat  s\  mit  einen 
Karrenman  gepracht,  für  sy  auch  vnderwegen  verzert  vnd  außgebn  laut  seiner 
Raitung  hiebey  Nr.  2 U  fl.  1  pz.  10  kr. 

Item  Lienhartn  Vespmayr  fuerman.  der  die  vorbenannten  Meisler  mit  ainem 
Roß  vnd  Karren  von  Weissenburg  gen  Aurach  gefüerl,  bezalt  deß  tags  15  kr  sampt 
fueter  vnd  mal.  Ist  hin  vnd  wider  8  tag  gefarn,  thuet  2  fl.  die  Zerung  her  hat 
der  Reutknechl,  wie  ob  steet,  bezalt,  die  Zerung  wider  hinein  ist  im* auf  3  tag 
2  fl.  bezalt  wordn,   thuet       ^  ^ j 

Item  dem  Peutler  vnd  Burger  von  I>abach,  der  Herrn  Anfhonium  Dalmatam 
heraus  gefüert  glichen,  als  er  wider  hinein  gezogn  zur  Zerung    ...    2  fl.  4  pz. 

Item  Hanns  Kugler  Pott  von  Vrach.  Ist  gen  Wien  vmb  den  Anlhoni  Wasser- 
man  Setzer  vnd  buechtruckher  geschickht  wordn,  seind  von  Vrach  bis  gen  Wien 
89  meil,  von  ainer  ö  kr.,  vnd  hat  8  tag  müessen  wartn,  1  per  4  kr.,  thuet  alles  7  fl.  57  kr. 

Nr.  3.  —  Item  12.  Juli  (;eorgen  Cruepenpächer  Buchtrueckher  zue  Tübingen 
auf  Rechnung  geben,  laut  seiner  Bekhandtnuß  hiebei  Nr.  .} 50  jl. 

Item  dem  Schriftgicssern  vmb  ain  Plech  zum  gies.sen 5  kr. 

Item  Inen  vmb  ain  Plaßbalg 7  pz   '>  kr 

Vmb  I^inOl    .....  ,  „  , 

1   pz.  I   kr. 

Vmb  «  Pfundt  Plech  zum  zeugleutern,  1  per  3  kr 4  p/..  2  kr 

Vmb  ein  grossen  Schleifslein      ...  r  . ., 

O     pA. 

Nr.  4-  —  Ad  17.  Juli  Meisler  Pauln  Feringer  Schriftgiesser  auff  Besoldung 
gebn  laut  quillung  Nr.  4  .     .         .j  11 

Eodem  Jacob  Salb  Maler  von  Reutlingn  von  W)  grossen  Ciruli.schen  Buch- 
sUben  auf  Holt/  zurei.sHn  bewjll  2  per  1  kr.,  thuet 7  pz.  2  kr. 

Ad  12.  Augu.sti  Vlrichen  Monharln  Buechlru.khur,  d.^n  man  erstlich  zue  den 
werckh  prauchen  wollen,  im  atjcr  at)g.;kh(lndl  wordn,  vercrl 2  fl. 

l->K]«m  habn  Herrn  Sleffan  Consul  vnd  Jörg  (iniepenbMchcr  buechtruckher  zue 
Tübingen, al«  Sy  tn-y  Herrn  Hannen  Vngnaden  zue  Pfullnig  gewesen,  verzcrl  lOpz.  2  kr. 

Nr.  5.  —  Ad  15.  Auguhli  Paulen  Feringer  SchrifftgiesHer  auf  bcsoldunj/  uebn 
but  quittun«  Nr.  5 •»  fl' 

Nr.  6.  —  Item  moiiitcr  Micchel  Holderied  maurer  von  Neyffen  hal  den  Bircrh- 
•tabcnacbneidem  gemarht,  Uul  einer  zedl  hiebei  Nr.  « in.  12  pz. 

Item  Meiüler  Mirhol  Urkcr  Zimerman  hat  1  lag  vor  der  Bue<hHliib..MK«hneider 
Hluben  venwhlaKn.  vnd  «in  Zaun  dnrfdr  gcmnrht,  p«!r  ,{  ,„.. 

Item  Iterll  Mu»rh  Poll  inl  mil  den  CrabalJHrhn  (  al.<  Immim«  u*^u  U.ba.li 
gewhirkht  wordn,  m-.u  von  Vrarh  hinein  Wi  meil,  von  jeder  li  kr  ,  lliuel      .     H  fl  1»  p/ 


234 

Darauff  in  Herr  Primus  Trüber  6  fl.  gebn,  die  er  verrait,  vnd  in  Herr  Hannß 
Vngnad  völlig  auüzalt 2  fl.  9  pz. 

Item  auf  dise  vnd  die  Wiener  Post  hat  man  zu  gewixten  tuecli  kaufft  4  Elln 
rupffn,  l  per  2  kr.  vnd  2  Pfundt  wax  1  per  4  pz.,  thuet 10  pz. 

Ad  17.  Augusti  dem  Gorj  Karrer  von  einem  feßlin  Trueckher  fürneß  von 
Vlm  gen  Vrach  zufüren,  bezalt 5  pz. 

Ad  20.  dito  für  9  hültzene  büchsen  zue  dem  Cirulischen  Puntzen  bezalt  .5  pz. 

Ad  5.  Septembri  einen  Pottn  von  Augspurg  Hannsen  Spengler,  der  brief  von 
Herren  Primusen  vnd  andern  aus  Labach  gepracht,  zalt 4  pz.  1  kr. 

Ad  6.  dito  dem  Fuerman,  der  die  Truckherpreß  von  Tübingen  gen  Vrach 
gefüert,  bezalt 3  fl. 

Nr.  7.  Ad  8.  dito  ist  Meister  Simon  Auer  Schrifftgiesser  von  Nürnberg  aller 
seiner  Arbeit  ausgezalt  wordn,  hat  in  allen  zue  Nürnberg  vnd  hie  zue  Urach  em- 
pfangn ,  vermög  der  abreohnimg  vnd  seiner  quittung  hiebey  Nr.  7.  ainhundert 
fünffzehen  guldn  vierzehn  Creutzer,  dartzue  im  Herr  Hannß  Vngnad  auch  ein 
kleidt  geschenckht,  weichs  dis  orts  nit  eingestellt,  thuet      ....     115  fl.  14  kr. 

Item  den  11.  Octobris  ist  aus  Nürnberg  geschribn  wordn,  das  Ime  Meister 
Simon  von  Herrn  Hannsn  Vngnadn  wegn  Hannß  Raspel  vncostn  zalt,  so  auf  das 
fuerlohn  der  eisen  Winden  auch  seines  truchlins  vnd  deß  roß  Zerung  gangen  vnd 
angeloffen 4  fl.  5  pz. 

Item  deß  Gießzeugs  in  Nürnberg  erkhaufft  ist  gewesen  8  Centn  30  Pfundt, 
den  Centen  pro  10  fl.,  thuet  83  fl.  6  kr.,  darüber  ist  vncost  gangn  bis  auf  dito  für 
M  kr.  Thuet 84  fl. 

Item  Herrn  Steffan  Consuli  zu  bezalung  deß  fuerlohns  hieuorstehenden  zeugs 
8  Centn,  vnd  von  der  eisen  windn  1  Centn  von  Nürnberg  gen  Vrach,  von  jeden 
Cent  13  pz.  gebn,  thuet 7  fl.  12  pz. 

Item  die  Kupferin  Zain  in  Nürnberg  erkhaufft,  habn  gewogn  40  Pfundt,  den 
Centn  per  17  fl.  gerait,  thuet 6  fl.  50  pz.  2  kr. 

Nr.  8.  Ad  10.  September  Herrn  Steffano  Consuli  auf  Außgab  vnd  bezalung 
allerlay  Truckhnotturft  gebn,  laut  seiner  Raytung  hiebey  Nr.  8.    .     11  fl.  5  pz.  3  kr. 

Item  den  Pötten  Theiß  genannt,  der  das  roß  weichs  Meister  Simon  Auer 
Schrifftgiesser  von  Vrach  hinweg  geritten,  von  Nördling  wider  hieher  gepracht, 
pottenlohn  zalt  von  12  Meiln,  1  per  5  kr.,  vnd  den  Roß  2  neue  Eisen  aufzuschlagen 
per  6  kr.,  facit 1  fl.  6  kr. 

Nr.  9.  —  Item  den  13  Septembris  Pauln  Feringer  schifftgiesser  auf  sein  Be- 
soldug  gebn  laut  quittung  hiebej  Nr.  9 2  fl.  7  pz.  2  kr. 

Ad  17.  Septembris  Herrn  Steffan  Consul  Fuerlohn  von  3  feßlen  mit  Craba- 
tischen  büechlen  gen  Regenspurg  zalt     .    .     . 1  fl.  7  pz.  2  kr. 

Nr.  10.  —  Ad  19.  Septembris  Pauln  Feringer  auf  Besoldung  gebn,  laut  Be- 
khandtnus  Nr.  10 6  fl. 

Nr.  11.  Ad  20.  Septembris  ist  Meister  Hannß  Hartwach  Puntzenschneider 
von  Nürnberg  aller  seiner  Arbeit  außzalt  wordn,  hat  inn  allem  zue  Nürnberg  vnd 
hie  zu  Vrach  empfangn,  vermög  seiner  abrechnung  hiebey  Nr.  11  .  79  fl.  12  pz. 
Eodem  Herrn  Steffan  bezalt  für  Fell  zue  den  Pallen  zum  Fürneß  auftragn    3  fl  15  pz. 

Ad  25.  Septembris  Meister  Hannsen  Heintzelman  Papirer  zu  Vrach  auff  Papir 
zum  Crabatischn  vnd  Cirulischn  truckh  geben  auf  Rechnung 30  fl. 

Nr.  99.  —  Ad.  29.  Septembris  Herrn  Steffan  Consul  von  seinem  Haußrath 
von  Tübingen  hieher  gen  Vrach  zufiieren  bezalt.  Nr.  99 .     5  fl. 


235 

Nr.  81.  —  Ad  i.  Octobris  Maister  Hansen  Hartwach  Puntzenschneider  bezalt 
für  17  gemachte  Cirulische  Puntzen  vnd  7  Matrices  zu  justieren,  vnd  14  Pfundt 
gießzeug  zum  Tnickh  außzuleutern.  Nr.  81 2  fl.  11  pz    2  kr. 

Item  mehrwohlgedachter  Herr  Hannß  Vngnad  hat  Herrn  Stephan  Consul  zue 
Abzalung  der  Buchtruckherin  zue  Tübingen  gebn  32  thaler,  thun  in  Müntz  laut 
seiner  eingelegten  Raytung 36  fl.  4  pz. 

Nr.  12.  —  Item  Herr  Hannß  Vngnad  hat  weiter  genannten  Herrn  Stelfan 
zur  Zerung.  das  er  sein  Weib  vnd  kindt  von  Regenspurg  gen  Tübingen  gepracht, 
geben  laut  seiner  eingelegten  Raytung  vnd  quitung  hiebej  Nr.  12    ...     .     50  fl. 

Item  Herr  Hannß  Vngnad  hat  Herrn  Primusen  Trüber,  laut  seiner  einge- 
legten Raytung  geben  vnd  zugestelt 158  fl.  5  pz. 

Ad  11.  Octobris  einen  fuerman  von  Nürnberg  .Jochim  Kinckher  bezalt,  so 
man  ime  noch  an  zeug  zum  truckh  gehörig  fuerlolin  schuldig  beliben  vnd  ime 
verehrt 1  fl.  10  pz.  3  kr. 

Ad  12.  Octobris  ist  Thomas  Reinman  pott  mit  denen  auf  holtz  gerissennen 
buechstaben  gen  Nürnberg  geschickht  worden,  daselbst  er  2  tag  müessen  wartn, 
1   per  2  pz.,  vnd  von  der  meil  5  kr.,  seind  22  meil,  thuef 2  fl.  6  kr. 

Nr.  48.  —  Ad  17.  Octobris  Hannßen  Heintzelman  I'apirer  zue  Vrach  zue 
völliger  Abzalung  53  Ris  Papir  zum  truckh  deß  cirulischen  Catechismi,  darauff  er 
zuuor  30  fl.  empfangn,  das  Pallen  per  9  fl.  45  kr.  bezalt,  Nr.-48,  thuet  21  fl.  11  pz.  1  kr. 

.\d  21.  Octobris  ist  Thoman  Reinman  pott  wieder  gen  Nürnberg  der  neuen 
Preß  halber  geschickht  wordn,  hat  '  j  tag  müessen  wartn,  per  1  pz.  vnd  von  der 
meil  5  kr.,  seind  22  meil,  thuet 1  fl.  13  pz.  2  kr. 

Eodem  ist  mit  Bartl  Kuschn  potten  von  Vrach  abgerechent  wordn,  djus  er  in 
Crain  gewesen,  hat  Herr  Hannß  Vngnad  ime  anfenglich  6  fl.  vnd  zue  völliger 
aufizalung  1  fl.  13  jiz.  1  kr,  auch  ime  .seinem  abwesen  seiner  frauen  14  pz.  gebn 
lanen,  das  ander  wie  es  weiter  angeloffn,  hat  ime  Herr  Primus  bezalt,  wie  in 
seiner  Raitung  zufinden,  thuet 8  fl.  12.  pz.  1   kr. 

Item  Hannß  Fingerlin  Burger  in  Vlm  hat  von  Herrn  Hannsen  Vngnad  wegen 
Hill    dises  werckh    außgebn,   erstlich  vmb  140  Pfundt  Truckhertürneü  21   fl.  .50  kr. 

Item  Fuerlohn  von  den  Truchen  mit  der  Cratjatisch  buechstabn  von  Augs- 
purg  gen  Vlm 2  fl.  40  kr. 

Item  für  5  .Messing  Platt  zue  der  dreyer  Herrn  Dolmet.scher  Pildfnu.ssen  1  fl.  18  kr. 

Item    für    die  2    Faß   auff    dem   Wasser    per    Regenspurg    mit    ('ral)atischcn 

bflechern  gesanndt     ...         ...     1   fl.  47  kr. 

vnd  von  denen  Waanerzoll  gebn  müessen    .         7  kr. 

Item  Hannß  Haspel  der  .Manlichischen  Krben  Factor  zue  Nürnberg  hat  über 
die  beHHimhen  200  Thaler  m»'hr  aii.Hgchn  15  fl.  1.3  \t/..  2  kr.  .3  heier,  die  Herr  Vngnad 
bezjüt,  laut  genantn  Haspels  eingelegter  Reytung     .     .     15  fl.   1.3  pz.  2  kr.  3  heier. 

Nr.  13.  -  Item  .Meister  Heinrich  Beckh  .Schreiner  hal  inn  die  Truc-khcrey 
Arbeit  gemacht,  was  man  darinnen  bedflrfft,  laut  einer  venuiichnuU  hibcy  Nr.  13., 
welche  arbeit  im  Herr  Hannß  Vngnad  beziilt,  i)er 10  fl.  !>  pz   2  kr. 

Huma  aller  diser  Ausgati  Ihuet  Neunhundert  Zwaint/.ig  zweri  guldn  siliert 
patzen,  neun  Pfenigg. 

Inn  diMrr  Raytung  seind  inn  denn  leisten  I^tere  an  Ains,  fltiiff  guldn  tullnt/. 
ujiill  gelegt  vnd  derhaihn  in  der  (A.  isten  -lars  Haytung  wider  inn  Knipfang  Hollen 
gf-norr-'—   -'f rdn,  »nler  in   Besrhluß  der  0.3.  inten   Raytung  aljgezrign. 
■  Vngnad  Frei«hi;rr  zu  .S<inn«T(g  ni.  |i. 

Primu«  Tnil>rr  manu  meti  mihiwripHi 


236 

Antonius  Dalmata  manu  propria  subscripsit. 
Stephaniis  Consul  manu  mea  subscripsi. 

Iz  vana.  1561.  Herren  Hannsen  Vngnaden  etc.  Raytung,  was  S.  G.  zue  dem 
Crabatischen  vnd  Cirulischen  Truckh  dargeliehen.  Nr.  1. 

Tübingen,  Slavischer  Hüclierdruck,  iasrii<ul  III.  Nr.  1./2.  t'ol.  4.  1560—1561. 

Zagreb.  Dr.  Franjo  Bučar. 

Ein  Goldmedaillon  des  Kaisers  Domitian.  —  Leider  bin  ich 
nicht  in  der  Lage  über  die  Auffindung  eines  solchen  Stückes  zu  be- 
richten. Ich  kann  nur  auf  ein  solches  aufmerksam  machen,  das  einstmals 
vorhanden  war,  und  vielleicht  noch  irgendwo  vorhanden  ist. 

In  der  Registratur  der  Landesregierung  findet  sich  nämlich  ein 
Faszikel  betreffend  die  im  Jahre  1782  erfolgte  Aufhebung  mehrerer 
Klöster  in  Krain,  das  verschiedene  interessante  Daten  enthält,  auf  die 
ich  gelegentlich  zurückkommen  werde.  Derzeit  will  ich  bloss  auf  eine 
numismatisch  interessante  Notiz  aufmerksam  machen,  auf  Grund  der  es 
vielleicht  möglich  sein  wird,  das  anscheinend  verschollene  Medaillon  in 
irgend  einer  Sammlung  zu  Stande  zu  bringen. 

Am  4.  April  1782  fragt  sich  nämlich  die  Landesstelle  bei  der  Hof- 
kanzlei in  mehreren  Belangen  an.  Punkt  5  lautet:  „Kommt  bei  dem 
Inventario  der  Laibacher  Klarissinnen  vor,  dass  unter  anderen  auch  ein 
12  Dukaten  schweres  Goldstück  Domitiano  Imperatore  vorfindig  sei.  Es 
ersuche  daher  auf  höchste  Begenehmigung,  ob  selbes  dahin  Übermacht 
werden  soll".  Auf  diese  Anfrage  erging  im  Hofkanzleidekret  vom 
18.  April  1782.:  „Hat  die  Hofcoon  das  12  Dukaten  schwere  Goldstück 
des  Kaisers  Domitiani  einstweilen,  bis  auf  weitere  Verordnung  aufzu- 
bewahren." 

Was  mit  dem  Stücke  dann  weiter  geschehen  ist,  konnte  ich  aus 
den  Akten  bis  nun  nicht  entnehmen.  Vielleicht  findet  sich  noch  in  späteren 
Akten  ein  brauchbarer  Hinweis.  In  das  k.  u.  k.  Münzkabinett  scheint  es 
nicht  gelangt  zu  sein,  wenigstens  erhielt  ich  über  eine  Anfrage  keine 
Auskunft. 

Da  der  Grund,  auf  dem  sich  das  Klarissinnenkloster  in  Laibach 
erhob  (später  Verpflegsmagazin),  reich  an  Münzfunden  war,  ist  es  nicht 
ausgeschlossen,  dass  das  Medaillon  in  Laibach  gefunden  wurde.  (In  einem 
Grabe  ?) 

Bemerken  möchte  ich  noch,  das  die  Form  „Domitiano  imperatore" 
in  der  Anfrage  vom  4.  April  1782  darauf  hinzuweisen  scheint,  dass 
damit  wenigstens  ein  Teil  der  Inschrift  genau  wiedergegeben  ist. 

M.  A.  Baron  Zois. 

Podor  skalovja  v  Kokrski  debri  pri  Kranju.  Divje  romantična 
dolina  reke  Kokre  je  med  najzanimivejšimi  in  najkrasnejšimi  dolinami 
našega  alpskega  ozemlja.  Kokra  izvira  v  Karavankah  in  sicer  na  pobočjih 
Velikega  vrha ,  Stegovnika  in  Virnikovega  Grintavca.  Takoj  v  začetku 
teka  je  prodrla  glavno  sleme  Kamniških  alp  med  Kokrsko  Kočno  in  med 


237 

skupino  Kranjskega  Storžiča  in  je  zarezala  pri  tem  svojo  globoko  strugo 
v  orjaško  gorsko  gmoto.  Svoj  prod,  pesek  in  glineni  mot  pa  je  odnašala 
v  diluvijalni  dobi  in  ga  odlagala  ali  naplavljala  sklad  na  sklad  v  dolenjem 
teku  in  ga  je  ob  izlivu  v  Savo  pridruževala  Savskemu  produ.  V  tisoč- 
letjih so  se  sprijele  ogromne  množine  naplavine  v  obsežne  skladove  labore 
(konglomerata),  ki  tvorijo  sedaj  ravnino  v  okolici  Kranja. 

Sčasoma  pa  je  izjedla  Kokra  v  dolenjem  teku  sedanjo  strugo  v 
svojo  nekdanjo  naplavino  in  zarezala  vanjo  mestoma  približno  25  do 
30  m  globok  jarek.  V  strmih  jarkovih  stenah  pa  so  se  krušili  vsled 
preperevanja  in  izpodmivanja  manjši  in  večji  kosi  labore  in  se  kotalili 
in  padali  v  strugo,  odkoder  jih    je  tirala  reka    naprej,  ali  pa  so  obležali 


Poloifr.  g.  Fr.  Ivane,  Aolski  vodjn  v  Kranju. 

Kokrska  deber  v  Pečeh  poleg  Kninja. 

v  njej.  .Jarek  »e  je  VKJed  odkrhavanja  polagoma  Siril  in  skalne  slone  so 
■e  mu  obrasle  z  grmičevjem  in  drevjem.  Tak  jarek  /ovemo  deber.  Tako 
je  naHtala  romantična  Kokrnka  deber,  ki  jo  wlejenio  med  naj/.namenilejše 
naravne  kratuite   v  okolici  Kranja. 

Oblikovanje  Kokrnke  debri  pa  h  tem  «e  ni  končano.  Neprestano  so 
na  delu  ra/ni  pretvarjajoči  činit«'lji.  TIhoč-  in  tisočletja,  pronica  dan  za  dnem 
voda  v  razpoke  Mtrinega  skalovja  Kokrskega  obrežja.  Voda  rahlja  lepilo 
Y  laborl  N  tem,  da  i/lužava  i/,  njega  predvsem  apnenčevo  Hnov.  Na  njenem 
meiitu  ostajajo  luknjice.  ÜKpch  izlužavanja  je,  da  je  labora  liiknjičav.i 
kakor  goba.  Čim  bolj  tuknjičava  je  labora,  lern  več  vode  sprejema  vase 
in   lern   n  •  je  hc  vrši  i/lnžavanj«*.  OIiimiimu   z   njim  se  vrši   v  labornih 

plaüteh    n«     <iiii|{a   kemična   preosnova.   namn-č  okisavanjc   (oksidarija)   /e 

17 


238 


lezovih  spojin.  Uspeh  tega  pojava  prav  lahko  opazAijeino  v  obrežnem 
skalovjn  Kokrske  struge;  belo  lepilo  tabore  namreč  porjavi.  Ker  obliva 
rečna  voda  znožje  sten  naravnost,  zato  izlužava  tam  voda  laboro  naj- 
hitreje in  izpodmiva  in  gloje  steno  zlasti  ob  povodnjih  tako,  da  nastajajo 
ob  gladini  vode  pod  steno  segajoči  prazni  prostori.  Taka  izpodjedena 
mesta  ob  znožju  obrežnega  skalovja  vidimo  ob  Kokrski  strugi  na  več 
krajih.  Tisti  del  stene,  ki  leži  nad  praznino,  nima  več  podlage  in  zaradi 
tega  ga  izkuša  teža  odtrgati.  Kadar  je  od  izlužavanja  in  preperevanja 
labora  zrahljana,  tedaj  poči  naposled  previseči  kos  stene,  in  čestokrat 
zadostuje  teža  prevese  same,  da  se  utrga  in  zgrmi  v  strugo.  Take  podore 
navadno  pospešuje  še  zmrzal.  Po  luknjicah  in  razpokah  labore  zaostaja- 
joča voda  v  zimskem 
času  zamrzne.  Znu-- 
zujoča  voda  se  raz- 
teza, in  sicer  s  toliko 
silo,  da  razganja  la- 
boro. Seveda  se  po- 
kaže pri  prevesah, 
kjer  je  važen  činitelj 
podora  teža  previ- 
seče  gmote  same , 
učinek  zmrzali  hi- 
treje, kakor  pa  v 
neizpodmitih  stenah. 
Prav  zaradi  tega,  ker 
zmrzal  povzroča  na- 
vadno neposredno 
krušitev  in  razpa- 
danje skalovja ,  so 
skalni  plazovi  in  po- 
dori  v  zimskem  in 
spomladanskem  času 
najpogostnejši. 

V  skalnatem  bregovju  Kokre  lahko  opazujemo,  da  deluje  mehansko 
in  kemično  preperevanje  neprenehoma.  Leto  za  letom  padajo  po  strmih 
stenah,  zlasti  v  zimskem  in  spomladanskem  času,  majhni  odkruški,  in  zdaj 
pa  zdaj  tudi  večji  kosi  skalovja.  Manjše  odkruške  komaj  opazimo,  čeprav 
jih  je  mnogo;  bolj  nas  zanimajo  veliki,  ki  nas  po  težkem  padcu  in  po 
obsežnosti  opozarjajo  nase.  Manjše  odkruške  reka  takoj  ali  pa  ob  visoki 
vodi  odnaša  sproti  in  jih  odlaga  drugod;  zaostajajo  pa  večje  in  težje 
skale,  ki  obleže  na  bregu  ali  pa  v  strugi.  Izmed  mnogih  takih  skal  v 
Kokrski  debri  pri  Kranju  naj  navedem  n.  pr.  dve,  ki  sta  v  Kokri  se  ko- 
pajočim    meščanom    dobro    znani,    in   sicer  sta    to  „Svetinova  skala"  ')  v 


t^    «SU.     Gt^  •  c^J*  s3r  a 


Shematni  prerez  Kokrske  debri  v  Pečeh  poleg  Kranja. 

Do  ("Tle  ABCE  je  segala  labora  (1)  prvotno.  Vanjo  je  zarezala  Kokra 
sedanjo  deber  D  pod  BC  in  na  njenem  dnu  sedanjo  strugo  S.  V  tej 
strugi  odlaga  prod  p,  stene  debri  pa  izpodmiva  n.  pr.  pri  m.  Ob  višji 
vodi  je  izpodmila  v  desnem  bregu  preveso  V.  -  K  od  te  prevese  odkrušeni 
kosi  labore,  ki  so  obležali  v  Kokrini  strugi  in  so  vodo  na  tem  kraju 
odrivali  na  nasprotni  breg.  Pod  preveso  V  in  v  prostoru  med  njo  in  se- 
danjo Kokro  je  stala  hi.ša  z  gospodarskimi  poslopji.  1'revesa  V  se  je 
utrgala  18.  II.  191.5  ob  s  pikicami  označeni  črti  MN  in  podrla  hišo  po- 
polnoma. 


')  Svetinovo  skalo  je  Kokra  v  poslednjih  letih  do  polovice  zasula  s  prodom 


in  sipo. 


239 


strugi  na  desnem  bregu  Kokrskega  dola  pod  Kranjem  pod  cerkvijo  so- 
sednje vasi  Huje,  in  pa  „Svečarjeva  skala"  na  levem  bregu,  nekoliko 
na  desno  pod  tovarno  milarja  Focka  («Pri  Svečarju")  v  Kranju. 

Kolikor  pomni  sedanji  rod.  so  se  odtrgali  1.  februarja  1881  ogromni 
kosi  laborne  stene  v  Lajhu  na  levem  bregu  pred  izlivom  Kokre  v  Savo 
ob  Čirčiškem  mostu  ^.  Od  navpičnega  30  do  35  m  visokega  skalnatega 
brega  so  se  ločili  zjutraj  ob  5  Vj  uri  tistega  dne  sprednji  deli  stene 
nad  „Podskalovcem"  v  dolžini  70  do  80  metrov  in  so  zgrmeli  navzdol 
s  takšno  silo.  da  se  je  treslo 
v  hišah  po  mestu  pohištvo  in 
so  žvenketala  okna  kakor  ob 
potresu.  Odtrgano  skalovje  je 
pokopalo  pod  seboj  bajto 
«Pri  Podskalovcu".  ki  je  bila 
takrat  že  zapuščena,  nekdaj 
pa  so  v  njej  stanovali  lon- 
čarji. Velikanske  in  mnoge 
skale  in  manjši  odkruški  so 
zasuli  in  zajezili  Kokri  strugo 
tako  močno,  da  je  voda  le 
deloma  odtekala  po  mlinskem 
jarku  nasproti  ležečega  teda- 
njega Ažmanovega  mlina.  \' 
strugi  pa  so  se  navrhovatili 
odkruški  tako  visoko,  da  so 
zajezili  Kokro  in  je  zaustav- 
ljena rečna  voda  napravila 
malo  jezero,  ki  se  je  pro- 
stiralo  od  skalnatega  jezu 
navzgor  tja  do  kraja  pod 
Kranjskim  žu|)niščem.C)krajni 
moHt,  Ažtnanov  mlin  in  Mally- 
jeva  tovarna  so  hi  I  i  v  ne- 
vamoHli,  zato  so  odprli  za- 
suto strugo,  kolikor  se  je 
dalo,  takoj  v  prvih  dneh.  Pri 
tem  delu  jim  je  mnogo  po- 
magala   reka    sama ,     ki    je 

(Minanala  vrhnje  ((dkruske.  Velike  spodnje  rKlIr^an«;  l.ihornc  sk.ilr  pa  so 
tvorile  »e  vedno  do  .'»  rn  visok  jez.  Preko  njeya  si  jr  napravila  rrk.i  /opi-l 
\mI,  jez  pa  je  še  dandanes  glavna  pctdlaga  umetno  napravljenemu  je/u 
nad  sedanjim  Pavsiarjevim  mlinom,  '/.u  jezom  nastido  kotlino  je  zasula 
Kokra    N^as^^ma  z  obilnim  prodom  in   tako   izdatno  zvišala    svojo    strugo. 

*)  PoroJUlo  v  ..SlovmiHkcm  n«r«Mlu"  IHHl,  M«v.  2H,  v  .Novleah"  IMHl.  hIov.  «. 
«tr.  47  in  v  .Laibacher  Wochen  bin  1 1"  IHHI.  Nr.  26. 


H|>     1 


K«lo({r.  K.   Uiiri«  1'irr,  osiiioSoIjt   v   Kriin|ii 


Dell.febr.  I.  \HH\  ponišeneKU  .skulovjn  v  Lajliii 

na  levem  bregu  Kokre,  pred  nje  i/.livoni  v  Savo 

(iri   Kranju. 

I'n  ■      a  zi(om|i  n>h  NlriiK«*.  v  Ifvcin  kolu  pri  up  |  Npddnli 
ili'l  iu'iliiii|<*|{ii  |<>/.u  niiit  iiiliiiom 


240 


Na  levem  bregu   leži  še  sedaj  več  velikih  laboriiih  skal,    ki  so  se  takrat 
odkrušile. 

Od  tedaj  nismo  culi  o  kaki  obsežnejši  krušitvi  v  Kokrskeni  bre- 
govju.  Letošnje  leto  (1915)  pa  so  se  javili  že  omenjeni  razdirajoči  činitelji 
zopet  z  večjimi  učinki.  Na  severnovzhodni  strani  Kranja  se  je  18.  febru- 
arja ob  2^/2  uri  ponoči  utrgala  od  visokega  desnega  brega  Kokre  v  Pečeh 
globoko  izpodmita  in  vrhutega  še  od  človeške  roke  izpodkopana  skala 
in  z  njo    so    se    odkrušili    tudi    iz    neposredne    soseščine    precejšnji    kosi 

tabore  '').  Skala  je  pod  se- 
boj nahajajočo  se  hišo ,  v 
kateri  je  prebival  poljedelec 
Jurij  Sire  s  svojo  družino, 
popolnoma  porušila  in  jo  de- 
loma potisnila  prav  do  vode. 
Pri  tem  je  ubilo  tri  osebe. 
Skala  se  je  razdrobila  pri 
padcu  na  več  kosov.  Odkru- 
šeno  skalovje  je  zapustilo  na 
skalni  steni  do  20  m  visoko 
in  do  15  m  široko  sled.  Ve- 
lika skala  je  štrlela  nad  hišo 
5  m  \z  obrežne  stene.  So- 
sednji oddelki  tabore  so  se 
odkrušili  različno,  mestoma 
do  1  m,  drugod  le  02  m  glo- 
boko. Na  desni  strani  odtr- 
ganih skal  je  še  ostala  srednja 
velika  preveša.  Med  njo  in 
materno  gmoto  reži  že  do 
20  cm  široka  in  nad  1 50  cm 
dolga  razpoka,  ki  je  bila  ob 
času  podora  napolnjena  z 
ledom  in  po  kateri  razžene 
v  liližnjem  času  zmrzal  tudi 
še  te,  že  itak  močno  pre- 
perele  taborne  kose  in  jih 
vrže  v  Kokrino  strugo. 
V  obeh  slučajih,  namreč  leta  1881  in  1915,  so  nam  okoliščine 
skalnega  podora  v  Kokrskem  obrežju  popolnoma  jasne.  Obakrat  so  se 
podrli  globoko  izpodmiti  in  previseči  deli  stene. 

Teden  dni  za  tem,  dne  24.  februarja  zjutraj,  se  je  utrgal  v  Kokrski 

^)  Poročila  o  tem  dogodku  so  prinesli:  „Slovenski  narod"  1915,  št.  40  — 
„Slovenec"  1915,  št.  39  in  40  -  „Lail)acher  Zeitung"  19ir),  Nr.  4:5  u.  44 
—  „SavaM915,  št.  8.  —„Gorenjec"  1915,  štev.  8.  —  „F  1 11  s  t  r  i  m  n  i  glasnik" 
1915,  št.  28,  str.  3.3  (s  sliko). 


Fotogr.  g.  Fr.  Ivane,  šolski  vodja  v  Kranju. 

Podor  skalovja  v  Kokrski  debri  v  Pečeh  pri 
Kranju  18.  II.  1915. 


241 

dolini  med  Tupaličami  in  vasjo  Kokro  nad  državno  cesto  v  Polajnerjevem 
bregu  del  skalovja  "*).  Večje  skale  gorenje  triadnega  apnenca  so  se  sko- 
talile  preko  ceste  in  se  ustavile  na  travniku  ob  reki.  Blizu  tega  mesta 
pri  145  km  se  je  pogreznil  del  državne  ceste.  Na  nasprotnem  bregu 
Kokre  pa  je  spolzela  navzdol  zemlja  pri  Mengerjevem  posestvu.  Pri  tem 
se  je  premaknila  večja  ilovnata  gruda.  Dr.  Gv.  Sajouic. 

Društveni  vestnik. 


T  Fran  Dobovšek. 


Padel  je  mož!  Obramba  domovine  si  je  poiskala  težko  žrlev.  zahte- 
vala je  delavca,  ki  je  bil  na  svojem  mestu,  kjer  ga  je  rabila  kultura: 
Frana  Do  bovška.  Kdo  ne  ve,  kaj  je  povedano  s  temi  besedami?  Obitelj 
pogreša  ljubečega  soproga  in  skrbnega  očeta,  za  njim  žaluje  vojaška 
uprava,  njegovo  izgubo  čuti  za  obiteljo  najbolj  naš  nuizej  in  ž  njim  vsi, 
ki  .<o  imeli   priliko,  priti  ž  njim   v  stik. 

Fran  Dobovšek  se  je  rodil  dne  14.  aprila  1.  1876  v  Boštaiijii  na 
Dolenjskem.  Ljudsko  šolo  je  posečal  doma;  v  Rudolfovem  je  dovršil  dva 
gimnazijska  razreda,  a  se  je  zaradi  pomanjkanja  sredstev  vrnil  na  liom, 
kjer  je  delal,  kar  mu  je  prišlo  na  vrsto.  L.  1896  je  vstopil  v  tinančno 
službo  kot  paznik,  5,  oktobra  I.  1897  pa  v  c.  kr.  domobranski  pcšpolk 
It.  4  kot  računski  podčastnik  II.  razreda.  Tu  je  ostal  do  6.  septembra  1900. 
Odtod  je  šel  zopet  k  finančni  straži  kot  paznik  in  služil  do  'AO.  sep- 
tembra 1901.  Tedaj  je  ostavil  službo  in  bil  sprejet  s  1.  ()kt()l)r()m  1901 
v  C.  kr.  domobr.  pešpolk  št.  27  kot  računski  podčastnik  I.  razreda.  Tu 
je  ostal  do  vstopa  v  deželno  službo  dne  1.  maja  U>09.  Kot  vojak  je 
porabil  polletni  dopust  in  prestal  1.  1908  v  c.  in  kr.  dvorncni  nnizeju 
na   Dunaju   praktikum   za   preparatorsko   službo. 

\'  deželnem  muzeju  je  bil  na  svojetn  mestu.  Pozitivno  znanje  je 
obvladal  kakor  malokateri  te  stroke;  bil  pa  je  tudi  nenavadno  na- 
darjen in  spreten.  Vsaka  stvar  njegovega  delokroga  ga  je  zanimala. 
vsake  se  je  poprijel,  kedar  je  zahtevala  služba.  Ker  je  bil  vedno  in  |)(i- 
VHod  vesten,  ni  popustil  niti  za  las.  ampak  je  podvojil  prizadevnost 
pri  zamotanih  slučajih,  da  je  dosegel  smoter.  Iskreno  vnet  za  stvar 
ni  poznal  večjega  veselja,  nego  ako  je  tispešno  pogodil  rešitev  stavljene 
(riu  naloge.  .Nj«'gova  stvarna  požrtvovalnost  ni  poznala  nikakili  za- 
prek ;  pred|>iHanih  uradnih  ur  zanj  ni  bilo.  Ako  je  delo  naneslo,  je  delal 
da  je  zavHtil.  Pri  tem  pa  ni  bil  čmeren  nli  nevoljen,  am|iak  vedrega 
obraza,  kakor  da  je  lo  samo  ob  sebi  umevno.  Njegova  idc.ilnost  je 
zahtevala  v  vsaki  panogi  njegove  stroke  vedno  najvišje  smotre.  A  nav/lir 
temu    je    bil    pri    delu    Hkrajno    šiedljiv,    doH(>gal    jr   /.   malimi    srcclslvi 

*)  l'orcWHIo  v  .(iorenjcii*  IUir>,  ki.  U. 


242 


velike  uspehe  iii  priliiaiiil  s  tem  deželni  upravi  lepe  vsote.  Nase  mislili 
mu  II i  dopuščala  njegova  izredno  požrtvovalna  nesebičnost.  Stremil 
je  nevzdržno  naprej;  razvil  se  je  v  strokovnjaka,  ki  ga  je  bilo  prište- 
vati med  najbolj  naobražene  in  ninogostranske  te  stroke.  Obvladal 
je  moderno  dermatoplastiko,  konserviranje  kovinskih  predmetov,  sestavljanje 
razbitih  posod,  izpopolnjevanje  porcelanskih  predmetov.  Za  steklo,  les  in 
kost  je  iskal  vedno  najboljša  in  neškodljiva  spojila.  Odlivke  iz  sadre 
je  delal  tako  izvrstno,  da  jih  je  bilo  na  oko  težko  ločiti  od  izvirnika, 
ako  jih  je  pobarval  po  predlogi.  Za  nove  podstavke  in  podobno  delal  je 
po  (huii  mu  risbi   kalupe   sam.    Naj  je   čistil,    desinficiral,    kaširal,   spajal 

ali  karkoli,  vse  je  izvršil  z 
enako  spretnostjo  in  dovrše- 
nostjo. Pri  arheoloških  izkopa- 
vanjih je  kazal  visoko  razum- 
nost in  preudarnost.  Bil 
je  izboren  fotograf,  bodisi  za 
razglede  ali  posamezne  pred- 
mete, za  umetniške  snind<e  ali 
podrobnosti  po  meri;  obvladal 
je  tudi  autohromno  fotografi- 
ranje,  pomanjšave  in  povečave 
ter  izdelovanje  diapozitivov.  Re- 
dar je  bil  pri  skioptiku,  ni  bilo 
nikdar  zaprek  pri  predavanjih. 
Pičli  prosti  čas  je  porabil 
v  svojo  nadaljno  izobrazbo.  Na 
dobre  knjige  je  bil  ves  mrtev. 
Dasi  ni  imel  akademične  na- 
obrazbe,  je  vendar  mogel  sle- 
diti možem  z  vseučiliščnimi 
študijami,  kajti  bilje  izredno 
bistrega  uma.  In  baš  možje 
z  akademično  omiko  so  ga  priva- 
bili v  svoje  kroge:  tam  je  skoraj  izključno  občeval  in  užival  iskreno 
spoštovanje.  Bil  je  izvrsten  opazovalec;  ko  je  šel  z  oprtano  puško 
na  lov  za  muzej,  ni  videl  samo  potrebnega  plena,  ampak  premotril  je 
tudi  vse  njegovo  obližje.  Pri  vsem  tem  pa  je  bil  prost  vsake  domi- 
šljavosti, takten,  skromen  brez  licemerstva ,  hvaležen  za 
vsako  pobudo,  plemenitega  mišljenja  in  značajen,  v  velikem  in 
v  malem  nepodkupljiv,  napram  vsakomur  uljuden  in  postrežljiv. 
Te  vrline  so  ga  odlikovale  kot  preparatorja  in  uradnika. 

Dobovšek  je  bil  tudi  važen  znanstveni  delavec.  V  prirodopisju 
že  splošno  izredno  naobražen,  se  je  bavil  posebno  z  metulji.  V  to 
stroko  ga  je  uvedel  lepidopterolog,  g.  sodni  svetnik  Anton  Bu  lovec. 
Pozneje  je  nabiral  in  delal  največ  skupno  s  poštnim   nadkontrolorjem  le- 


t  Fran  Dobovšek. 


243 

pidopterologom  '^.  Iv.  Hafnerjem,  ki  je  posredoval  tudi  zvezo  z  dunaj- 
skim specijalislom  prof.  Fr.  Rebloni.  Ta  je  po  kranjskih  lepidopterologih 
tekom  leta  nalovljene  nove  pojave  metuljske  faune  revidiral  in  zaključno 
determiniral.  Dobovšek  je  bil  tu  zelo  porabna  moč;  pečal  se  je  z  nabi- 
ranjem domačih  metuljev  in  z  rejo  eksotov.  Na  svojih  uradnih,  še  mnogo 
več  pa  na  privatnih  ekskurzijah  je  prepotoval  vso  Kranjsko,  važneje  točke 
je  obiskal  ponovno.  Nabiral  je  vselej  —  sistematično  —  samo  to,  kar  je 
rabil.  Na  ta  način  je  ugotovil  mnogo  novih  nahajališč  za  posamezne  vrste, 
a  tudi  dognal  več  novih  vrst  za  Kranjsko  in  celo  doslej  še  sploh  neznanih 
aberaoij. 

Za  Kranjsko  nove   vrste,  dognane  po  Dobovšku  so  nastopne. 

Agrotis  castanea  Esp.  (Carriiola  1912,  p.  63).  —  Agrolis  cos  Hb.  (Cariiiola 
19l2,  p.  56).  —  Ammoconia  sene.x  Hg.  (Carniola  1912.  p.  57).  —  Hydroecya  mica- 
ceš  Esp.  (, Carniola  1912,  p.  57).  —  Anailis  simpliciata  Tr.  (Carniola  1912,  p.  57).  — 
Cätocala  conoer.sa  Esp  Edini  kranjski  ekseniplar,  ki  ga  je  ujel  Dob.  na  južnem 
obronku  Grmade  julija  1913.  Nahaja  se  v  njegovi  privatni  zbirki.  Ta  forma  se 
dobi  le  v  južni  Evropi;  v  naših  krajih  le  var.  agamos  Hb.  —  Chciinatobia  boreata 
Hb.  Na  Veliki  gori  pri  Ribnici,  novembra  1913.  Doslej  ta  pedic  iz  Kranjske  ni  bil 
le  znan;  sicer  živi  v  gozdovih  na  severnem  pasu  srednje  Evrope  in  njenem  severnem 
delu;  pri  nas  živi  le  sorodna  vrsta  brumala  L. 

SpioSne  nove  aberacije,  ki  jih  je  zasledil  so:  Colias  hi/äle  L.  ab.  omni/iiar- 
ginsla  Rbl.  (Carniola  1912,  str.  59.  tab.  Vili,  41)  —  Melitaea  athalia  Rott.  al),  ob- 
ioleta  Tutt.  (Carniola  1912,  str.  60,  tab.  VI,  7).  —  Melitaea  athalia  Holt.  ab.  corii- 
thalia  Hb  (Carn.  1912,  str.  60,  tab  VI,  13).  —  Satgrus  actaea  Esp.  ab.  ^'  iiia- 
cropht/ialmš  Rbl.  (Carn.  1912,  str.  6<J,  tab.  VIII,  45)  —  Agrotis  castanea  E-;p.  ab. 
xanihe  Woodforde  (Carn.  1912,  str.  63);  sličen  ek.semplar  je  znan  samo  .še  iz  .\nglije. 
—  Catocala  electa  Bkh.  ab.  latefasciata  Rbl.  (Carn.  1912,  str.  63,  tah.  Vil.,  30).  - 
Zggaena  purpuralis  Krünnich  ab.  pluto  Ö.  Nekoliko  at)erativen,  na  Zggaeiia  hri- 
zae  Esp.  spominjajoč  eksemplar,  ujel  na  Ravniku,  na  južnem  poborjii  Sv.  Katarino, 
17.  VI.  1912. 

Navedene  aberacije  so  bile  determiiiirane  od  duuajskega  le|)id<)pte- 
rologa  prof.  Me  bi  a  po  Dobovškovih  originalnih  ek.semplarih ;  nahajajo 
«e  v  njegovi  zaHebni  zbirki.  —  Poleg  te  je  nabral  tudi  veliko  iiui- 
zejnko  razstavno  in  magazinirano  zbirko.  Zelo  dragoceno  izbero  ekso- 
tičnih metuljev,  ki  jih  je  bil  sam  vzgojil,  je  I.  1  iM 'J  velikodušno  podaril 
deželnemu  muzeju. 

Tudi  v  vojni  Hlužbi  je  »e  znanstveno  deloval,  kolikor  je  mogel. 
Meniva  maja  ih  junija  je  letoH  lovil  v  Mostii  pri  Višegradu  Iri  pošiljal 
nalovljene  vrnlc  tukaJHnemu  lepido[)lerologii  g.  Iv.  Hafnerju.  ,M«'(I  Icnii 
metulji  je  nekaj  znamenitih  vrttL 

HfHfHTia  armnriraniin  Ohthr  ,  nova  vrHln  za  Honno.  I.grnenn  cglhiruH 
Roti.  ah.  ftlarfiirri   Mili.  /.grama  encherl    Ml»    Irann.  ad  v.  finliiititiriiin  .Spr.     - 

Hraprrla  rartfiaml  Hb    ati.  i'almiara  Rdhl,  za  li^inno  nov»  nbcrarija. 

Na  ekNkur/ih  in  i/prehodih  ga  pa  iiIho  zaniriudi  samo  niclidji, 
ampak  ViM!.  Na  podnlavn  Mvoje^u  temeljitega  po/.iuivanja  navadnih  vrHi, 
opazil    je    lakoj    vhmUo    |K)HehriOHl    tudi    pri    drugih    živalih.    Ker    Ham    ni 


244 

slovstveno  obdelaval  takih  stvari,  je  opozarjal  svoje  znanstveno  delnjoče 
znance  na  vse  nenavadne  pojave  ter  jim  prepnščal  najdene  izredne  vrste 
v  priobčitev.  Še  predno  je  bil  nuizejski  preparator,  prinesel  je  (1.  1908) 
v  deželni  muzej  progasto  belouško,  tropidonotus  natrix  L.  vdv.  persa 
Pall.,  (Carniola  1909,  str.  19,  109,  165.),  ki  je  bila  na  ta  način  za  Kranjsko 
prvič  znanstveno  ugotovljena.  Dalje  je  prvi  našel  na  Kranjskem  n  a  - 
brezno  k  u  š  č  a  r  i  c  o  {lacerta  fhimana  Werner)  v  Vipavi  1.  1910  ;  ta  vrsta 
je  značilna  za  fauno  avstrijskega  Primorja.  (Carniola  1911,  str.  144  in 
1913,  str.  33 — 34.)  —  Izmed  domačih  prirodopiscev  je  v  Vipavskem  gri- 
čevju 6.  VI.  1911  prvi  izsledil  črnopikčasto  gaščerico  {algiroides 
nigropunctatiis  D.  B.),  Carniola  1913,  str.  30 — 32;  Poročilo  deželnega  mu- 
zeja Rudolfinum  v  Ljubljani  za  1.  1911   in  1912,  str.  20. 

Vsi  ti  važni  eksemplari  so  v  prirodopisni  zbirki  deželnega  muzeja 
v  Ljubljani,  ki  jo  je  sploh  vsako  leto  pomnožil  z  mnogoterimi  in  zani- 
mivimi darovi,  nabranimi  na  svojih  privatnih  ekskurzih. 

Zanimale  so  ga  tudi  ptice;  rezultate  svojih  opazovanj  je  prepustil 
drugim  v  uporabo.  (Carniola  1910 — 1912,  1914.)  —  Ni  pa  prinesel  s 
seboj  le  nabranih  stvari,  ampak  si  je  vedno  zabeležil  tudi  vse  podatke, 
potrebne  za  znanstveno  delo  in  ugotovitev  nabranih  živali. 

Da  je  bil  splošno  znan  kot  izboren  fotograf,  smo  že  omenili;  imel 
je  izredno  spretnost  pri  fotografiranju  živih  živali  v  prosti  prirodi ,  o 
čemer  nam  pričajo  n.  pr.  podobe  v  razpravi  „Herpetološki  zapiski  za 
Kranjsko"  v  Carnioli  1913.  O  teh  ilustracijah  pravi  koroški  herpetolog 
dr.  R,  Puschnig  (Carinthia  II,  1914  str.  75):  „In  der  slowenischen  Arbeit 
sind  besonders  auch  vortreffliche  Freilichtaufnahmen  von  Dobovšek  zu 
erwähnen". 

Tako  bi  mogli  navesti  dalje  še  dela,  z  razumom  pričeta  in  završena. 
A  brani  nam  pičli  prostor.  Vendar  pa  je  posneti  že  iz  teh  podatkov, 
kako  živahno,  delavno  in  bogato  življenje  da  je  z  ranjkim  prenehalo. 
Takoj  v  začetku  vojne  je  Dobovšek  odrinil  pod  orožje.  Po  osemnajstme- 
sečni  prezenčni  službi  se  je  na  veliko  bol  njegove  kompanije  in  predstoj- 
nikov smrtno  ponesrečil  pri  padcu  s  konja;  dne  2.  oktobra  1915  je  iz- 
dihnil svojo  preblago  dušo.  Z  njegovo  ločitvijo  od  nas  je  nastala  v  kulturnih 
vrstah  široka  in  občutna  vrzel.  Navzlic  temu,  da  veli  moderno,  birokratsko 
načelo,  češ,  vsakdo  je  nadomestljiv,  moramo  v  tem  slučaju  reči:  Dobovška 
pa  žal  ni  nadomestiti  in  ga  še  dolgo,  dolgo  ne  bo.  S  tem  nesebičnim 
delom  si  je  sam  ustanovil  trajen  spomin,  ne  samo  v  srcih  vseh,  ki  so  ga 
poznali,  ampak  tudi  na  znanstvenem  in  kulturnem  poprišču.  —  Have, 
pia   anima!  Mantuani  —  Sajovic. 

Dr.  Ana  Schiffrer  f.  Po  dolgotrajnem  bolehanju  in  osemmesečni 
bolezni  je  preminula  na  Dunaju  dne  23.  julija,  1915  asistentka  dež.  mu- 
zeja dr.  Ana  Schiffrer.  Rodila  se  je  v  Lukovici ,  dne  17.  junija  1867. 
Vzgojena  je  bila  na  Dunaju  v  zavodu  Sacre  Coeur.  Srednješolskih  študij 
se  je  poprijela  znatno  pozneje  in  zasebno.  Maturo  je  naredila  na  I.  drž. 


245 

gimnaziji  v  Gradcu.  Nameravala  je  najprej  študirati  zdravilstvo ;  a  po  njeni 
lastni  izjavi  je  uvidela  po  dveh  mesecih,  da  ,,nec  patiens  corpus  nec 
mens  fuit  apta  labori".  Zapustila  je  akademiška  tla  ter  sklenila  v  njej 
lastnem  idealizmu  posvetiti  se  bolniški  postrežbi.  Prestala  je  komaj  te- 
žavni kurz :  njena  šibka  konstitucija  ni  bila  kos  naporu.  Obolela  je  resno. 
a  prestala  je  bolezen.  V  tej  krizi  ji  je  naklonila  prijazna  usoda  dru- 
žico in  prijateljico,  ki  ji  je  ostala  v  vseh  menjajotih  se  položajih  zvesta 
opora  do  smrti.  —  Ko  je  okrevala,  zastavila  je  s  filozofskimi  študijami 
in  jih  zaključila  z  doktoratom.  Tedaj  se  ji  je  zahotelo  po  rojstni  domo- 
vini, kateri  so  jo  bili  odnošaji  njene  usode  skoraj  odtujili.  Meseca  maja 
1.  1912.  je  vstopila  v  dež.  muzej  kot  volonterka,  1.  1913.  je  postala  asi- 
stentka. Z  njej  lastno  prekipečo  vnemo  je  izkušala  svoje  sile  ob  raznih 
panogah:  v  knjižnici,  v  arhivu,  v  umetnostnih  in  epigrafičnih  zbirkah. 
Literarno  stopili  v  javnost  ji  ni  bilo  usojeno.  —  Sama  bolehna,  se  je 
vendar  zavzemala  za  strežništvo  pri  naših  junaških  ranjencih,  dokler  ji 
Previdnost  božja  ni  ustavila  dela  usmiljenja.  Že  1.  1912.  so  se  jela  po- 
javljati prva  znamenja  smrtnokalne  bolezni,  ki  se  je  nevzdržno  razvijala 
in  konečno  tudi  ugonobila  to  po  primernem  delu  hrepeneče  življenje. 
Molliter  ossa  cubent ! 

Društvenim  udom.  Z  izdajo  pričujočega  zvezka  je  odbor  kljub  izredno  težkim 
razmeram  ("-a.stno  iuikljurii  letnik  15*1.5  in  tako  vzdržal  kulturno  delovanje  tudi  v 
tej  resni  dobi.  Požrtvovalno  so  vztrajali  društveni  udje,  ki  jih  je  vsled  izrednih 
razmer  odpadlo  le  pičlo  številce.  Odbor  je  pripravljen  nadaljevati  svoje  znanstveno 
delovanje  tudi  v  prihodnjem  letu  in  ima  na  razpolago  žf  mnogovrstne  pris|)evke 
priznanih  naših  znanstvenikov.  .S  tega  .stališča  je  izdajanje  Carniole  lülü  zasigurano, 
ne  pa  tako  z  gmotnega.  Zato  se  obrača  odbor  do  vseh  udov  s  prošnjo,  da  ostanejo 
zvesti  Muzejskemu  društvu  tudi  v  bodoče  in  da  skušajo  pridobili  še  novih  društ- 
venikov.  L'dnino  za  1916  naj  blagovolijo  poslati  v  prvem  četrtletju,  zaostalo  pa 
čimprej.  Ako  store  vsi  udje  svojo  dolžnost,  t)o  možno  odboru  redno  izdajati  ("ar- 
niolo  tudi  v  letu  1916  v  prospeh  našemu   znanstvu. 

Sotrudttikom  „(  ariiiole".  Odbor  je  v  svoji  VI.  redni  seji  18.  novembra  1915 
honorarno  lestvico,  ki  jo  je  sprejel  na  predlog  t  ]>rof.  M.  I'ajka  dne  24.  aprila  1908, 
nanovo  pref^ledal  in  jo  z  malimi  spremembami  z()j)et  potrdil.  l'o  ti  lestvici,  ki  stopi 
takoj  za  VHC  f»d  18.  novembra  1'.>1.'>  «prejele  rokopi.se  v  veljavo,  jt;  odmerjen  honorar 
(za  ÜMkano  polo  &  16  «trani)  takole: 

1.)  K  50.—  za  HamoHlojne  razprave  ali  zapiske,  ki  temelje  na  izvirnih  razis- 
kavah wjtrudnikov;  dalje  važnejše  razprave,  ako  jim  uredništvo  prisodi  to  stopinjo. 

2.)  K  36.—  za  razprave  in  zapinke,  |»ri  katerih  se  opirajo  sotrudniki  v  prvi 
vmli  na  dela  drugih  avtorjev,  vendar  imajo  spisi  še  značaj  samoslojnosli,  ali  pa 
■o  prilaKodeni  naAim  razmeram.  Sem  sodijo  tudi  težavni  arhivalni  prepisi  in  šo 
neobjavljeno  važno  gradivo. 

'.i.)  K  24.—  za  kompiliranc  razpravo  In  zapiske  ter  za  prevode,  daljo  za 
U|s  arhivalne  prcpin«;  in  vol>če  z[uin>ttveno  gradivo. 

4.)  Za  eno  stran  :  K  4.—  pri  važnih   referatih,  sieer  K  3*50  in  3'—. 

JO  honorarje  moro  priznali  pinateljem  v  Izrednih  nlm^^ajili  sjuno  odbor. 
—  i/ri'ifui  ■(<•  lirinorar  po  letitvirah,  ako  pola  ni  polna,  po  Hlratieh.  Pri  n<-|i(>|i(i|iiili 
«traneh  .tc  računa   '  ,,   '  ,,   '  j  in  '  ,  Ntrani;ukü  je  več  liHk;>    ii<  c.i  ho  poMunezni  do- 

18 


246 

ločeni  deli,  zaračuni  se  nastopni  večji  del.  —  Avtorji  razprav  dobe  po  25  iztisov 
svojega  prispevka  brezplačno,  od  referatov  in  zapiskov  pa  le  na  izrecno  željo  pri 
oddaji  rokopisa.  —  Honorar  se  izplača,  ko  je  ves  spis  natisnjen.  Le  pri  daljših 
razpravah  se  more  izplačati  tndi  v  obrokih,  ki  odpadejo  na  že  natisnjene  dele  raz- 
prave, a  le  tedaj,  ako  ima  in-ednišfvo  v  rokah  ves  za  prihodnjo  številko  namenjeni 
del  rokopisa. 

Z  ozirom  na  vojno  dobo  in  na  gmotno  stanje  drnštva  se  potrdi  v  smislu 
sklepa  z  dne  15.  januarja  1913  začasno  še  nadalje  znižanje  honorarja  I.  in 
.II.  stopinje  in  sicer:  I.  stop.  od  50  na  40  K,  11.  .stop.  od  36  na  32  K. 


Mnoge  izkušnje  glede  rokopisov,  namenjenih  za  „Carniolo",  so  povzro- 
čile, da  je  sklenil  odbor  v  svoji  V.  redni  seji,  dne  15.  oktobra  1915  naslednje: 

1.)  Rokopisi  naj  bodo  pravočasno  v  rokah  uredništva,  ker  more  uredništvo 
upoštevati  le  izročene  rokopise ; 

2.)  naj  bodo  dovršeni  po  vsebini  in  obliki.  Bistvenega  naj  se  pozneje  ne 
dostavlja  in  ne  črta;  oblikovno  naj  se  ne  popravlja  tako,  da  bi  bilo  potreba  ob- 
sežnejših tiskarskih  korektur  ali  celo  novega  lomljenja. 

3).  Prispevki  naj  bodo  pisani  čitljivo,  da  se  ogne  društvo  višjih  tarifov  stavka. 

4.)  Od  g  g.  pisateljev  na  katerikoli  način  provzročeni  izredni 
tiskarski  stroški  se  zaračunajo  avtorjem  samim.  Odbor. 


Glede  oddaje  rokopisov  za  1.  1916  določa  uredništvo  nastopne  termine:  za 
I.  zvezek  do  30.  januarja;  za  11.  zvezek  do  30.  aprila;  za  lil.  zvezek  do  30.  julija 
in  za  IV.  zvezek  do  30.  oktobra  1916.  jj     ,   ... 

Dijaška  čitalnica.  Muzejsko  društvo  za  Kranjsko  je  otvorilo  v  svoji  dru- 
štveni sobi  z  letošnjim  šolskim  letom  posebne  čitalne  ure  za  dijaštvo  onih  srednje- 
šolskih zavodov,  ki  so  udje  društva  Deželni  šolski  svet  za  Kranjsko  je  temu  ukrepu 
pritrdil  z  odlokom  z  dne  10.  oktobra  1915,  št.  4740.  Dijaške  čitalne  ure  so  trikrat 
na  teden.  Čitalnica  za  dijaštvo  se  je  otvorila  17.  novembra  1915.  Obisk  prvih 
tednov  je  zqlo  povoljen. 

Novi  udje.  G.  dr.  Viktor  Schwegel,  c.  kr.  ministerijalni  tajnik  na  Du- 
naju. —    G.  Mirko  Pleiweiss,  c.  i  kr.  pomorski  kadet  v  Kotorju. 

Umrl  je  dne  20.  novembra  1915  v  Ljubljani  g.  prof.  Friderik  Žakelj, 
0.  kr.  šolski  svetnik.  Pokojni  je  služboval  polnih  30  let  kot  profesor  klasičnih  je- 
zikov na  L  državni  gimnaziji  v  Ljubljani  in  je  bil  na  glasu  odličnega  šolnika.  - 
Dne  7.  decembra  1915  je  umrl  ravnatelj  c.  kr.  študijske  knjižnice,  g.  Luka  Pintar. 
Življenjepis  tega  odličnega  slovenskega  znanstvenika  priobčimo  prihodnjič.  —  Na 
laškem  bojišču  je  padel  19.  decembra  1915  kot  c.  kr.  nadporočnik  delavske  kom- 
panije  Izidor  Modic,  c.  kr.  glavni  učitelj  na  ženskem  učiteljišču  v  Ljubljani. 
Zadet  od  granate  je  kljub  takojšni  pomoči  izkrvavel.  S  pokojnikom  smo  izgubili 
zelo  marljivega  znanstvenika,  ki  je  gojil  slavistični  in  germanistični  študij.  V  krogu 
svojih  tovarišev  je  bil  visoko  čislan,  pri  svojih  učencih  nadvse  priljubljen  šolnik. 
Časten  jim  spomin! 

Izdaja  in  zalaga  „Muzejsko  društvo  za  Kranjsko^ 
Tisk  .1.  Blasnika  nasl. 


t  v 


m^y. 


'1^ 


"m^ 


I]